Komunikacija

2237 odnosi: Aage Niels Bohr, Abbe-Königova prizma, Abbejev refraktometer, Abbejeva prizma, Abbejevo število, Abdus Salam, Aberacija, Abraham Fjodorovič Joffe, Abraham Louis Breguet, Absolutna ničla, Absolutna temperatura, Absolutni izsev, Absorbirana doza, Absorpcija, Absorpcijski koeficient, Absorpcijski spekter, Absorpcijski zakon, Abul Vefa, Adiabatna sprememba, Admitanca, Adrien Auzout, Agregatno stanje, Ajnštajnij, Akceptor, Akcija (fizika), Akcijski potencial, Akrecijski disk, Aksiom vzročnosti, Aksion, Aktinij, Aktivni transport, Aktivnost, Akumulator, Akustika, Akustooptični pojav, Alan Harvey Guth, Albedo, Albert Abraham Michelson, Albert Einstein, Albert Fert, Aleksander Aleksandrovič Fridman, Aleksander Iljič Ahiezer, Aleksander Markovič Poljakov, Aleksander Mihajlovič Ljapunov, Aleksander Mihajlovič Prohorov, Aleksander Nikolajevič Skrinski, Aleksej Aleksandrovič Starobinski, Aleksej Aleksejevič Abrikosov, Aleksej Zinovjevič Petrov, Alessandro Volta, ..., Alexander Dalgarno, Alexis Thérèse Petit, Alfred Kastler, Alfred Perot, Algebrska geometrija, Alhacen, Aluminij, Amal Kumar Rajčaudhuri, Amedeo Avogadro, Ameriško fizikalno društvo, Americij, Amicijeva prizma, Amontonsov zakon, Amper, Ampermeter, Amplituda, Amplitudna modulacija, Anastigmat, Anders Celsius, Anders Jonas Ångström, André-Marie Ampère, Andreas von Ettingshausen, Andrej Čadež, Angstrem, Anihilacija, Anihilacija para, Anion, Anizotropija, Annalen der Physik, Anoda, Antena, Anthony James Leggett, Antidelec, Antikvark, Antimaterija, Antimon, Antinevtron, Antiproton, Antoine Henri Becquerel, Anton Peterlin, Antonino Lo Surdo, Antony Hewish, Apsidna precesija, Apsidna točka, Areometer, Argon, Arhimed, Arhimedov zakon, Arhimedova spirala, Aristarh, Aristotel, Aritmetična sredina, Armand-Hippolyte-Louis Fizeau, Arno Allan Penzias, Arnold Sommerfeld, Arthur Bruce McDonald, Arthur Holly Compton, Arthur Leonard Schawlow, Arthur Michael Jaffe, Arthur Stanley Eddington, Arzen, Astat, Astigmatizem (optika), Astrofizika, Astrolab, Astronavtika, Astronomija, Astronomska enota, Astroparticle Physics, Atmosfera, Atmosfera (enota), Atom, Atomska teža, Atomska ura, Atomska, molekulska in optična fizika, Atomske enote, Atomsko jedro, Auguste Bravais, Augustin Louis Cauchy, Augustin-Jean Fresnel, Avogadrov zakon, Avogadrova konstanta, Azimut, Šiničiro Tomonaga, Žarek gama, Žiroskop, Žores Ivanovič Alfjorov, Čandrasekara Venkata Raman, Čen Ning Franklin Jang, Étienne Louis Malus, Baker, Bakla, Balistika, Balmerjeva enačba, Balmerjeva serija, Bar (enota), Barij, Barion, Barion Ξ, Barion Σ, Barion Ω, Barion Δ, Barion Λ, Barionsko število, Barn, Barometer, Barometrska enačba, Barva, Barvilo, Barvni naboj, Baterija (elektrika), Batna črpalka, Bekerel, Bela luknja, Bela pritlikavka, Ben Roy Mottelson, Bengt Edlén, Benjamin Franklin, Beno Gutenberg, Berilij, Berkelij, Bernhard Riemann, Bernoullijeva enačba, Bertram Neville Brockhouse, Bertrandov izrek, Besslova funkcija, Bethe-Blochova enačba, Bibavica, Bibcode, Binomska porazdelitev, Biofizika, Bioluminiscenca, Bit, Bizmut, Blaise Pascal, Bobnič, Bohrov magneton, Bohrov model atoma, Bohrov polmer, Bolometer, Boltzmannov faktor, Boltzmannova konstanta, Boltzmannova porazdelitev, Bor (element), Bornovo pravilo, Bose-Einsteinov kondenzat, Bose-Einsteinova statistika, Bourdonova cev, Boylov zakon, Bozon, Bozoni W in Z, Bozoni W' in Z', Braggov pogoj, Braggov uklon, Braggova krivulja, Brahistokrona, Brans-Dickeova teorija, Bravaisova mreža, Brewstrov kot, Brezrazsežna količina, Brezvrtinčno polje, Brian David Josephson, Brian Greene, Brom, Brownovo gibanje, Bryce Seligman DeWitt, Buckinghamov izrek π, Burton Richter, Camera obscura, Carl Edwin Wieman, Carl Friedrich Gauss, Carl Friedrich von Weizsäcker, Carl Linnaeus, Carl Martin Bender, Carlo Matteucci, Carlo Rubbia, Carnotov izrek (termodinamika), Carnotova krožna sprememba, Casimirjev pojav, Cauchy–Schwarzova neenakost, Cauchyjeva porazdelitev, Cecil Frank Powell, Celzijeva temperaturna lestvica, Centralna sila, Centralni moment, Centralno gibanje, Centrifugalna sila, Centripetalna sila, Cerij, Cezij, Charles Augustin de Coulomb, Charles Édouard Guillaume, Charles Fabry, Charles Glover Barkla, Charles Hard Townes, Charles Kuen Kao, Charles Thomson Rees Wilson, Charles Wheatstone, Charles William Misner, Charpyjev udarni preizkus, Christiaan Huygens, Christian Andreas Doppler, Christian Møller, Christoffel Jacob Bouwkamp, Cink, Cirkonij, Claude Cohen-Tannoudji, Clausius-Clapeyronova enačba, Clausius-Mossottijeva zveza, Clifford Glenwood Shull, Cliffordova algebra, Clinton Joseph Davisson, Clyde Lorrain Cowan, CODATA, Comptonov pojav, Comptonova valovna dolžina, Corinne Alison Manogue, Coriolisova sila, Cornelius Lanczos, Cotton-Moutonov pojav, Coulomb, Coulombov zakon, Curiejeva temperatura, D'Alembertovo načelo, Daljnogled, Daljnovidnost, Daltonov zakon, Dan, Danica, Daniel Gabriel Fahrenheit, Darcy-Weisbachova enačba, Darcyjev zakon, David Brewster, David Hestenes, David Hilbert, David Jonathan Gross, David Morris Lee, David Ruelle, David Todd Wilkinson, Džajant Višnu Narlikar, Džul, Decibel, Deklinacija, Delčnovalovna dualnost, Delec alfa, Delec beta, Delec WIMP, Delni tlak, Delo, Delta v, Demokrit, Dennis Gabor, Depresija, Destilacija, Devterij, Dewarjeva posoda, Dializa, Diamagnetizem, Dielektrična spektroskopija, Dielektričnost, Dielektrik, Dielektrik z izgubami, Dielektroforeza, Diferencialna enačba, Difuzija, Difuzijska enačba, Difuzijski zakon, Dilaton, Dimitrij Dimitrijevič Ivanenko, Dina, Dinamični vzgon, Dinamika, Dinamika fluidov, Dinamo, Dioda, Dioptrija, Diracov fermion, Diracov zapis, Diracova medalja, Diracova medalja in nagrada, Diracovo morje, Diskretna porazdelitev, Dislokacija, Disperzija, Disperzija (optika), Disprozij, Divergenca, Dno (fizika), Dolžina, Donald Arthur Glaser, Donor, Dopiranje, Dopplerjev pojav, Doseg, Douglas Dean Osheroff, Douglas Rayner Hartree, Dozimetrija, Draperjeva točka, Drugi zakon termodinamike, Dušik, Dušilka, Dubnij, Dvoatomna molekula, Dvojica sil, Dvojna zvezda, Dvolomnost, E = mc², Eddingtonova medalja, Edgar Buckingham, Edmond Halley, Edward Hinds, Edward Mills Purcell, Edward Victor Appleton, Edward Williams Morley, Edward Witten, Efektivna masa, Ehrenfest-Tolmanov pojav, Ehrenfestov izrek, Ehrenfestov paradoks, Einsteinov hladilni stroj, Einsteinov zapis, Einsteinova konstanta, Einsteinove enačbe polja, Ekliptika, Eksciton, Eksergija in anergija, Eksotermna reakcija, Eksperimentalna fizika, Ekstenzivna količina, Ekvator, Ekvatorski koordinatni sistem, Ekviparticijski izrek, Ekvipotencial, Ekvivalentna doza, Elastomehanika, Električna energija, Električna iskra, Električna napetost, Električna polarizacija, Električna prevodnost, Električna susceptibilnost, Električni dipol, Električni dipolni moment, Električni izolator, Električni krog, Električni naboj, Električni oblok, Električni potencial, Električni pretok, Električni prevodnik, Električni tok, Električni upor, Električno polje, Elektrika, Elektrika in magnetizem, Elektrošibka interakcija, Elektroda, Elektroencefalografija, Elektroforeza, Elektrokardiogram, Elektrolit, Elektroliza, Elektroluminiscenca, Elektromagnet, Elektromagnetna indukcija, Elektromagnetna interakcija, Elektromagnetno polje, Elektromagnetno valovanje, Elektromotor, Elektron, Elektronegativnost, Elektronika, Elektronka, Elektronska afiniteta, Elektronska lupina, Elektronska vrzel, Elektronski magnetni moment, Elektronski mikroskop, Elektronski nevtrino, Elektronski snop, Elektronvolt, Elektrooptični pojav, Elektroskop, Elektrostatična razelektritev, Elektrostatika, Elektrotehnika, Element, Elijev ogenj, Elipsa, Elipsometrija, Eliptična krivulja, Eliptična polarizacija, Elongacija, Emil Wolf, Emilio Gino Segrè, Enačba, Enačba Ciolkovskega, Enačba stanja, Enakomerno gibanje, Enakomerno kroženje, Enakomerno pospešeno gibanje, Enakonočje, Enantiomer, Endoskopija, Endotermna reakcija, Energija, Energija fotona, Energija ničelne točke, Energijska gostota, Energijski nivo, Energijski tok, Enota atomske mase, Enotski vektor, Enrico Fermi, Entalpija, Entropija (razločitev), Eotvos (enota), Epicenter, Epikur, ER = EPR, Erast Gliner, Eratosten, Erbij, Erg, Eric Allin Cornell, Ernest Orlando Lawrence, Ernest Rutherford, Ernest Thomas Sinton Walton, Ernst Emil Alexander Back, Ernst Florens Friedrich Chladni, Ernst Karl Abbe, Ernst Mach, Ernst Pascual Jordan, Ernst Ruska, Erwin Schrödinger, Etalon, Eter, Eter (fizika), Ettore Majorana, Eugene Paul Wigner, Euler-Lagrangeeva enačba, Evangelista Torricelli, Evdoks, Evropij, Evropska organizacija za jedrske raziskave, Evropsko fizikalno društvo, Evtektik, Fahrenheitova temperaturna lestvica, Faktor relativne biološke učinkovitosti, Farad, Faradayev naboj, Faradayev paradoks, Faradayev pojav, Faradayeva kletka, Faradayeva konstanta, Fatamorgana, Faza (fizika), Faza snovi, Fazna hitrost, Fazna razlika, Fazni diagram, Fazni prehod, Fazno pravilo, Faznokontrastni mikroskop, Felix Bloch, Fenomenologija, Fermatovo načelo, Fermi-Diracova statistika, Fermij, Fermijev paradoks, Fermijev problem, Fermion, Fernando Bernardino Morinigo, Feroelektrik, Feromagnetizem, Feynmanov diagram, Fizika, Fizika nizkih temperatur, Fizika osnovnih delcev, Fizikalna kemija, Fizikalna količina, Fizikalna konstanta, Fizikalni zakon, Flogistonska teorija, Fluor, Fluorescentni mikroskop, Fokov prostor, Fokovo stanje, Fokus (razločitev), Fon, Fonon, Fosfor, Fot, Fotodioda, Fotoelektrični pojav, Fotografija, Fotoluminiscenca, Fotometrija, Foton, Fotonski kristal, Fotosfera, Fotoupornik, Foucaultovo nihalo, Fourierova transformacija, François Englert, François Jean Dominique Arago, François-Marie Raoult, Francij, Francis Crick, Francis Simon, Franck-Hertzev poskus, Francosko fizikalno društvo, Frank Anthony Wilczek, Frank James Low, Franz Serafin Exner, Fraunhoferjev uklon, Fraunhoferjeve črte, Frederick Guthrie, Frederick Joseph Ernst, Frederick Reines, Freeman John Dyson, Frekvenčna modulacija, Frekvenčni pretvornik, Frekvenca, Fresnelova leča, Fresnelove enačbe, Fresnelovo število, Fridmanovi enačbi, Friedrich Hasenöhrl, Friedrich Paschen, Frits Zernike, Fritz London, Fritz Strassmann, Funkcija (matematika), Gabriel Lippmann, Gadolinij, Gal, Galaksija, Galij, Galilejeva transformacija, Galileo Galilei, Galvanski člen, Gaspard-Gustave Coriolis, Gaussov gravitacijski zakon, Gaussov izrek, Gaussov sistem enot, Gaussov snop, Gaussova gravitacijska konstanta, Gavs, Gay-Lussacov zakon, Geisslerjeva cev, Generator enosmerne napetosti, Geodetična precesija, Geodetka, Geoffrey Ingram Taylor, Geofizika, Geometrijska optika, Geon (fizika), Georg Christoph Lichtenberg, Georg Simon Ohm, George Chapline, George Elwood Smith, George Fitzgerald Smoot III., George Gamow, George Green, George Johnstone Stoney, George Paget Thomson, George Zweig, Georges Charpak, Gerardus 't Hooft, Gerš Ickovič Budker, Gerd Binnig, Germanij, Gibalna količina, Gibanje, Gibljivost, Glasbene vilice, Glavno kvantno število, Gluon, Gnomon, Gordon Miller Bourne Dobson, Gorišče, Gorišče (optika), Gorišče v neskončnosti, Goriščna razdalja, Gorivna celica, Gostota, Gostota električnega polja, Gostota električnega toka, Gostota energijskega toka, Gostota magnetnega polja, Gostota masnega toka, Gostota naboja, Gostota sile, Gostota verjetnosti, Gostota zraka, Gowin Knight, Gradient, Gravitacijska anomalija (fizika), Gravitacijska fizika, Gravitacijska konstanta, Gravitacijska leča, Gravitacijska singularnost, Gravitacijska sklopitvena konstanta, Gravitacijsko polje, Gravitacijsko valovanje, Gravitino, Graviton, Gregorijanski koledar, Gregory Hugh Wannier, Gripa, Guglielmo Marconi, Gustav Ludwig Hertz, Gustav Robert Kirchhoff, Gustav Theodor Fechner, H-indeks, Hadron, Hafnij, Hallov pojav, Halo (optika), Hamiltonova mehanika, Hannes Olof Gösta Alfvén, Hans Albrecht Bethe, Hans Christian Ørsted, Hans Georg Dehmelt, Hans Georg Küssner, Harmonični oscilator, Harold Neville Vazeille Temperley, Hartland Sweet Snyder, Hartreejeva energija, Heike Kamerlingh Onnes, Heinemanova nagrada, Heinrich Rohrer, Heinrich Rubens, Heinrich Rudolf Hertz, Helij, Helij-neonov laser, Helmholtzev razstavitveni izrek, Hendrik Antoon Lorentz, Henri Bénard, Henri Poincaré, Henri Victor Regnault, Henry Cavendish, Henry Kater, Henry Moseley, Henry Way Kendall, Herbert Goldstein, Herbert Kroemer, Herc, Hermann Günther Grassmann, Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz, Hermann Minkowski, Hermann Weyl, Hermitska matrika, Hertzsprung-Russllov diagram, Hideki Jukava, Hidrodinamični paradoks, Hidrofilnost, Hidrofobnost, Hidromotor, Hidrostatična tehtnica, Hidrostatični paradoks, Hidrostatični tlak, Hidrostatično ravnovesje, Hidrostatika, Higgsov bozon, Higgsovo polje, Higrometer, Higroskopnost, Higsino, Hilbertov prostor, Hillova enačba (matematika), Hipernaboj, Hiperon, Hipocenter, Hironari Mijazava, Histereza, Histogram, Hitrost, Hitrost gravitacije, Hitrost svetlobe, Hitrost zvoka, Hladilni stroj, Hlajenje, Hodograf, Holger Bech Nielsen, Holmij, Holografija, Holon, Homogenost, Hookov zakon, Horizontni koordinatni sistem, Horst Ludwig Störmer, Howard Mason Georgi, Hubblov čas, Hubblov zakon, Hugh David Politzer, Hugh Everett, Hundovo pravilo, Huygensovo načelo, Idealni plin, Igor Dimitrijevič Novikov, Igor Jevgenjevič Tamm, Ilja Prigogine, Impedanca, Implozija, Indij, Indukcija, Indukcijska konstanta, Indukcijski zakon, Induktivnost, Inercialni opazovalni sistem, Influenčna konstanta, Infrardeča spektroskopija, Infrardeče valovanje, Infrazvok, Inkandescenca, Integral, Intenzivna količina, Interakcija, Interferenca, Interferometrija, Interval, Invarianta (fizika), Invariantnost, Ion, Ionizacija, Ionizacijska energija, Ionizirajoče sevanje, Ionosfera, Ionska vez, Ionski kanalček, Ionski kristal, Ionski polmer, Iradiacija, Irène Joliot-Curie, Ireverzibilna sprememba, Iridescenca, Iridij, Irving Langmuir, Isaac Newton, Isidor Isaac Rabi, Iterbij, Itrij, Itzhak Bars, Ivar Giaever, Izentropa, Izhlapevanje, Izidor iz Mileta, Izkoristek, Izmenični električni tok, Izočrte, Izobara, Izobarna sprememba, Izohorna sprememba, Izomer, Izospin, Izoterma, Izotermna sprememba, Izotop, Izotropija, Izparevanje, Izparilna toplota, Izpeljana enota SI, Izrek, Izrek H, Izrek o gibalni količini, Izrek o vrtilni količini, Izsev, Izsrednost, Jack St. Clair Kilby, Jack Steinberger, Jacobijeva matrika, Jacobijeva matrika in determinanta, Jacques Babinet, Jakobovo število, Jakost (fizika), Jakost električnega polja, Jakost magnetnega polja, Jakost zvoka, Jakov Borisovič Zeldovič, James Alfred Van Allen, James Chadwick, James Clerk Maxwell, James Dewar, James Franck, James Hopwood Jeans, James MacCullagh, James Prescott Joule, James Watson Cronin, James Watt, Janez Strnad, Janez Zorec, Jata galaksij, Jean Baptiste Perrin, Jean Bernard Léon Foucault, Jean le Rond d'Alembert, Jean-Baptiste Biot, Jean-Charles de Borda, Jean-Daniel Colladon, Jedro, Jedrska cepitev, Jedrska eksplozija, Jedrska elektrarna, Jedrska energija, Jedrska fizika, Jedrska kemija, Jedrska magnetna resonanca, Jedrski magneton, Jedrski razpad, Jedrski reaktor, Jedrsko gorivo, Jedrsko orožje, Jedrsko zlivanje, Jefim Samojlovič Fradkin, Jeremiah Paul Ostriker, Jerome Isaac Friedman, Jesenišče, Jožef Stefan, Jod, Johann Georg Tralles, Johann Heinrich Lambert, Johann Jakob Balmer, Johann Jakob Scheuchzer, Johann Josef Loschmidt, Johann Tobias Mayer, Johannes Diderik van der Waals, Johannes Georg Bednorz, Johannes Hans Daniel Jensen, Johannes Kepler, Johannes Rydberg, Johannes Stark, John Archibald Wheeler, John Bardeen, John Canton, John Dalton, John Douglas Cockcroft, John Frederic Daniell, John Hasbrouck van Vleck, John Henry Poynting, John Henry Schwarz, John Napier, John Robert Schrieffer, John Stewart Bell, John Theodore Houghton, John Tyndall, John William Strutt Rayleigh, Joičiro Nambu, Josef Lense, Joseph Fourier, Joseph Hooton Taylor mlajši, Joseph John Thomson, Joseph Louis Gay-Lussac, Joseph Priestley, Joseph von Fraunhofer, Joseph Weber, Joseph Wilson Swan, Joseph-Louis de Lagrange, Josiah Willard Gibbs, Joule-Thompsonov pojav, Juan Martín Maldacena, Julian Barbour, Julian Seymour Schwinger, Julijanski koledar, Julijansko leto, Julius Plücker, Julius Robert Oppenheimer, Julius Robert von Mayer, Jupiter, Jurij Mihajlovič Širokov, Jurij Vega, Kadmij, Kai Manne Börje Siegbahn, Kalcij, Kalifornij, Kalij, Kalorija, Kalorimeter, Kalorimetrija, Kaluza-Kleinova teorija, Kandela, Kaon, Kapacitivnost, Kapilara, Kaplja, Kapljevina, Karakteristična energija, Karen Avetovič Ter-Martirosjan, Karl Alexander Müller, Karl Ferdinand Braun, Karl Manne Georg Siegbahn, Kartezični koordinatni sistem, Katerjevo nihalo, Kation, Katoda, Katodna cev, Kavitacija, Københavnska interpretacija, Kefeidna spremenljivka, Kelvin, Kemična vez, Kemijska kinetika, Kemijska reakcija, Kemijski element, Kemijski potencial, Kemijski simbol, Kemiluminiscenca, Kenneth Geddes Wilson, Keplerjevi zakoni, Kerma, Kerrov pojav, Kilogram, Kilogram na kubični meter, Kilometer, Kilopond, Kilotona, Kilovatna ura, Kinematična viskoznost, Kinematika, Kinetična energija, Kinetična teorija plinov, Kinetika, Kip Stephen Thorne, Kiralnost (fizika), Kirchhoffova zakona, Kiri, Kirij, Kisik, Klančina, Klasična mehanika, Klasični polmer elektrona, Klaus von Klitzing, Klor, Kožni pojav, Kobalt, Koeficient odbojnosti, Koeficient prepustnosti, Koeficient upora, Koherenca, Koherentno valovanje, Koideova enačba, Količina, Kolimacija, Koloid, Koma, Komet, Kompas, Kompenzacijsko nihalo, Komutator, Koncentracija, Kondenzacija, Kondenzator, Kondukcija, Konduktanca, Konfokalni mikroskop, Konjska moč, Konjunkcija, Konservativna sila, Konstanta, Konstanta disociacije kisline, Konstanta fine strukture, Konstantan, Kontinuitetna enačba, Konvekcija, Kopica, Korona, Kositer, Kot, Kotna hitrost, Kotna ločljivost, Kotni pospešek, Kovalentna vez, Kovalentni kristal, Kovinska vez, Kovinski vodik, Kozmični žarki, Kozmološka konstanta, Kozmologija, Krajevna skupina, Krajevni vektor, Kraljeva družba, Krater (razločitev), Kratkovidnost, Kršitev simetrije CP, Kriofor, Kriogenika, Kripton, Kristal, Kristalna struktura, Kristalni oscilator, Kristalografija, Kritična masa, Kritična temperatura, Kritična točka, Krivo gibanje, Kroženje, Krožna frekvenca, Krožna polarizacija, Krožna sprememba, Kroglasta strela, Kroglasta zvezdna kopica, Krom, Kromatična aberacija, Kromatografija, Kromosfera, Kroneckerjeva delta, Ksenon, Kubični kristalni sistem, Kuiperjev pas, Kulminacija, Kvadratni zakon upora, Kvant, Kvantizacija, Kvantna fluktuacija, Kvantna gravitacija, Kvantna mehanika, Kvantna prepletenost, Kvantna sklopitev, Kvantna statistika, Kvantna superpozicija, Kvantna teorija polja, Kvantni harmonični oscilator, Kvantno število, Kvantno število skupne vrtilne količine, Kvantno stanje, Kvark, Kvark b, Kvark c, Kvark d, Kvark s, Kvark t, Kvark u, Kvarkovski model, Kvazar, Kvazidelec, Lagrangeeva formulacija gibalnih enačb, Lagrangeeva funkcija, Laminarni tok, Lanczosev tenzor, Landéjev množitelj g, Landoltov kolobar, Lantan, Lantanoidi, Laplaceov operator, Laplaceova transformacija, Larmorjeva frekvenca, Lars Onsager, Laser, Laser Nd:YAG, Laserski vibrometer, Lasersko hlajenje, Lastna energija, Lastna vrednost, Lastni čas, Lavrencij, Léon Nicolas Brillouin, Léon Van Hove, Leča (optika), Leó Szilárd, Led, Lega, Leidenfrostov pojav, Lennard-Jonesov potencial, Lenzovo pravilo, Leo Esaki, Leo Graetz, Leo James Rainwater, Leon Max Lederman, Leon Neil Cooper, Leonard Susskind, Leonhard Euler, Lepton, Lepton tau, Leptonsko število, Leto, Lev Davidovič Landau, Levi-Civitajev simbol, Levkip, Lichtenbergova figura, Liejeva grupa, LIGO, Limita, Linearna polarizacija, Linearna transformacija, Lissajousova krivulja, Liter, Litij, Llewellyn Hilleth Thomas, Ločitev spina in naboja, Ločljivost, Ločljivost mikroskopa, Lom, Lom svetlobe, Lomni količnik, Lomni zakon, Lonec na zvišan pritisk, Loránd Eötvös, Lorentzev faktor, Lorentzeva sila, Lorentzeva transformacija, Loschmidtov paradoks, Loschmidtovo število, Louis Eugène Félix Néel, Louis Poinsot, Louis-Victor Pierre Raymond de Broglie, Ludwig Edward Boltzmann, Ludwig Prandtl, Ludwig Zehnder, Luigi Galvani, Luis Walter Alvarez, Luks, Lumen, Luminiscenca, Lunin mrk, Lupa, Lutecij, Lymanova serija, Machovo število, Machovo načelo, Machovsko načelo, Magdeburški polkrogli, Magično število (fizika), Magnet, Magnetizem, Magnetna napetost, Magnetna permeabilnost, Magnetni moment, Magnetni pretok, Magnetni skalarni potencial, Magnetno kvantno število, Magnetno polje, Magnetno polje v snoveh, Magnetohidrodinamika, Magnetosfera, Magnetostrikcija, Magnezij, Magnituda, Magnon, Majoranov fermion, Majoron, Makoto Kobajaši (fizik), Makromolekula, Mangan, Manometer, Maria Goeppert-Mayer, Marie Alfred Cornu, Marie Skłodowska-Curie, Mars, Martin Lewis Perl, Martin Ryle, Martinus Justinus Godefriedus Veltman, Marvin Leonard Goldberger, Masa, Masatoši Košiba, Masni pretok, Masno število, Masno središče, Matematična fizika, Matematično nihalo, Matrika, Matteuccijeva medalja, Maurice Wilkins, Mavrica, Max Born, Max Jakob, Max Planck, Max von Laue, Maxwell (enota), Maxwell-Stefanova difuzija, Maxwellov napetostni tenzor, Maxwellove enačbe, Mário Schenberg, Mešani produkt, Medalja Kurčatova, Mediana (geometrija), Medmolekulska sila, Mednarodna zveza za osnovno in uporabno fiziko, Mednarodni sistem enot, Meglična celica, Meglica, Mehanik, Mehanika, Mehanika tekočin, Mehka logika, Mehurčna celica, Mejna plast, Melvin Schwartz, Mendelevij, Meniskus, Mercallijeva lestvica, Meritev, Merkur, Meroslovje, Merska enota, Metamaterial, Metastabilno stanje, Meteor, Meteorit, Meteoroid, Meteorski roj, Meter, Mezon, Mezon B, Mezon D, Mezon ρ, Mezon Υ, Mezon η, Mezon φ, Mezon J/Ψ, Michael Faraday, Michio Kaku, Miejevo sipanje, Mikrometer, Mikrosekunda, Mikroskop, Mikrovalovi, Milimeter, Milimeter živega srebra, Millerjevi indeksi, Minimalni supersimetrični standardni model, Minuta, Mion, Mionski nevtrino, Mirjam Dular, Mirovna masa, Miselni preizkus, Mitchell Jay Feigenbaum, Mlaj (Luna), Mnogočasovne razsežnosti, Moč, Močna jedrska sila, Moderator (reaktor), Modulacija, Mohorovičićeva nezveznost, Mohsova trdotna lestvica, Mol (enota), Molarna prostornina, Molekula, Molekulska masa, Molekulski kristal, Molibden, Molska masa, Molski delež, Monokular, Monopol, Moritz Schlick, Morsejeva abeceda, Moseleyjev zakon, Motor, Mreža, Mrežica, Mrežna energija, Mrežnica, Mrk, Multiplet, Multiplikativno kvantno število, Multiplikator, Murray Gell-Mann, Načelo, Načelo ekvivalentnosti, Načelo komplementarnosti, Načelo najmanjše akcije, Načelo nedoločenosti, Nabla, Nadglavišče, Nadorjakinja, Naklon tira, Napetost, Narava, Naravne enote, Naravoslovje, Nastanek para, Nathan Abraham Rosen, Natrij, Nature, Navidezna slika, Navier-Stokesove enačbe, Navor, Néelova temperatura, Nebesna krogla, Nebesna mehanika, Nebesni ekvator, Nebesni koordinatni sistem, Nebesni pol, Negativna energija, Nekonservativna sila, Nelinearna optika, Nemško fizikalno društvo, Neodim, Neon, Neper, Neprožni trk, Neptun, Neptunij, Nerazločljiva delca, Nerešeni problemi v fiziki, Nernstov potencial, Neskončna ravna potencialna jama, Neskončnost, Nevill Francis Mott, Nevtralino, Nevtrino, Nevtron, Nevtronska zvezda, Newton, Newtonovi zakoni gibanja, Newtonska tekočina, Niccolò Zucchi, Nicolaas Bloembergen, Nicolas Léonard Sadi Carnot, Nicolova prizma, Niels Henrik David Bohr, Nihajni čas, Nihajni krog, Nihalo, Nihanje, Nikelj, Nikola Tesla, Nikolaj Aleksejevič Umov, Nikolaj Genadijevič Basov, Nikolaj Jegorovič Žukovski, Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov, Nikolaj Nikolajevič Semjonov, Nils Gustaf Dalén, Nima Arkani-Hamed, Niobij, Nobelij, Nobelova nagrada za fiziko, Norbert Straumann, Norman Foster Ramsey, Notranja energija, Nukleon, Numerična apertura, Nuovo Cimento, Nutacija, Obhodni čas, Objektiv, Obodna hitrost, Obzorje, Obzornik za matematiko in fiziko, Odboj, Odbojni kot, Odbojni zakon, Odklonska sila, Odmerek, Odprta zvezdna kopica, Odprti sistem, Odsončje, Oersted, Ogljik, Ogljikov-dioksidni laser, Ohmov zakon, Ohranitev energije, Ohranitveni zakon, Oko, Okolica (matematika), Oksid, Okular, Oliver Heaviside, Om, Opazovalni sistem, Operacijski ojačevalnik, Operator (matematika), Opozicija (astronomija), Optična aktivnost, Optična globina, Optična gostota, Optična napaka, Optična os, Optična pinceta, Optična prizma, Optični instrument, Optični reflektometer v časovnem prostoru, Optično vlakno, Optika, Orbitala, Orest Danilovič Hvolson, Os, Os vrtenja, Osciloskop, Osemkratna pot, Osišče, Oskar Klein, Osmij, Osmoza, Osnovna enota SI, Osnovna sila, Osnovni delec, Osnovni naboj, Osončje, Osvetljenost, Otto Hahn, Otto Halpern, Otto Stern, Otto von Guericke, Owen Chamberlain, Owen Willans Richardson, Označevalec, Ozvezdje, PACS, Pad, Pafnuti Lvovič Čebišov, Paladij, Para, Paradoks, Paradoks dvojčkov, Paralaksa, Paralelogram sil, Paramagnetizem, Parcialni odvod, Parhelij, Parni stroj, Parni tlak, Parnost (fizika), Parsek, Parton, Paschen-Backov pojav, Paschenov zakon, Pasivni transport, Paskal, Patrick Maynard Stuart Blackett, Paul Adrien Maurice Dirac, Paul Ehrenfest, Paul Gerber, Paul Langevin, Paul Ledoux, Paul Scherrer, Paulijeva matrika, Paulijevo izključitveno načelo, Pavel Aleksejevič Čerenkov, Percy Williams Bridgman, Perioda, Periodni sistem elementov, Peritektik, Permanentni električni dipol, Permeabilnost, Perpetuum mobile, Peta sila, Peter Barlow (matematik), Peter Grünberg, Peter Joseph William Debye, Peter Leonidovič Kapica, Peter Ware Higgs, Philip Warren Anderson, Philipp Eduard Anton von Lenard, Philosophiae naturalis principia mathematica, Physical Review, Physical Review Letters, Physics World, Pierre Curie, Pierre de Fermat, Pierre Louis Dulong, Pierre Victor Auger, Pierre-Ernest Weiss, Pierre-Gilles de Gennes, Pierre-Simon Laplace, Pieter Zeeman, Piezoelektričnost, Piezoelektrik, Piknometer, Pion, Pitot-Prandtlova cev, Planck-Einsteinova relacija, Planckov čas, Planckov delec, Planckov naboj, Planckov sistem enot, Planckov zakon, Planckova doba, Planckova dolžina, Planckova energija, Planckova konstanta, Planckova masa, Planckova napetost, Planckova temperatura, Planet, Planetoid, Platina, Plavanje, Plazma (fizika), Plazmon, Plimska sila, Plin, Plinska konstanta, Plinski termometer, Plinski zakoni, Pluton, Plutonij, Pockelsov pojav, Podaljšanje časa, Podatomski delec, Podhladitev, Podnožišče, Poincaréjeva grupa, Poise, Poiseuillov zakon, Poissonova enačba, Poissonova pega, Poissonovo število, Pojav Čerenkova, Pojav GMR, Pojav Goos-Hänchenove, Pojav Imbert-Fjodarava, Pojav Umova, Pokončnica, Polariton, Polarizabilnost, Polarizacija, Polarizacija valovanja, Polarizacijski mikroskop, Polarizator, Polarni sij, Polarnost, Polaron, Poldnevnik, Polimer, Polimerizacija, Polinom, Polinomi Čebišova, Polje (fizika), Polonij, Polprevodniški laser, Polprevodnik, Pomerančukova nagrada, Pomladišče, Popolni odboj, Porazdelitev delta, Porazdelitev mase, Porro-Abbejeva prizma, Porrova prizma, Posebna teorija relativnosti, Poskus, Pospešek, Pospešeno gibanje, Pospeševalnik, Pot, Potencial, Potencialna energija, Potres, Povečava, Povlek prostora, Površina, Površinska gostota naboja, Površinska napetost, Poyntingov vektor, Pozitron, Pozitronij, Prapok, Prasevanje, Pravilo desne roke, Pravokotnost, Prazeodim, Precesija, Precesija enakonočij, Predpone SI, Premo enakomerno gibanje, Premo gibanje, Prenos toplote, Prepovedani pas, Presek, Presek (revija), Preslikava, Prestopno leto, Prevajanje, Prevodni pas, Prevodnost, Prizma, Prožni trk, Prožno sipanje, Prožnostni modul, Problem obzorja, Projektor, Prometij, Prosta energija, Prosta entalpija, Prosti pad, Prostor, Prostor Minkowskega, Prostor-čas, Prostornina, Prostorninski pretok, Prostorski kot, Prostorsko zapolnjeni model, Prostostna stopnja (mehanika), Protaktinij, Proton, Prvi zakon termodinamike, Psevdoskalar, Psevdoskalarni mezon, Psevdovektor, Psevdovektorski mezon, Pufer, Pulzar, Quinckejeva cev, Računalniška simulacija, Racemna zmes, Radar, Raderfordij, Radialni pospešek, Radian, Radij, Radijski valovi, Radioaktivni izotop, Radioaktivnost, Radiografija, Radioterapija, Radon, Rainer Weiss, Ramanovo sipanje, Ramanska spektroskopija, Rankinova temperaturna lestvica, Raoultov zakon, Ratko Janev, Ravnina, Ravnovesje, Ravnovesno stanje (fizika), Rayleighovo sipanje, Razcep, Razdalja, Razlika potencialov, Razpad alfa, Razpad beta, Razpadna konstanta, Razpadni čas, Razpolovna debelina, Razpolovni čas, Razsežnost (vektorski prostor), Razsežnostna analiza, Raztopina, Réaumurjeva temperaturna lestvica, Rdeča orjakinja, Rdeča pritlikavka, Rdeči premik, Reaktanca, Realna slika, Red velikosti, Redoks reakcija, Reducirana masa, Refraktometer, Refraktor, Regelacija, Rektascenzija, Relativistična masa, Relativni raztezek, René Descartes, Renij, Renormalizacija, Renormalizacijska grupa, Rentgenska praškovna difrakcija, Rentgenski žarki, Resonanca, Restitucijski koeficient trka, Reverzibilna sprememba, Reynoldsovo število, Rezultanta, Riccardo Giacconi, Richard Edward Taylor, Richard Phillips Feynman, Richard von Mises, Richterjeva potresna lestvica, Riemannova ploskev, Rietveldova analiza, Rimska cesta (galaksija), Rindler-Møllerjeva transformacija, Robert Andrews Millikan, Robert Benjamin Leighton, Robert Betts Laughlin, Robert Boyle, Robert Brown, Robert Coleman Richardson, Robert Harry Kraichnan, Robert Henry Dicke, Robert Hofstadter, Robert Hooke, Robert J. Scherrer, Robert Laurence Mills, Robert Wilhelm Bunsen, Robert Woodrow Wilson, Rodij, Rok Žitko, Rosišče, Rotacijska črpalka, Roton, Ruđer Josip Bošković, Rubidij, Rudolf Julius Emmanuel Clausius, Rudolf Ludwig Mössbauer, Rudolf Seeliger, Russell Alan Hulse, Rutenij, Rutherfordovo sipanje, Rydbergova formula, Rydbergova konstanta, Sachs-Wolfejev pojav, Samarij, Samuel C. C. Ting, Satelit, Satjendra Nat Bose, Saturn, Schrödingerjeva enačba, Schrödingerjeva mačka, Seizmologija, Sekunda, Selen, Sergej Ivanovič Vavilov, Sergej Vladilenovič Krasnikov, Serija, Sevalni tlak, Sevalni tok, Sevanje, Severnica, Seznam, Seznam ameriških fizikov, Seznam angleških fizikov, Seznam argentinskih fizikov, Seznam astronomskih vsebin, Seznam avstralskih fizikov, Seznam avstrijskih fizikov, Seznam čeških fizikov, Seznam španskih fizikov, Seznam švedskih fizikov, Seznam švicarskih fizikov, Seznam belgijskih fizikov, Seznam brazilskih fizikov, Seznam danskih fizikov, Seznam delcev, Seznam estonskih fizikov, Seznam finskih fizikov, Seznam fizikalnih konstant, Seznam fizikalnih zakonov, Seznam fizikov, Seznam francoskih fizikov, Seznam grških fizikov, Seznam hrvaških fizikov, Seznam iranskih fizikov, Seznam irskih fizikov, Seznam italijanskih fizikov, Seznam izraelskih fizikov, Seznam japonskih fizikov, Seznam kanadskih fizikov, Seznam kemijskih vsebin, Seznam madžarskih fizikov, Seznam matematičnih vsebin, Seznam mehiških fizikov, Seznam nemških fizikov, Seznam nizozemskih fizikov, Seznam norveških fizikov, Seznam novozelandskih fizikov, Seznam ruskih fizikov, Seznam slovenskih fizikov, Seznam srbskih fizikov, Seznam znanstvenikov, katerih imena se uporabljajo v fizikalnih konstantah, Sferna aberacija, Sferni koordinatni sistem, Sheldon Lee Glashow, Siderski čas, Siderski dan, Siderski mesec, Sidersko leto, Sidney David Drell, Sila, Silicij, Siméon-Denis Poisson, Simens, Simetrična grupa, Simetrična matrika, Simetrija, Simetrija C, Simetrija CP, Simetrija CPT, Simetrija T, Simetrijska grupa, Simon van der Meer, Simonova spominska nagrada, Singularnost, Sinodski mesec, Sipalni presek, Sipanje, Sistem, Sistem enot CGS, Sistem enot MKS, Sistem enot MKSA, Skalar, Skalarni mezon, Skalarni potencial, Skalarni produkt, Skalarno polje, Skandij, Sklopitev, Sklopitvena konstanta, Skupinska hitrost, Skupna vrtilna količina, Slika, Slikanje z magnetno resonanco, Sluhovod, Snov, Snovna konstanta, Solarna konstanta, Solenoidalno polje, Soliton, Sonar, Sončev dan, Sončev mrk, Sončev obrat, Sončev veter, Sončna celica, Sončna ura, Specifična prostornina, Specifična teža, Specifična toplota, Specifična upornost, Spekter, Spekter elektromagnetnega valovanja, Spekter vodikovega atoma, Spektralna črta, Spektroskopija, Spin, Spinon, Spinor, Spinsko kvantno število, Splošna plinska enačba, Splošna plinska konstanta, Splošna teorija relativnosti, Splošni gravitacijski zakon, Spoj, Spojina, Spontani zlom simetrije, Srebro, Središčni razteg, Stabilizator (kemija), Stacionarno stanje, Standardni kubični meter, Standardni model, Standardni odklon, Starkov pojav, Statično ravnovesje, Statika, Statistična fizika, Statistična mehanika, Statistična vsota, Stefan Hollands, Stefan-Boltzmannov zakon, Stefanov tok, Stefanova enačba, Stefanova konstanta, Stefanova naloga, Stefanovo število, Stehiometrija, Steinerjev izrek, Steklo, Steradian, Steven Chu, Steven Weinberg, Stisljivost, Stopinja, Stratosfera, Strižni modul, Strig, Strjevanje, Stroncij, Sublimacija, Sublimacijska toplota, Subrahmanyan Chandrasekhar, Sunek, Sunek navora, Sunek sile, Sunkovni laser, Supernova, Superpartner, Superprevodnost, Supersimetrija, Supertekočnost, Susceptanca, Susceptibilnost, Sveča, Svetilnost, Svetla modra spremenljivka, Svetleča dioda, Svetloba, Svetlobni žarek, Svetlobni izkoristek, Svetlobni steber, Svetlobni tok, Svetlobno leto, Svetlost, Svetovni četverec, Svetovnica, Svinec, Tabela tonskih frekvenc, Tahion, Taj Tsun Vu, Takaaki Kadžita, Tališče, Talij, Talilna toplota, Taljenje, Tammova nagrada, Tangenta, Tantal (razločitev), Tarča (TV oddaja), Tauonski nevtrino, Teža, Težišče, Težiščni koordinatni sistem, Težka voda, Težni pospešek, Težnost, Teden, Tehnecij, Tekoči kristal, Tekočina, Telo (fizika), Telur, Temna energija, Temna meglica, Temna snov, Temni foton, Temperatura, Temperaturni koeficient, Tenzor, Tenzorski produkt, Tenzorsko polje, Teodolit, Teoretična fizika, Teorija, Teorija kaosa, Teorija relativnosti, Teorija superstrun, Teorija velikega poenotenja, Teorija vsega, Terbij, Terela, Terminator, Termodifuzija, Termodinamika, Termodinamska spremenljivka, Termodinamski potencial, Termodinamski sistem, Termoelektrični pojav, Termometer, Termopar, Tesla (enota), Théophile Ernest de Donder, Theodore Lyman, Theodore von Kármán, Thomas Townsend Brown, Thomas Young (fizik), Thomsonovo sipanje, Tipalo, Tir, Tiristor, Tirno kvantno število, Titan (element), Tlak, Točkasto telo, Tošihide Maskava, Tobias Mayer, Togo telo, Tokovnica, Ton, Tona, Topilo, Toplota, Toplotna črpalka, Toplotna energija, Toplotna kapaciteta, Toplotna prevodnost, Toplotni rezervoar, Toplotni stroj, Toplotni tok, Toplotno izolirani sistem, Toplotno ravnovesje, Toplotno sevanje, Topnost, Tor (enota), Torij, Transformator, Translacija, Transportni pojav, Tranzistor, Trdnina, Trdota, Trdota po Brinellu, Trdota po Rockwellu, Trebušna prepona, Trenje, Tretji zakon termodinamike, Triboluminiscenca, Tritij, Triton (razločitev), Trk, Trkalnik, Trojna točka, Troposfera, Tropsko leto, Trzaj (fizika), Tsungdao Lee, Tulij, Tullio Regge, Tunelski pojav, Turbulentni tok, Tyndallov pojav, Ubežna hitrost, Uklon, Uklon elektronov, Uklon nevtronov, Uklonska mrežica, Ultravijolično valovanje, Ultrazvok, Umeritvena teorija, Umeritvena transformacija, Umeritveni bozon, Umetna svetloba, Upor sredstva, Upornik, Ura, Ura na nihalo, Uran, Usmernik, Uspehi fizičeskih nauk, Uvod v kvantno mehaniko, Vakuum, Val Logsdon Fitch, Valenčni pas, Valenca, Valerij Pavlovič Frolov, Valovanje, Valovna dolžina, Valovna enačba, Valovna funkcija, Valovni paket, Valovni vektor, Valovno čelo, Valovno število, Van 't Hoffov zakon, Van Allenovi sevalni pasovi, Van der Waalsov polmer, Van der Waalsova enačba stanja, Van der Waalsova sila, Vanadij, Variacijski problem, Variacijski račun, Vat, Vektor (matematika), Vektor četverec, Vektorski mezon, Vektorski potencial, Vektorski produkt, Vektorsko polje, Veliki hadronski trkalnik, Venera, Ventil, Verdetova konstanta, Verižnica, Verjetnost, Verjetnostna porazdelitev, Vesolje, Vezavna energija, Višina, Vibracija, Victor Franz Hess, Vid, Vidni spekter, Vijačnost, Viktor Georgijevič Veselago, Virialni izrek, Viskoznost, Visokotemperaturni superprevodnik, Vitalij Lazarevič Ginzburg, Vlažnost, Vladimir Aleksandrovič Fok, Vladimir Borisovič Braginski, Vladimir Semjonovič Gluhov, Vladimir Sergejevič Ignatovski, Voda, Vodik, Vodikova črta, Vodikova bomba, Voigtov pojav, Volfram, Volt, Voltmeter, Von Klitzingova konstanta, Von Neumannova entropija, Vozel (enota), Vpadni žarek, Vpadni kot, Vrelišče, Vrenje, Vrh (fizika), Vrstični elektronski mikroskop, Vrstični tunelski mikroskop, Vrstno število, Vrtavka, Vrtenje, Vrtilna količina, Vzbujeno stanje, Vzdolžno valovanje, Vzgon, Vzmet, Vzmetna tehtnica, Vzorec, Vzporednik, Vztrajnost, Vztrajnostna sila, Vztrajnostni moment, Vztrajnostni polmer, Vzvod, Vzvoj, Walter Andrew Shewhart, Walter Houser Brattain, Walter Ritz, Walther Hermann Nernst, Walther Wilhelm Georg Bothe, Weber (enota), Webrovo število, Werner Karl Heisenberg, Weylova enačba, Wienov zakon, Wignerjev prijatelj, Wikipedija, Wilhelm Eduard Weber, Wilhelm Röntgen, Wilhelm Wien, Willard Sterling Boyle, Willebrord Snell van Royen, William Alfred Fowler, William Bradford Shockley, William Cochran (fizik), William Crookes, William Daniel Phillips, William Edwards Deming, William George Unruh, William Gilbert, William Henry Bragg, William Hyde Wollaston, William John Macquorn Rankine, William Lawrence Bragg, William Morgan (aktuar), William Rowan Hamilton, William Thomson, William Weber Coblentz, Willis Eugene Lamb mlajši, Woldemar Voigt, Wolfgang Ernst Pauli, Wolfgang Ketterle, Wolfgang Paul, Wolfgang Rindler, Wollastonova prizma, Zadnji krajec, Zajetje elektrona, Zakon, Zakon o električnem pretoku, Zakon o ohranitvi mase, Zakon o ohranitvi naboja, Zakon o prevajanju toplote, Zakon o vzajemnem učinku, Zakoni termodinamike, Zaprti sistem, Zastojni tlak, Zeemanov pojav, Zeitschrift für Physik, Zeleni blisk, Zemlja, Zemljepisna širina, Zemljepisna dolžina, Zenitna razdalja, Zlato, Zlitina, Zlom simetrije, Zmes, Znižanje tališča, Zobnik (strojništvo), Zodiak, Zodiakalna svetloba, Zorni kot, Zračni tlak, Zrcalo, Zunanji produkt, Zven, Zvezda, Zvezda orjakinja, Zvezdna kopica, Zvezna funkcija, Zvišanje vrelišča, Zvočni tlak, Zvok. Razširi indeks (2187 več) » « Shrink indeks

Aage Niels Bohr

Aage Niels Bohr, danski fizik, * 19. junij 1922, København, Danska, † 8. september 2009, København.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Aage Niels Bohr · Poglej več »

Abbe-Königova prizma

Abbe-Königova prizma. Abbe-Königova prizma je optična prizma, ki spada med odbojne prizme.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Abbe-Königova prizma · Poglej več »

Abbejev refraktometer

Abbejev refraktometer s temperaturno nadzorovanimi prizmami Abbejev refraktometer je fizikalna merilna priprava za točno merjenje lomnega količnika.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Abbejev refraktometer · Poglej več »

Abbejeva prizma

Abbejeva prizma Abbejeva prizma je optična prizma, ki je narejena iz prozorne snovi tako, da tvori pokončno tristrano prizmo, ki ima za osnovno ploskev trikotnik s koti 30°, 60°in 90°.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Abbejeva prizma · Poglej več »

Abbejevo število

lomnih količnikov za kremenčevo steklo SF-11 (zgornja krivulja), borosilikatno steklo BK-7 (srednja krivulja) in kvarčno steklo (lomljena krivulja). človeškega očesa je omejena z Abbejevima številoma referenčnih valovnih dolžin 486,1 nm (modro) in 656,3 nm (rdeče) Schottove črkovno-številčne šestmestne kode za stekla, ki kažejo njihovo sestavo in lego na diagramu. language.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Abbejevo število · Poglej več »

Abdus Salam

Salam (levo) Abdus Salam, pakistanski fizik, * 29. januar 1926, Džang, Pundžab, Britanska Indija, (sedaj Pakistan), † 21. november 1996, Oxford, Anglija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Abdus Salam · Poglej več »

Aberacija

Aberácija (latinsko ab - iz ali stran + errare - bloditi, aberratio - odklon, odmaknitev).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Aberacija · Poglej več »

Abraham Fjodorovič Joffe

Abra(ha)m Fjodorovič Joffe (rojen kot Abraham Fajviš-Izrajilevič, Аврахам Файвиш-Израилевич; tudi Ioffe), ruski fizik, * 29. oktober 1880, Romni, Poltavska gubernija, Zaporožje, Rusija (sedaj Ukrajina), † 14. oktober 1960, Leningrad, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg, Rusija).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Abraham Fjodorovič Joffe · Poglej več »

Abraham Louis Breguet

Père Lachaise v Parizu. Abraham Louis Breguet ali Bréguet, švicarski horolog, urar, fizik, mehanik, izumitelj in poslovnež, * 10. januar 1747, Neuchâtel, Švica, † 17. september 1823, Pariz, Francija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Abraham Louis Breguet · Poglej več »

Absolutna ničla

Absolútna níčla je najnižja mogoča temperatura makroskopskih sistemov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Absolutna ničla · Poglej več »

Absolutna temperatura

Absolútna temperatúra (tudi termodinámična temperatúra) je temperatura, merjena v absolutni temperaturni lestvici.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Absolutna temperatura · Poglej več »

Absolutni izsev

Absolútni izsèv, oziroma absolútna magnitúda je v astronomiji sij zvezde, kakršen je v resnici in ne kot ga vidimo z Zemlje.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Absolutni izsev · Poglej več »

Absorbirana doza

Absorbírana dóza (oznaka D) je merilo za absorbirano energijo ionizirajočega sevanja.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Absorbirana doza · Poglej več »

Absorpcija

Absórpcija ali vsrkávanje se uporablja v več pomenih.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Absorpcija · Poglej več »

Absorpcijski koeficient

Absórpcijski koeficiént (oznaka navadno μ ali λ in α) je snovna konstanta, ki nastopa pri absorpciji energijskega toka, ki z globino eksponentno pojema.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Absorpcijski koeficient · Poglej več »

Absorpcijski spekter

Absorpcíjski spékter (tudi absórpcijski ~) je spekter, ki ga dobimo pri absorpciji določenih frekvenc oziroma valovnih dolžin.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Absorpcijski spekter · Poglej več »

Absorpcijski zakon

rodamina 6B. Laserski curek se skozi raztopino oslabi. nadglavišču. Absórpcijski zákon (tudi Lambert-Beerov zakon, Beer-Lambertov zakon, Beerov zakon ali Beer-Lambert-Bouguerjev zakon) opisuje absorpcijo svetlobe pri prehodu skozi obarvano raztopino ali ne povsem prozorno snov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Absorpcijski zakon · Poglej več »

Abul Vefa

Mohamed al-Buzjani al-Hasib Abul Vefa (perzijsko ابوالوفا محمد بوژگانی), arabski matematik in astronom, * 10. junij 940, Buzjan, pokrajina Korasan, (danes Iran), † 1. julij 998, Bagdad, Irak.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Abul Vefa · Poglej več »

Adiabatna sprememba

Adiabátna spremémba (tudi adiabátna ali izentrópna preobrázba) je sprememba stanja termodinamskega sistema, pri kateri slednji svoji okolici ne odda nobene toplote niti je od nje ne prejme, spreminjajo pa se temperatura, prostornina in tlak.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Adiabatna sprememba · Poglej več »

Admitanca

Admitánca (oznaka Y) je elektrotehniška in fizikalna količina, določena kot recipročna vrednost impedance.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Admitanca · Poglej več »

Adrien Auzout

Adrien Auzout, francoski astronom in fizik, * 28. januar 1622, Rouen, Francija, † 23. maj 1691, Rim, Italija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Adrien Auzout · Poglej več »

Agregatno stanje

Teslovega navitja in zrak okrog oblakov. Agregátno stánje je stanje snovi, določeno z značilnimi makroskopskimi značilnostmi in z urejenostjo atomov oziroma molekul.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Agregatno stanje · Poglej več »

Ajnštajnij

Ajnštajnij je umetni element, ki ima v periodnem sistemu simbol Es in atomsko število 99.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Ajnštajnij · Poglej več »

Akceptor

Dopiranje z aluminijem v silicijevem kristalu. Akceptor (sprejemnik) je dopant, ki se dodaja polprevodniku, da dobimo p-tip polprevodnika.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Akceptor · Poglej več »

Akcija (fizika)

Ákcija (tudi napòr ali núja) je v fiziki kot skalarna količina atribut dinamike fizikalnega sistema in opisuje kako se je sistem spreminjal v času.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Akcija (fizika) · Poglej več »

Akcijski potencial

Akcijski potencial je kratkotrajen prehoden preobrat membranskega potenciala vzdražne celice.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Akcijski potencial · Poglej več »

Akrecijski disk

zvezdo iz glavnega niza Akrécijski dísk je disk vročih plinov, ki obkroža manjšo članico tesnega dvozvezdja.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Akrecijski disk · Poglej več »

Aksiom vzročnosti

Aksióm vzróčnosti ali aksióm kavzálnosti je trditev, da ima vse v Vesolju vzrok in je tudi posledica tega vzroka.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Aksiom vzročnosti · Poglej več »

Aksion

Aksion (oznaka A^0 \) je domnevni delec, ki ga predvideva teorija Peccei-Quinn, da bi v kvantni kromodinamiki (QCD) rešila velik problem simetrije CP.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Aksion · Poglej več »

Aktinij

Aktinij (latinsko actinium) je kemični element v periodnem sistemu elementov z znakom Ac in atomskim številom 89.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Aktinij · Poglej več »

Aktivni transport

V celični biologiji je aktivni transport definiran kot gibanje molekul skozi celično membrano z območja manjše koncentracije na območje večje koncentracije.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Aktivni transport · Poglej več »

Aktivnost

Aktívnost (oznaka A) radioaktivnega izvira podaja povprečno število radioaktivnih razpadov na enoto časa.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Aktivnost · Poglej več »

Akumulator

Avtomobilski akumulator Akumulator je elektrotehnična naprava za shranjevanje električne energije na posreden način preko kemične energije.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Akumulator · Poglej več »

Akustika

Akustika je znanstvena veda, ki se ukvarja s preučevanjem vseh mehanskih valovanj v plinih, tekočinah in trdnih snoveh.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Akustika · Poglej več »

Akustooptični pojav

Uklonska slika s prikazom akustooptičnega pojava Akustooptični pojav je fizikalni pojav, pri katerem interagirata svetloba in zvok.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Akustooptični pojav · Poglej več »

Alan Harvey Guth

Alan Harvey Guth, ameriški fizik in kozmolog, * 27. februar 1947, New Brunswick, New Jersey, ZDA.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Alan Harvey Guth · Poglej več »

Albedo

sončne svetlobe relativno glede na različne pogoje površin Albedo ali koeficient odbojnosti (tudi odbojnost) je mera za svetlobno odbojnost površine telesa.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Albedo · Poglej več »

Albert Abraham Michelson

Albert Abraham Michelson, nemško-ameriški fizik, * 19. december 1852, Strelno, Posen, Prusija (sedaj Strzelno, Poljska), † 9. maj 1931, Pasadena, Kalifornija, ZDA.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Albert Abraham Michelson · Poglej več »

Albert Einstein

Albert Einstein, nemški fizik in matematik, * 14. marec 1879, Ulm, Württemberg, Nemčija, † 18. april 1955, Princeton, New Jersey, ZDA.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Albert Einstein · Poglej več »

Albert Fert

Albert Fert, francoski fizik, * 7. marec 1938, Carcassonne, Aude, Francija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Albert Fert · Poglej več »

Aleksander Aleksandrovič Fridman

Fotografija Aleksandra Aleksandroviča Fridmana, Kijev, avgust 1916 Aleksander Aleksandrovič Fridman, ruski matematik, fizik, kozmolog in geofizik, * 16. junij (4. junij, ruski koledar) 1888, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 16. september 1925, Leningrad, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Aleksander Aleksandrovič Fridman · Poglej več »

Aleksander Iljič Ahiezer

Aleksander Iljič Ahiezer, ruski fizik, * 31. oktober 1911, Čerikov, Ruski imperij (sedaj Belorusija), † 4. maj 2000, Harkov, Ukrajina.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Aleksander Iljič Ahiezer · Poglej več »

Aleksander Markovič Poljakov

Aleksander Markovič Poljakov (rusko Алекса́ндр Ма́ркович Поляко́в), ruski fizik, * 27. september 1945, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Aleksander Markovič Poljakov · Poglej več »

Aleksander Mihajlovič Ljapunov

Aleksander Mihajlovič Ljapunov, ruski matematik, mehanik in fizik, * 6. junij 1857, Jaroslavelj, Ruski imperij (danes Rusija), † 3. november 1918, Odesa, RSFSR (sedaj Ukrajina).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Aleksander Mihajlovič Ljapunov · Poglej več »

Aleksander Mihajlovič Prohorov

Aleksander Mihajlovič Prohorov, ruski fizik in enciklopedist, * 11. julij 1916, Atherton, Queensland, Avstralija, † 8. januar 2002, Moskva, Rusija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Aleksander Mihajlovič Prohorov · Poglej več »

Aleksander Nikolajevič Skrinski

Aleksander Nikolajevič Skrinski, ruski fizik, * 15. januar 1936, Orenburg, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Aleksander Nikolajevič Skrinski · Poglej več »

Aleksej Aleksandrovič Starobinski

Aleksej Aleksandrovič Starobinski, ruski fizik in kozmolog, * 19. april 1948, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija), † 21. december 2023.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Aleksej Aleksandrovič Starobinski · Poglej več »

Aleksej Aleksejevič Abrikosov

Aleksej Aleksejevič Abrikosov, ruski fizik, * 25. junij 1928, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija), † 29. marec 2017.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Aleksej Aleksejevič Abrikosov · Poglej več »

Aleksej Zinovjevič Petrov

Aleksej Zinovjevič Petrov, ukrajinski fizik in matematik, * 28. oktober (15. oktober, ruski koledar) 1910, vas Koški, Samarska gubernija, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 9. maj 1972, Kijev, Sovjetska zveza (sedaj Ukrajina).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Aleksej Zinovjevič Petrov · Poglej več »

Alessandro Volta

Grof Alessandro Giuseppe Anastasio Volta, italijanski plemič in fizik, * 18. februar 1745, Como, Lombardija, Italija, † 5. marec 1827, Camnago Volta.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Alessandro Volta · Poglej več »

Alexander Dalgarno

Alexander Dalgarno, angleški fizik in astrofizik, * 5. januar 1928, London, Anglija, Združeno kraljestvo, † 9. april 2015.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Alexander Dalgarno · Poglej več »

Alexis Thérèse Petit

Alexis Thérèse Petit, francoski fizik, * 2. oktober 1791, Vesoul, Francija, † 21. junij 1820, Pariz, Francija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Alexis Thérèse Petit · Poglej več »

Alfred Kastler

Alfred Kastler, francoski fizik nemškega rodu, * 3. maj 1902, Guebwiller, Alzacija, Francija, † 7. januar 1984, Bandol, Francija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Alfred Kastler · Poglej več »

Alfred Perot

Alfred Perot, francoski fizik, * 3. november 1863, Metz, † 28. november 1925, Pariz.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Alfred Perot · Poglej več »

Algebrska geometrija

geometrijskega mesta točk. Algébrska geometríja je veja matematike, ki klasično raziskuje ničle polinomov z več spremeljivkami.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Algebrska geometrija · Poglej več »

Alhacen

Ibn Abu Ali al Hasan al-Haitam (latinizirano Alhazen in Alhacen), arabski matematik, fizik in učenjak, * 965, Basra, Irak, † 1041, Kairo, Egipt.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Alhacen · Poglej več »

Aluminij

Alumínij (iz latiskega alumen – grenka sol, galun) je kemijski element s simbolom Al in vrstnim številom 13.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Aluminij · Poglej več »

Amal Kumar Rajčaudhuri

Amal Kumar Rajčaudhuri, indijski fizik in kozmolog, * 14. september 1923, Barisal, Vzhodna Bengalija, Indijske province (sedaj Bangladeš), † 18. junij 2005.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Amal Kumar Rajčaudhuri · Poglej več »

Amedeo Avogadro

''Mémoire sur les chaleurs spécifiques'' Lorenzo Romano Amadeo Carlo Avogadro, grof quaregnski in corettski, italijanski plemič, kemik in fizik, * 6. avgust 1776, Torino, Piemont, Italija, † 9. julij 1856, Torino.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Amedeo Avogadro · Poglej več »

Ameriško fizikalno društvo

Ameriško fizikalno društvo (izvirno, kratica APS) je druga največja orgnizacija fizikov za Nemškim fizikalnim društvom.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Ameriško fizikalno društvo · Poglej več »

Americij

Americij (americium) je kemijski element, ki ga je leta 1944 odkril Glenn Theodore Seaborg.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Americij · Poglej več »

Amicijeva prizma

Amicijeva prizma sledenja žarku. Amicijeva prizma je optična prizma, ki je zlepljena iz dveh trikotnih prizem.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Amicijeva prizma · Poglej več »

Amontonsov zakon

Amontonsov zákon (tudi Grahamov zákon) povezuje tlak in temperaturo idealnega plina pri izohorni spremembi, torej pri spremembi, ki poteka pri stalni prostornini: Skupaj z Boylovim in Gay-Lussacovim zakonom predstavlja tri plinske zakone za idealni plin, katerih združitev je splošna plinska enačba.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Amontonsov zakon · Poglej več »

Amper

Ampêr (oznaka A) je osnovna enota SI za električni tok.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Amper · Poglej več »

Ampermeter

Analogni ampermeter poljske izdelave Ampêrméter je merilna priprava, ki se uporablja za merjenje električnega toka.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Ampermeter · Poglej več »

Amplituda

Amplitúda je pri nihanju največji odmik nihajoče količine od ravnovesne lege.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Amplituda · Poglej več »

Amplitudna modulacija

Signal (zgoraj), ki je amplitudno (v sredini) in frekvenčno (spodaj) moduliran Amplitudna modulacija (kratica AM) je način prenašanja informacij na daljavo s spreminjanjem jakosti oz.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Amplitudna modulacija · Poglej več »

Anastigmat

Gaussovega dvojnega objektiva, spodaj: shema sodobnega asimetričnega anastigmata Anastigmát ali anastigmátični objektív je vrsta fotografskega objektiva, ki ima v celoti popravljene nekatere optične napake leč, večinoma: sferno aberacijo, komo in astigmatizem.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Anastigmat · Poglej več »

Anders Celsius

Frederika Akrela, 1769 Anders Celsius (Celzij), švedski astronom, * 27. november 1701, Ovanåker, Švedska, † 25. april 1744, Uppsala, Švedska.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Anders Celsius · Poglej več »

Anders Jonas Ångström

Anders Jonas Ångström, švedski astronom in fizik, * 13. avgust 1814, Lögdö, Medelpad, Švedska, † 21. junij 1874, Uppsala, Švedska.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Anders Jonas Ångström · Poglej več »

André-Marie Ampère

André-Marie Ampère, francoski fizik in matematik, * 20. januar 1775, Poleymieux-au-Mont-d'Or pri Lyonu, Rhone, Francija, † 10. junij 1836, Marseille, Francija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in André-Marie Ampère · Poglej več »

Andreas von Ettingshausen

Baron Andreas von Ettingshausen, nemški matematik in fizik, * 25. november 1796, Heidelberg, Nemčija, † 25. maj 1878, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Andreas von Ettingshausen · Poglej več »

Andrej Čadež

Andrej Čadež, slovenski fizik in astrofizik, * 12. september 1942, Ljubljana.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Andrej Čadež · Poglej več »

Angstrem

Ángstrem (izvorno ångström, uradni mednarodni simbol Å; IPA-izgovarjava po švedsko) je enota za merjenje dolžine, ki je enaka 1/10.000 mm, 10−10 m, 0,1 nm ali 100 pm.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Angstrem · Poglej več »

Anihilacija

Anihilacija ali izničenje je v fiziki pojav združitve delca in antidelca, pri čemer nastane sevalna energija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Anihilacija · Poglej več »

Anihilacija para

Anihilacija para je pojav fiziki osnovnih delcev, pri katerem trčita osnovni delec (npr. elektron) in njegov antidelec (npr. pozitron).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Anihilacija para · Poglej več »

Anion

Ánion je ion z negativnim električnim nabojem, ki pri elektrolizi potuje proti anodi (pozitivno nabiti elektrodi).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Anion · Poglej več »

Anizotropija

Anizotropíja (izraz izvira iz dveh grških besed: sóo – neenakomerno in: trópos – smer, ter prefiksa: án, ki pomeni negacijo) je značilnost nekaterih snovi, ki se kaže v tem, da je neka značilnost odvisna od smeri.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Anizotropija · Poglej več »

Annalen der Physik

Annalen der Physik je fizikalna znanstvena revija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Annalen der Physik · Poglej več »

Anoda

Anóda je negativna elektroda pri galvanskih členih, elektronkah, polprevodniških diodah.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Anoda · Poglej več »

Antena

Antena v splošnem označuje elektronsko komponento, namenjeno oddajanju ali sprejemanju radijskih valov (elektromagnetnega valovanja), torej pretvarja spremembe električnega napetosti in toka, ki jih pošilja radijski oddajnik, v elektromagnetno valovanje in obratno.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Antena · Poglej več »

Anthony James Leggett

Sir Anthony James Leggett, KBE, FRS, angleško-ameriški fizik, * 26. marec 1938, Camberwell, London, Anglija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Anthony James Leggett · Poglej več »

Antidelec

Antidelec je dvojnik (osnovnega) delca, ki ima enako maso, enak spin kot normalni delec, vendar se od njega razlikuje po nekaterih drugih značilnostih, kot so električni in barvni naboj ter barionsko in leptonsko število.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Antidelec · Poglej več »

Antikvark

Antikvark (oznaka za posamezne kvarke je enaka kot za kvarke, samo, da napišemo črtico nad oznako) je antidelec kvarka.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Antikvark · Poglej več »

Antimaterija

Ántimatêrija je snov sestavljena iz antidelcev tistih delcev, ki sestavljajo običajno snov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Antimaterija · Poglej več »

Antimon

Antimón je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Sb (iz latinskega Stibium) in atomsko število 51.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Antimon · Poglej več »

Antinevtron

Antinevtron (oznaka \bar n \!\) je antidelec nevtrona.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Antinevtron · Poglej več »

Antiproton

Antiproton (oznaka \bar p \) je antidelec protona.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Antiproton · Poglej več »

Antoine Henri Becquerel

Antoine Henri Becquerel, francoski fizik, * 15. december 1852, Pariz, Francija, † 25. avgust 1908, Le Croisic, Loire Inferieur, Francija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Antoine Henri Becquerel · Poglej več »

Anton Peterlin

Anton Peterlin,, slovenski fizik, * 25. september 1908, Ljubljana, † 24. marec 1993, Ljubljana.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Anton Peterlin · Poglej več »

Antonino Lo Surdo

Antonino Lo Surdo, italijanski fizik, * 4. februar, 1880, Sirakuze, Italija, † 7. junij 1949, Rim, Italija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Antonino Lo Surdo · Poglej več »

Antony Hewish

Antony Hewish, FRS, angleški astrofizik in astronom, * 11. maj 1924, Fowey, grofija Cornwall, Anglija, † 13. september 2021.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Antony Hewish · Poglej več »

Apsidna precesija

Osončju ima veliko manjše izsrednosti in precesira z veliko manjšo hitrostjo, tako da so skoraj krožni in nespremenljivi s časom. po času (dω/d''t''). Apsídna precesíja (tírna precesíja ali orbitálna precesíja) je v nebesni mehaniki precesija (sukanje) krožnega tira (orbite) nebesnega telesa.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Apsidna precesija · Poglej več »

Apsidna točka

Apsidna točka ali kar apsida je v astronomiji in astrodinamiki točka na eliptičnem tiru nebesnega telesa, kjer je najbolj ali najmanj oddaljeno od središča kroženja.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Apsidna točka · Poglej več »

Areometer

Areométer ali plaváč (tudi hidrometer) je priprava za merjenje in določanje gostote kapljevin, ki plava v kapljevini in z višino nepotopljenega dela kaže njeno gostoto.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Areometer · Poglej več »

Argon

Árgon (iz starogrške besede άργός, počasi delujoč, zaradi njegove kemijske inertnosti) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ar in atomsko število 18.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Argon · Poglej več »

Arhimed

Arhimed (tudi Arhimedes), starogrški matematik, fizik, mehanik, izumitelj, inženir in astronom, * 287 pr. n. št., Sirakuze, Sicilija, † 212 pr. n. št., Sirakuze.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Arhimed · Poglej več »

Arhimedov zakon

Merjenje navidezne teže v vodi Arhimédov zákon govori o hidrostatičnem vzgonu: Teža telesa, potopljenega v mirujočo tekočino, je navidezno manjša za težo izpodrinjene kapljevine ali plina.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Arhimedov zakon · Poglej več »

Arhimedova spirala

Prvi trije obrati enega kraka Arhimedove spirale. Arhimedova spirala (tudi aritmetična spirala) je geometrijsko mesto točk, ki nastane takrat, ko se točka giblje od dane negibne točke s konstantno hitrostjo vzdolž premice, ki se vrti s konstantno kotno hitrostjo.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Arhimedova spirala · Poglej več »

Aristarh

Aristarh (Arístarhos hó Sámios), starogrški astronom in matematik, * 310 pr. n. št., otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 230 pr. n. št., Aleksandrija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Aristarh · Poglej več »

Aristotel

Aristótel (Aristŏtélēs), starogrški filozof, * 384 pr. n. št., Stagira, (grška kolonija na makedonskem polotoku Halkidiki), Trakija, † 7. marec 322 pr. n. št., Halkida (Kalcis), otok Evboja (Evbeja, Evbija), (danes Evvoia).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Aristotel · Poglej več »

Aritmetična sredina

Aritmétična sredína ali povpréčje oz.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Aritmetična sredina · Poglej več »

Armand-Hippolyte-Louis Fizeau

Armand-Hippolyte-Louis Fizeau, francoski fizik, * 23. september 1819, Pariz, Francija, † 18. september 1896, Nanteuil-le-Haudouin, Francija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Armand-Hippolyte-Louis Fizeau · Poglej več »

Arno Allan Penzias

Arno Allan Penzias, ameriški fizik, * 26. april 1933, München, Nemčija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Arno Allan Penzias · Poglej več »

Arnold Sommerfeld

Arnold Johannes Wilhelm Sommerfeld, nemški fizik, * 5. december 1868, Königsberg, Prusija (sedaj Kaliningrad, Rusija), † 26. april 1951, München, Nemčija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Arnold Sommerfeld · Poglej več »

Arthur Bruce McDonald

Arthur Bruce »Art« McDonald, OC, OOnt, FRS, FRSC, kanadski astrofizik, * 29. avgust 1943, Sydney, Nova Škotska, Kanada.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Arthur Bruce McDonald · Poglej več »

Arthur Holly Compton

Arthur Holly Compton, ameriški fizik, * 10. september 1892, Wooster, Ohio, ZDA, † 15. marec 1962, Berkeley, Kalifornija, ZDA.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Arthur Holly Compton · Poglej več »

Arthur Leonard Schawlow

Arthur Leonard Schawlow, ameriški fizik, * 5. maj 1921, Mount Vernon, New York, ZDA, † 28. april 1999, Palo Alto, Kalifornija, ZDA.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Arthur Leonard Schawlow · Poglej več »

Arthur Michael Jaffe

Arthur Michael Jaffe, ameriški fizik, * 22. december 1937.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Arthur Michael Jaffe · Poglej več »

Arthur Stanley Eddington

Sir Arthur Stanley Eddington, OM, FRS, angleški fizik, astronom, astrofizik, matematik in popularizator znanosti, * 28. december 1882, Kendal, Westmorland, Anglija, † 22. november 1944, Cambridge, Cambridgeshire, Anglija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Arthur Stanley Eddington · Poglej več »

Arzen

Arzén je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol As, atomsko število 33 in relativno atomsko maso 74.92.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Arzen · Poglej več »

Astat

Astát je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol At in atomsko število 85.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Astat · Poglej več »

Astigmatizem (optika)

Gorišče žarkov v navpični ravnini ni v isti točki kot gorišče žarkov iz vodoravne ravnine. Astigmatízem (redkeje tudi negoriščnost,: a- - ne, brez + stigma,: stígmatos - znamenje, pega, prebod, vbod + -izem) je ena izmed napak optičnih naprav.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Astigmatizem (optika) · Poglej več »

Astrofizika

Ástrofízika je kot znanstvena veda del fizike in se ukvarja s fizikalnimi pojavi v Vesolju, ki jih opazuje astronomija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Astrofizika · Poglej več »

Astrolab

alidado kapetinški učenjaki razpravljajo o astrolabu, okoli leta 1200 Perzijsko-iranski astrolab iz leta 1208 Arseniusov astrolab iz leta 1569, Musée des Arts et Métiers, Pariz Perzijski astrolab iz 18. stoletja, Whippleov Muzej zgodovine znanosti, Cambridge ZDA. Na tej lepi pripravi sta vidna reta in alidada Toledu. Hrani ga Španski narodni arheološki muzej v Madridu Astroláb (tudi astrolábij;: astrolábion, astrolabē – jemanje zvezde > astér – zvezda + lambánein – zgrabiti, prijeti) je zgodovinska astronomska merilna priprava, ki so jo uporabljali klasični astronomi, navigatorji in astrologi.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Astrolab · Poglej več »

Astronavtika

Gagarin leta 1961 Astronávtika (grško άστρον: ástron – zvezda + ναυτική: navtiké – navtika – pomorstvo, iz naútes, latinsko nauta – mornar.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Astronavtika · Poglej več »

Astronomija

vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Astronomija · Poglej več »

Astronomska enota

Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Astronomska enota · Poglej več »

Astroparticle Physics

Astroparticle Physics je strokovna znanstvena revija, ki pokriva eksperimentalne in teoretične raziskave na različnih področjih fizike kozmičnih žarkov, astronomije, astrofizike, fizikalne kozmologije, fizike delcev in fizike astrodelcev.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Astroparticle Physics · Poglej več »

Atmosfera

Atmosfêra ima lahko več pomenov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Atmosfera · Poglej več »

Atmosfera (enota)

Atmosfêra je starejša (prepovedana) enota za tlak, ki ni v sistemu SI, njena približna vrednost je 1 bar.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Atmosfera (enota) · Poglej več »

Atom

Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Atom · Poglej več »

Atomska teža

Atómska téža (pravilneje rèlativna atómska mása) je masa izotopa, izražena v brezrazsežnih atomskih enotah mase, eni dvanajstini mase izotopa ogljik-12, ki ima po definiciji atomsko težo 12.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Atomska teža · Poglej več »

Atomska ura

Atomska ura (desno) Atomska ura je vrsta ure, ki za merjenje časa uporablja frekvenco značilnega resonančnega prehoda elektronov določene vrste atomov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Atomska ura · Poglej več »

Atomska, molekulska in optična fizika

Atómska in molékulska fízika je veja fizike, ki preučuje zgradbo atomov in molekul, njihovo elektronsko ovojnico, energijske nivoje, spektre in druge lastnosti atomov in molekul.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Atomska, molekulska in optična fizika · Poglej več »

Atomske enote

Atómske enòte so pripraven sistem enot za merjenja v atomski in jedrski fiziki, še posebej za opisovanje lastnosti elektronov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Atomske enote · Poglej več »

Atomsko jedro

Atómsko jêdro je osrednji del atoma in predstavlja večino (več kot 99,9 %) mase atoma.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Atomsko jedro · Poglej več »

Auguste Bravais

Auguste Bravais, francoski fizik in mineralog, * 23. avgust 1811, Annonay, Francija, † 30. marec 1863, Le Chesnay, Francija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Auguste Bravais · Poglej več »

Augustin Louis Cauchy

Baron Augustin Louis Cauchy, francoski inženir in matematik, * 21. avgust 1789, Pariz, Francija, † 23. maj 1857, Sceaux, Seine, Francija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Augustin Louis Cauchy · Poglej več »

Augustin-Jean Fresnel

Augustin-Jean Fresnel, francoski fizik in izumitelj, * 10. maj 1788, Broglie, Francija, † 14. julij 1827, Ville d'Avray, Francija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Augustin-Jean Fresnel · Poglej več »

Avogadrov zakon

Avogadrov zakon (tudi Avogadrova domneva in Avogadrovo načelo) je plinski zakon, imenovan po Amedeu Avogadru, ki je leta 1811 predpostavil, da vsebujejo enake prostornine idealnih plinov pri enaki temperaturi in tlaku enako število delcev.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Avogadrov zakon · Poglej več »

Avogadrova konstanta

Avogadrova konstánta je fizikalna konstanta, ki podaja število delcev (atomov, molekul, ionov ipd.) v enem molu snovi.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Avogadrova konstanta · Poglej več »

Azimut

Azimut je kot med izbrano ravnino in točko.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Azimut · Poglej več »

Šiničiro Tomonaga

Šiničiro Tomonaga ali Sin-Itiro Tomonaga (Tomonaga Shin'ichirō), japonski fizik, * 31. marec, 1906, Tokio, Japonska, † 8. julij, 1979, Tokio.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Šiničiro Tomonaga · Poglej več »

Žarek gama

Žarek γ je visokoenergijski foton, ki nastane pri radioaktivnem razpadu ali drugem jedrskem ali delčnem procesu, kot je denimo anihilacija elektrona in pozitrona.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Žarek gama · Poglej več »

Žiroskop

Giroskóp, tudi giroskòp in žiroskóp/žiroskòp je naprava, ki ponazarja in izrablja načelo ohranitve vrtilne količine v fiziki.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Žiroskop · Poglej več »

Žores Ivanovič Alfjorov

Žores Ivanovič Alfjorov (tudi /nepravilno/ Alferov; /Алферов; belorusko Жарэс Іва́навіч Алфёраў), ruski fizik beloruskega rodu, * 15. marec 1930, Vitebsk, Sovjetska zveza (sedaj Belorusija), † 2. marec 2019.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Žores Ivanovič Alfjorov · Poglej več »

Čandrasekara Venkata Raman

Sir Čandrasekara Venkata Raman (izvirno tamilsko சந்திரசேகர வேங்கட ராமன்), indijski fizik, * 7. november 1888, Tiručirapali, Tamil Nadu, Britanska Indija (sedaj Indija), † 21. november 1970, Bangalore, Karnataka, Indija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Čandrasekara Venkata Raman · Poglej več »

Čen Ning Franklin Jang

Čen Ning Franklin Jang (kitajščina; 楊振寧; pinjin: Yáng Zhènníng), kitajsko-ameriški fizik, * 22. september 1922, Hefej, provinca Anhui, Kitajska.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Čen Ning Franklin Jang · Poglej več »

Étienne Louis Malus

Étienne Louis Malus (polni priimek Malus Dumitry), francoski častnik, inženir, fizik in matematik, * 23. julij 1775, Pariz, Francija, † 24. februar 1812, Pariz.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Étienne Louis Malus · Poglej več »

Baker

Baker je kemični element s simbolom Cu (iz) in atomskim številom 29.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Baker · Poglej več »

Bakla

Udeleženci parade z baklami Bakla je prenosen vir ognja, navadno uporabljen kot svetilo.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Bakla · Poglej več »

Balistika

Balístika (starogrško: bállein - vreči, metati, izstreliti; zadeti, dotakniti se česa) je disciplina matematike in fizike, ki preučuje gibanje izstreljenih teles.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Balistika · Poglej več »

Balmerjeva enačba

Bálmerjeva enáčba (po Johannu Jakobu Balmerju) je izkustvena zveza med valovnimi števili (prvotno med valovnimi dolžinami) spektralnih črt, kasneje po njem imenovane Balmerjeve serije.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Balmerjeva enačba · Poglej več »

Balmerjeva serija

Bálmerjeva sêrija je v fiziki spektralna serija črt, ki se izsevajo pri prehodu vodikovega atoma iz višjega v drugo najnižje stanje (n.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Balmerjeva serija · Poglej več »

Bar (enota)

Bár (oznaka b) je v fiziki in mehaniki enota za merjenje tlaka ali napetosti.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Bar (enota) · Poglej več »

Barij

Bárij (latinsko barium) je strupen kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ba in atomsko število 56.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Barij · Poglej več »

Barion

naboju (Q). naboju (Q). Spodnjih šest prištevamo med hiperone. Barion (iz grške besede, kar pomeni težek) je delec, ki ga sestavljajo trije kvarki.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Barion · Poglej več »

Barion Ξ

Barion Ξ je pripadnik skupine barionov, ki jih označujemo s Ξ.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Barion Ξ · Poglej več »

Barion Σ

Barion Σ pripada skupini barionov, ki jih označujemo z Σ.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Barion Σ · Poglej več »

Barion Ω

Barion Ω je vrsta bariona, ki ima samo enega predstavnika (glej dekuplet).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Barion Ω · Poglej več »

Barion Δ

Barion Δ (tudi delta resonanca, oznaka \Delta \) je barion, ki ga sestavljata kvarka u in d. Nastopa v štirih oblikah, ki jih označujemo z \Delta ^\,, \Delta^+ \,, \Delta^0 \, in \Delta^- \,.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Barion Δ · Poglej več »

Barion Λ

Barion Λ je eden izmed barionov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Barion Λ · Poglej več »

Barionsko število

Barionsko število (oznaka B \) je določeno kot kjer je.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Barionsko število · Poglej več »

Barn

Barn (simbol b) je enota za površino in ne spada med SI enote.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Barn · Poglej več »

Barometer

Živosrebrni '''barometer''': mere: 63×53×960 mm proizvajalec: A. Pichlers Witwe & Sohn, Dunaj nabavljeno v šol. l. 1902/03 http://www2.arnes.si/~kvidma2/Ucila_GJV/index.html Gimnazija Jurija Vege, Idrija Glava živosrebrnega barometera http://www2.arnes.si/~kvidma2/Ucila_GJV/index.html Gimnazija Jurija Vege, Idrija Kovinski barometer: mere: 123,5×96,5×176 mm proizvajalec: neznan nabavljeno v šol. l. 1902/03 http://www2.arnes.si/~kvidma2/Ucila_GJV/index.html Gimnazija Jurija Vege, Idrija Kovinski barometer iz kataloga http://www2.arnes.si/~kvidma2/Ucila_GJV/index.html Gimnazija Jurija Vege, Idrija Barométer je fizikalna merilna priprava za merjenje zračnega tlaka.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Barometer · Poglej več »

Barometrska enačba

ozračju (na grafu do 600 km) morsko gladino (do 20 km) Barométrska enáčba opisuje pojemanje tlaka p\, z višino z\, v izotermnem ozračju: V realnem ozračju se temperatura z višino spreminja, zato velja ta zveza le približno.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Barometrska enačba · Poglej več »

Barva

Primer predstavitve barv s koordinatami v RGB modelu Bárva je zaznava določenega dela vidnega spektra svetlobe.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Barva · Poglej več »

Barvilo

Barvílo je sredstvo za barvanje, ki so ga do srede 19. stoletja izdelovali iz naravnih snovi in sicer.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Barvilo · Poglej več »

Barvni naboj

Barvni naboj je v kvantni kromodinamiki (oznaka QCD) značilnost kvarkov in gluonov (zanje je značilna močna interakcija).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Barvni naboj · Poglej več »

Baterija (elektrika)

Električna baterija je naprava iz ene ali več elektrokemičnih celic, ki lahko spremeni kemično energijo v električno in obratno pri polnilnih baterijah.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Baterija (elektrika) · Poglej več »

Batna črpalka

Primer batne črpalke Batna črpalka spada med najstarejše delovne stroje, saj je znana že več kot 2000 let.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Batna črpalka · Poglej več »

Bekerel

Bekerél (oznaka Bq) je izpeljana enota za merjenje aktivnosti radioaktivnega izvira.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Bekerel · Poglej več »

Bela luknja

Béla lúknja je v astrofiziki domnevno zelo masivno nebesno telo, katerega obstoj je zelo vprašljiv.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Bela luknja · Poglej več »

Bela pritlikavka

Béla pritlíkavka je astronomsko telo, ki nastane, ko zvezda z majhno ali srednjo težo umre.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Bela pritlikavka · Poglej več »

Ben Roy Mottelson

Ben Roy Mottelson, dansko-ameriški fizik, * 9. julij 1926, Chicago, Illinois, ZDA, † 13. maj 2022.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Ben Roy Mottelson · Poglej več »

Bengt Edlén

Bengt Edlén, švedski fizik in astronom, * 2. november 1906, † 10. februar 1993.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Bengt Edlén · Poglej več »

Benjamin Franklin

Benjamin Franklin, ameriški tiskar, publicist, novinar, založnik, pisatelj, človekoljub, abolicionist, uradnik, znanstvenik, knjižničar, diplomat, izumitelj, razsvetljenec, državnik in politik, * 17. januar 1706, Boston, Massachusetts, † 17. april 1790, Filadelfija, Pensilvanija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Benjamin Franklin · Poglej več »

Beno Gutenberg

Beno Gutenberg, nemški fizik in seizmolog, * 4. junij 1889, Darmstadt, Nemško cesarstvo, † 25. januar 1960, Pasadena, ZDA.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Beno Gutenberg · Poglej več »

Berilij

Berílij (latinsko beryllium) je kemijski element s simbolom Be in vrstnim številom 4.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Berilij · Poglej več »

Berkelij

Berkélij je umetni element, ki ima v periodnem sistemu simbol Bk in atomsko število 97.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Berkelij · Poglej več »

Bernhard Riemann

Georg Friedrich Bernhard Riemann, nemški matematik, * 17. september 1826, Breselenz pri Dannenbergu, Hanover, Nemčija, † 20. julij 1866, Selasca (Selasco), ob Lago Maggiore, Italija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Bernhard Riemann · Poglej več »

Bernoullijeva enačba

Bernoullijeva enáčba opisuje stacionarni laminarni tok nestisljive in neviskozne tekočine vzdolž tokovnice: Pri tem je ρ gostota tekočine, v njena hitrost, g težni pospešek, h višina nad izbrano ničelno ravnino in p tlak.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Bernoullijeva enačba · Poglej več »

Bertram Neville Brockhouse

Bertram Neville Brockhouse, kanadski fizik, * 15. julij 1918, Lethbridge, Alberta, Kanada, † 13. oktober 2003, Hamilton, Ontario, Kanada.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Bertram Neville Brockhouse · Poglej več »

Bertrandov izrek

Bertrandov izrék v klasični mehaniki pravi, da le za dva tipa potencialov obstajajo stabilni sklenjeni tiri (orbite), za obratno kvadratno centralno silo, kot sta gravitacijski ali elektrostatski potencial: in za preprost potencial radialnega harmoničnega oscilatorja: Izrek se imenuje po Josephu Louisu Françoisu Bertrandu, ki ga je leta 1873 objavil.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Bertrandov izrek · Poglej več »

Besslova funkcija

Besslove funkcije (pogosteje Bésselove f.) so družina transcendentnih funkcij, ki rešijo Besslovo diferencialno enačbo: Besslove funkcije je prvi definiral švicarski matematik Daniel Bernoulli in jih poimenoval po Friedrichu Wilhelmu Besslu.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Besslova funkcija · Poglej več »

Bethe-Blochova enačba

Bethe-Blochova enáčba v fiziki podaja specifično izgubo energije ob prehodu težkih nabitih delcev (npr. delcev &alpha) skozi snov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Bethe-Blochova enačba · Poglej več »

Bibavica

Bíbavica ali plimovánje je izraz, ki opisuje pojav izmeničnega spreminjanja višine vodne gladine v morjih in oceanih.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Bibavica · Poglej več »

Bibcode

Bibcode (znan tudi kot »refcode«) je zgoščen identifikator, ki ga uporablja več astronomskih podatkovnih sistemov za poenotene referenčne vire.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Bibcode · Poglej več »

Binomska porazdelitev

Binomska porazdelitev je diskretna verjetnostna porazdelitev n uspešnih izidov zaporednih neodvisnih poskusov, kjer sta možna samo dva izida da in ne.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Binomska porazdelitev · Poglej več »

Biofizika

Bíofizika (tudi biolóška fízika) je interdisciplinarna veda, ki preučuje fizikalne vidike biologije.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Biofizika · Poglej več »

Bioluminiscenca

kresnici ''Photinus pyralis'' Bíoluminiscénca (grško: bios - življenje + latinsko lumen - svetloba) je v splošnem oddajanje svetlobe pri živih bitjih, ki nastane pri pretvorbi kemične energije v svetlobno.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Bioluminiscenca · Poglej več »

Bit

Bít je osnovna in hkrati najmanjša enota za količino informacije, ki se uporablja v računalništvu in teoriji informacij.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Bit · Poglej več »

Bizmut

Bizmut Bizmut je kemijski element s simbolom Bi v periodnem sistemu in vrstnim številom 83.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Bizmut · Poglej več »

Blaise Pascal

Blaise Pascal, francoski matematik, filozof in fizik, * 19. junij 1623, Clermont-Ferrand, Puy-de-Dôme, Auvergne, Francija, † 19. avgust 1662, Pariz, Francija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Blaise Pascal · Poglej več »

Bobnič

Bóbnič (lat. membrana tympani, membrana tympanica) je mrena iz kože in sluznice, ki loči zunanje uho od srednjega.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Bobnič · Poglej več »

Bohrov magneton

Bohrov magneton je fizikalna konstanta, ki predstavlja magnetni moment elektrona.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Bohrov magneton · Poglej več »

Bohrov model atoma

Bohrov model atoma je sestavljen iz jedra in elektronov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Bohrov model atoma · Poglej več »

Bohrov polmer

Bohrov pólmer ali Bohrov rádij (oznaka rB ali tudi a0) je fizikalna konstanta v Bohrovemu modelu vodikovega atoma kot polmer najmanjšega tira v osnovnem stanju z najnižjo energijo: kjer je.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Bohrov polmer · Poglej več »

Bolometer

Caltech. Bolométer (grško bolé, bolaí - (sončni) žarek + mètron - mera) je fizikalna merilna priprava za merjenje moči vpadnega elektromagnetnega valovanja (svetlobnega toka, izseva).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Bolometer · Poglej več »

Boltzmannov faktor

Boltzmannov faktor je v fiziki utežni faktor, ki določa relativno verjetnost stanja i sistema z več stanji v ravnovesnem stanju pri temperaturi T: kjer je E_ energija stanja i, k_ Boltzmannova konstanta, \beta.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Boltzmannov faktor · Poglej več »

Boltzmannova konstanta

Boltzmannova konstánta (označba k_ \!\, ali k\!\) je ena osnovnih fizikalnih konstant, ki povezuje absolutno temperaturo plina s kinetično energijo delcev v plinu.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Boltzmannova konstanta · Poglej več »

Boltzmannova porazdelitev

Boltzmannova porazdelitev molekul kisika po hitrosti pri -100, 20 in 600 °C. Boltzmannova porazdelítev (tudi Maxwell-Boltzmannova porazdelítev) je verjetnostna porazdelitev, ki se uporablja na mnogih področjih fizike in kemije.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Boltzmannova porazdelitev · Poglej več »

Bor (element)

Bór (latinsko borium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol B in vrstno število 5.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Bor (element) · Poglej več »

Bornovo pravilo

Bornovo pravilo je postulat kvantne mehanike, ki daje verjetnost, da bo meritev kvantnega sistema dala določen rezultat.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Bornovo pravilo · Poglej več »

Bose-Einsteinov kondenzat

Podatki o porazdelitvi hitrosti. Manj goste zgoščine atomov (rdeče), zelo goste zgoščine (modro in belo) Bose-Einsteinov kondenzat je stanje snovi, ki ga zavzamejo bozoni, ohlajeni na temperaturo blizu absolutne ničle.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Bose-Einsteinov kondenzat · Poglej več »

Bose-Einsteinova statistika

Bose-Einsteinova statístika v statistični termodinamiki določa statistično porazdelitev nerazločljivih bozonov po energijskih stanjih v stanju toplotnega ravnovesja.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Bose-Einsteinova statistika · Poglej več »

Bourdonova cev

Bourdonova cev Bourdonova cev je zakrivljena cev z enim samim priključkom.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Bourdonova cev · Poglej več »

Boylov zakon

Boylov zákon (tudi Boyle-Marriotov zakon) povezuje prostornino in tlak idealnega plina pri izotermni spremembi, torej pri spremembi, ki poteka pri stalni temperaturi: Skupaj z Gay-Lussacovim in Amontonsovim zakonom predstavlja plinske zakone za idealni plin, katerih združitev je splošna plinska enačba.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Boylov zakon · Poglej več »

Bozon

Bozón (v literaturi se pojavlja tudi izraz boson) je delec, ki tvori povsem simetrična sestavljena kvantna stanja.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Bozon · Poglej več »

Bozoni W in Z

Bozóni W so osnovni delci, kvanti šibke jedrske sile.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Bozoni W in Z · Poglej več »

Bozoni W' in Z'

Bozoni W' in Z' so domnevni umeritveni bozoni, ki povezujejo desnosučne fermione z desnosučnimi fermioni v Standardnem modelu.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Bozoni W' in Z' · Poglej več »

Braggov pogoj

Izpeljava Braggovega pogoja. rentgenskih žarkov z atomi v kristalni strukturi. Nastanek sipanih žarkov. Na levi sliki je prikazana ojačitev (interferenca) sipanega valovanja, na desni pa oslabitev. Braggov pogoj (tudi Braggov zakon in Vulf-Braggov pogoj) opisuje pogoje za nastanek interferenčnih ojačitev pri sipanju rentgenskih žarkov na kristalu.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Braggov pogoj · Poglej več »

Braggov uklon

Braggov uklon (tudi Braggova difrakcija ali Braggovo sipanje) je uklon oziroma sipanje rentgenskih žarkov na kristalni mreži.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Braggov uklon · Poglej več »

Braggova krivulja

S slike je razvidno, da je specifična izguba energije, ki jo tkivo sprejme sprva do določene globine majhna, nato se hitro povečuje in doseže maksimum, oziroma '''Braggov vrh'''. Za njim specifična izguba energije pada proti vrednosti nič, kjer ni več absorpcije energije. Ozka in relativno lokalizirana maksimalna oddana energija je lastnost, ki se uporablja v medicini za obsevanje s hitrimi protoni. Braggova krivúlja podaja specifično izgubo energije (ki se jo lahko poveže s specifično ionizacijo) ob prehodu nabitega delca skozi snov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Braggova krivulja · Poglej več »

Brahistokrona

right Brahistokrona (tudi brahistohrona, grško: brahistos - najkrajši +: kronos - čas) je ravninska krivulja, po kateri masna točka z začetno hitrostjo iz neke točke (A) pride v drugo točko (B) v najkrajšem času pod pogojem, da nanjo deluje konstanten gravitacijski pospešek in da trenje ni prisotno.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Brahistokrona · Poglej več »

Brans-Dickeova teorija

Brans-Dickeova teorija gravitacije (včasih tudi Jordan-Brans-Dickeova teorija) je v teoretični fiziki teorija gravitacije, ki se razlikuje od Einsteinove splošne teorije relativnosti.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Brans-Dickeova teorija · Poglej več »

Bravaisova mreža

V geometriji in kristalogarfiji je Bravaisova mreža neskončen niz točk, ki jih generira niz diskretnih translacijskih operacij, zapisanih z enačbo: ni so poljubna cela števila, ai pa osnovni vektorji, ki ležijo na različnih ravninah in povezujejo mrežo.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Bravaisova mreža · Poglej več »

Brewstrov kot

Polarizacija svetlobe, ki pade na mejo dveh sredstev pod Brewstrovim kotom. Brewstrov kot (tudi kot polarizacije) je vpadni kot pri katerem je odbita svetloba, ki se je odbila na meji dveh sredstev popolnoma linearno polarizirana v ravnini, ki je pravokotna na vpadno ravnino.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Brewstrov kot · Poglej več »

Brezrazsežna količina

Brezrazséžna količína (ali brezdimenzíjska količína) je količina, ki opisuje nek fizikalni sestav in nima enot oziroma ima enoto 1.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Brezrazsežna količina · Poglej več »

Brezvrtinčno polje

Brezvrtinčno (vektorsko) polje \mathbf \!\, je polje, za katerega velja: Vsako vektorsko polje se lahko zapiše kot vsoto polja brez vrtincev in polja brez izvorov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Brezvrtinčno polje · Poglej več »

Brian David Josephson

Brian David Josephson, FRS, valižanski fizik, * 4. januar 1940, Cardiff, Wales, Združeno kraljestvo.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Brian David Josephson · Poglej več »

Brian Greene

Brian Randolph Greene, ameriški fizik, * 9. februar 1963, New York, New York, ZDA.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Brian Greene · Poglej več »

Brom

Bróm (latinsko bromum iz grške besede bromos - smrad) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Br in atomsko število 35.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Brom · Poglej več »

Brownovo gibanje

molekule ali plina) z različnimi hitrostmi in naključnimi smermi. vektor hitrosti. Za Brownovo gibanje obstajata dva pojma: za fizikalni pojav, kjer se v tekočino potopljeni drobni delci gibljejo naključno ali za matematične modele, ki ga opisujejo.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Brownovo gibanje · Poglej več »

Bryce Seligman DeWitt

Razprava v glavni predavalnici na École de Physique des Houches (Fizikalna šola Les Houches), 1972. Od leve Juval Ne'eman, DeWitt, Kip Stephen Thorne in Demetrios Christodoulou. DeWitt (v sredini) na 5. seminarju o kvantni teoriji gravitacije v Moskvi, 28. maj – 1. junij 1990. Levo od njega Grigorij Aleksandrovič Vilkoviski in desno Andrej O. Barvinski Bryce Seligman DeWitt, ameriški fizik in mornariški vojaški pilot, * 8. januar 1923, Dinuba, Kalifornija, ZDA, † 23. september 2004, Austin, Teksas, ZDA.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Bryce Seligman DeWitt · Poglej več »

Buckinghamov izrek π

Buckinghamov izrek π je osnovni izrek iz teorije podobnosti in razsežnostne analize.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Buckinghamov izrek π · Poglej več »

Burton Richter

Burton Richter, ameriški fizik, * 22. marec 1931, Brooklyn, New York, ZDA, † 18. julij 2018, Palo Alto, Kalifornija, ZDA.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Burton Richter · Poglej več »

Camera obscura

Skica camere obscureCamera obscura (latinsko: temna soba) je najosnovnejša optična naprava za zajemanje slike.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Camera obscura · Poglej več »

Carl Edwin Wieman

Carl Edwin Wieman, ameriški fizik, * 26. marec 1951, Corvallis, Oregon, ZDA.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Carl Edwin Wieman · Poglej več »

Carl Friedrich Gauss

Johann Carl Friedrich Gauss, nemški matematik, astronom, fizik in geodet, * 30. april 1777, Braunschweig, Nemčija, † 23. februar 1855, Göttingen, Nemčija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Carl Friedrich Gauss · Poglej več »

Carl Friedrich von Weizsäcker

Baron Carl Friedrich von Weizsäcker, nemški fizik in filozof, * 28. junij 1912, Kiel, Nemčija, † 28. april 2007, Starnberg, Bavarska, Nemčija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Carl Friedrich von Weizsäcker · Poglej več »

Carl Linnaeus

Carl Linnaeus (latinizirano Carolus Linnaeus; po prejemu plemištva kot), švedski botanik, zdravnik in zoolog, * 23. maj 1707, Råshult, Smalandia, Švedska, † 10. januar 1778, Uppsala.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Carl Linnaeus · Poglej več »

Carl Martin Bender

Carl Martin Bender, ameriški fizik, * 1943.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Carl Martin Bender · Poglej več »

Carlo Matteucci

Carlo Matteucci, italijanski fizik, nevrofiziolog in politik, * 21. junij 1811, Forlì, Emilija - Romanja, Italija, † 25. julij 1868, Ardenza, Toskana, Italija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Carlo Matteucci · Poglej več »

Carlo Rubbia

Carlo Rubbia, italijanski fizik, * 1934, Gorica, Furlanija - Julijska krajina, Italija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Carlo Rubbia · Poglej več »

Carnotov izrek (termodinamika)

Carnotov izrek (tudi Carnotovo pravilo) podaja načelo izkoristka idealnega toplotnega oziroma hladilnega stroja.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Carnotov izrek (termodinamika) · Poglej več »

Carnotova krožna sprememba

Carnotova króžna spremémba (tudi Carnotov króžni procés in redkeje Carnotov cíkel) je v termodinamiki krožna sprememba, ki predstavlja delovanje idealnega Carnotovega toplotnega stroja.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Carnotova krožna sprememba · Poglej več »

Casimirjev pojav

Casimirjeva sila med vzporednima ploščama Casimirjev pojav je fizikalni pojav, ki ga je leta 1948 napovedal nizozemski fizik Hendrik Casimir, zaposlen v Philipsovih raziskovalnih laboratorijih.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Casimirjev pojav · Poglej več »

Cauchy–Schwarzova neenakost

V matematiki je Cauchy–Schwarzova neenakost, znana tudi kot Cauchy–Bunyakovsky–Schwarzova neenakost, uporabna neenakost, ki se jo uporablja na raznih področjih, kot so linearna algebra, analiza, verjetnostni račun, vektorska algebra in ostala področja.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Cauchy–Schwarzova neenakost · Poglej več »

Cauchyjeva porazdelitev

Cauchyjeva porazdelítev (tudi Cauchy-Lorentzeva porazdelitev) je družina zveznih verjetnostnih porazdelitev z dvema parametroma (lokacije in merila).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Cauchyjeva porazdelitev · Poglej več »

Cecil Frank Powell

Cecil Frank Powell, angleški fizik, * 5. december 1903, Tonbridge, grofija Kent, Anglija, † 9. avgust 1969, dolina Valsassina, Italija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Cecil Frank Powell · Poglej več »

Celzijeva temperaturna lestvica

Célzijeva temperatúrna léstvica je lestvica za merjenje temperatur, ki jo je leta 1742 predlagal švedski astronom Anders Celsius.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Celzijeva temperaturna lestvica · Poglej več »

Centralna sila

Centrálna síla je v klasični mehaniki sila, katere velikost je odvisna le od razdalje telesa r od koordinatnega izhodišča in je usmerjena v smeri premice, ki ju povezuje:Wolfram Research.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Centralna sila · Poglej več »

Centralni moment

Centralni moment k-tega reda realne slučajne spremenljivke X za srednjo vrednost je v teoriji verjetnosti in statistiki moment, ki je enak kjer je.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Centralni moment · Poglej več »

Centralno gibanje

Centrálno gíbanje ali sredíščno gíbanje je gibanje točkastega telesa pod vplivom sile, ležeče na zveznici telesa in izbrane točke (središča, centra).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Centralno gibanje · Poglej več »

Centrifugalna sila

Centrifugálna síla (tudi sredobéžna síla, latinsko centrum - središče + fugere - bežati, izogibati se; fugare - pognati v beg, pregnati) je navidezna sila, ki se pojavi na telesih v neinercialnem opazovalnem sistemu, podvrženem krožnemu gibanju.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Centrifugalna sila · Poglej več »

Centripetalna sila

Centripetálna síla (tudi rádialna síla; oznaka Fc) je sila, ki deluje pri kroženju in ukrivlja tir krožečega telesa.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Centripetalna sila · Poglej več »

Cerij

Cêrij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ce in atomsko število 58.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Cerij · Poglej več »

Cezij

Cézij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cs in atomsko število 55.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Cezij · Poglej več »

Charles Augustin de Coulomb

sile trenja Coulombova torzijska tehntnica, gravura iz ''Mémoires de l'Académie des Sciences'', 1784 Charles Augustin de Coulomb, francoski fizik, inženir in častnik, * 14. junij 1736, Angoulême, Francija † 23. avgust 1806, Pariz, Francija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Charles Augustin de Coulomb · Poglej več »

Charles Édouard Guillaume

Charles Édouard Guillaume, švicarski fizik, * 15. februar 1861, Fleurier, Švica, † 13. maj 1938, Sèvres, Francija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Charles Édouard Guillaume · Poglej več »

Charles Fabry

Charles Fabry, francoski fizik, * 11. junij 1867, Marseille, Francija, † 11. december 1945, Pariz, Francija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Charles Fabry · Poglej več »

Charles Glover Barkla

Charles Glover Barkla, FRS, angleški fizik, * 7. junij 1877, Widnes, grofija Cheshire, Anglija, † 23. oktober 1944, Edinburgh, Škotska.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Charles Glover Barkla · Poglej več »

Charles Hard Townes

Charles Hard Townes, ameriški fizik, * 28. julij 1915, Greenville, Južna Karolina, Združene države Amerike, † 27. januar 2015, Berkeley, Kalifornija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Charles Hard Townes · Poglej več »

Charles Kuen Kao

Charles Kuen Kao, KBE, FRS, kitajsko-ameriški fizik, * 4. november 1933, Šanghaj, Kitajska, † 23. september 2018.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Charles Kuen Kao · Poglej več »

Charles Thomson Rees Wilson

Charles Thomson Rees Wilson, FRS, škotski fizik in meteorolog, * 14. februar 1869, grofija Glencorse, Midlothian, Škotska, † 15. november 1959, Edinburgh, Škotska.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Charles Thomson Rees Wilson · Poglej več »

Charles Wheatstone

Sir Charles Wheatstone, angleški fizik, elektrotehnik in izumitelj, * 6. februar 1802, Gloucester, Anglija, † 19. oktober 1875, Pariz, Francija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Charles Wheatstone · Poglej več »

Charles William Misner

Charles William Misner, ameriški fizik in kozmolog, * 13. junij 1932, Jackson, Michigan, ZDA.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Charles William Misner · Poglej več »

Charpyjev udarni preizkus

Charpyjevo kladivo Charpyjev udarni preizkus je preizkus udarne žilavosti se izvaja s Charpyjevim kladivom, postopek je uveljavljen tako v Evropi kot v ZDA.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Charpyjev udarni preizkus · Poglej več »

Christiaan Huygens

Christiaan Huygens (Hugenius, Huyghens), nizozemski astronom, fizik in matematik, * 14. april 1629, Haag, Nizozemska, † 8. julij 1695, Haag.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Christiaan Huygens · Poglej več »

Christian Andreas Doppler

Christian Andreas Doppler, avstrijski matematik in fizik, * 29. november 1803, Salzburg, Avstrija, † 17. marec 1853, Benetke, Italija (takrat Avstrijsko cesarstvo).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Christian Andreas Doppler · Poglej več »

Christian Møller

Christian Møller, danski kemik in fizik, * 22. december 1904, Hunslev, otok Als, Danska, † 14. januar 1980, Ordrup, Danska.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Christian Møller · Poglej več »

Christoffel Jacob Bouwkamp

Christoffel Jacob Bouwkamp, nizozemski matematik in fizik, * 26. junij 1915, Hoogkerk, Nizozemska, † 23. februar 2003, Eindhoven, Nizozemska.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Christoffel Jacob Bouwkamp · Poglej več »

Cink

Cínk (latinsko zincum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Zn in atomsko število 30.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Cink · Poglej več »

Cirkonij

Cirkónij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Zr in atomsko število 40.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Cirkonij · Poglej več »

Claude Cohen-Tannoudji

Claude Cohen-Tannoudji, francoski fizik, * 1. april 1933, Constantine, Fracoska Alžirija (sedaj Alžirija).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Claude Cohen-Tannoudji · Poglej več »

Clausius-Clapeyronova enačba

Clausius-Clapeyronova enačba približno opisuje odvisnost vrelišča od tlaka ali odvisnost nasičenega izparilnega tlaka od temperature v dvofaznem sistemu.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Clausius-Clapeyronova enačba · Poglej več »

Clausius-Mossottijeva zveza

Clausius-Mossottijeva zvéza podaja povezavo med makroskopsko dielektričnostjo in molekulsko polarizabilnostjo pri elektronski polarizaciji nepolarnih molekul: Pri tem je ε dielektričnost, n število molekul na enoto prostornine in α molekulska polarizabilnost.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Clausius-Mossottijeva zveza · Poglej več »

Clifford Glenwood Shull

Clifford Glenwood Shull, ameriški fizik, * 23. september 1915, Pittsburgh, Pensilvanija, ZDA, † 31. marec 2001, Medford, Massachusetts, ZDA.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Clifford Glenwood Shull · Poglej več »

Cliffordova algebra

Cliffordova algebra oziroma Cliffordove algebre so vrsta asociativnih algeber.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Cliffordova algebra · Poglej več »

Clinton Joseph Davisson

Clinton Joseph Davisson, ameriški fizik, * 22. oktober 1881, Bloomington, Illinois, ZDA, † 1. februar 1958, Shawangunk Ridge, New York, ZDA.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Clinton Joseph Davisson · Poglej več »

Clyde Lorrain Cowan

Clyde Lorrain Cowan mlajši, ameriški častnik in fizik, * 6. december 1919, Detroit, Michigan, ZDA, † 24. maj 1974, Bethesda, Maryland, ZDA.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Clyde Lorrain Cowan · Poglej več »

CODATA

CODATA ali Odbor za podatke v znanosti in tehnologiji (Committee on Data for Science and Technology) je odbor v sklopu Mednarodnega sveta za znanost (International Council of Science ali ICSU).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in CODATA · Poglej več »

Comptonov pojav

Comptonov pojáv (tudi Comptonovo sípanje) opisuje fizikalni pojav, da nastane pri sipanju kratkovalovnega elektromagnetnega valovanja (rentgenskih žarkov ali žarkov gama) v snovi elektromagnetno valovanje z nekoliko daljšo valovno dolžino.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Comptonov pojav · Poglej več »

Comptonova valovna dolžina

Comptonova valovna dolžina (oznaka \lambda_\) je kvantnomehanska značilnost delca in fizikalna konstanta.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Comptonova valovna dolžina · Poglej več »

Corinne Alison Manogue

Corrine Alison Manogue, ameriška fizičarka, * 3. marec 1955, Cincinnati, Ohio, ZDA.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Corinne Alison Manogue · Poglej več »

Coriolisova sila

'''Zgoraj:''' V inercialnem (mirujočem) opazovalnem sistemu potuje črna krogla v ravni črti. '''Spodaj:''' Opazovalec (rdeča pika), ki stoji na premikajočem (vrtečem) se sistemu opazuje ukrivljeno gibanje krogle. Coriolisova sila je sila, ki povzroča odklon, oziroma ukrivljenje gibajočih teles z vidika opazovalca, ki se nahaja v vrtečem se sistemu, na primer na Zemlji.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Coriolisova sila · Poglej več »

Cornelius Lanczos

Cornelius Lanczos, madžarski matematik in fizik, * 2. februar 1893, Székesfehérvár, Avstro-Ogrska (sedaj Madžarska), † 25. junij 1974, Budimpešta, Madžarska.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Cornelius Lanczos · Poglej več »

Cotton-Moutonov pojav

Cotton-Moutonov pojav se kaže v dvolomnosti v tekočini v prisotnosti prečnega magnetnega polja.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Cotton-Moutonov pojav · Poglej več »

Coulomb

Coulomb (tudi kulón) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za merjenje električnega naboja.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Coulomb · Poglej več »

Coulombov zakon

Coulombov zákon je v fiziki zakon, ki podaja, kako sila med dvema točkastima električnima nabojema pojema z razdaljo.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Coulombov zakon · Poglej več »

Curiejeva temperatura

magnetnega polja. paramagnetiku vse dokler ni zunanjega magnetnega polja. Curiejeva temperatura (TC) ali Curiejeva točka je fizikalni pojem, ki se nanaša na značilnost feromagnetne ali piezoelektrične snovi.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Curiejeva temperatura · Poglej več »

D'Alembertovo načelo

D'Alembertovo načélo (ali tudi Lagrange-d'Alembertovo načelo) je v fiziki načelo o osnovnih klasičnomehanskih zakonih gibanja in je enakovredno 2.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in D'Alembertovo načelo · Poglej več »

Daljnogled

Nici Binokular ''Big Eyes'' ameriške mornarice Daljnoglèd ali teleskóp je optični instrument, s katerim dobimo povečano sliko oddaljenih predmetov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Daljnogled · Poglej več »

Daljnovidnost

Shematski prikaz daljnovidnosti (zg. slika) in njeno odpravljanje z uporabo zbiralne leče (sp. slika). Daljnovídnost ali hipermetropíja je motnja vida, ki nastane zaradi nepravilne oblike zrkla.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Daljnovidnost · Poglej več »

Daltonov zakon

Dáltonov zákon pove, da je skupni tlak mešanice razredčenih plinov v posodi s prostornino V pri temperaturi T enak vsoti delnih tlakov: Pri tem je pi delni tlak posameznega plina, p pa tlak mešanice plinov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Daltonov zakon · Poglej več »

Dan

sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Dan · Poglej več »

Danica

Danica je žensko osebno ime.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Danica · Poglej več »

Daniel Gabriel Fahrenheit

Fahrenheitova rojstna hiša Daniel Gabriel Fahrenheit, poljsko-nemški fizik, * 24. maj 1686, Gdansk, Poljska, † 16. september 1736, Haag, Nizozemska.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Daniel Gabriel Fahrenheit · Poglej več »

Darcy-Weisbachova enačba

Darcy-Weisbachova enačba je v hidravliki namenjena za računanje tlačnih izgub v ravnih ceveh krožnega preseka zaradi upora pri toku tekočine: oziroma izgube tlačne višine: kjer so: Koeficientu: rečejo koeficient krajevnih izgub.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Darcy-Weisbachova enačba · Poglej več »

Darcyjev zakon

Darcyjev zakon je fizikalni zakon o sorazmernosti med specifičnim pretokom tekočine skozi porozno snov in hidravličnim gradientom v laminarnem režimu (majhno Reynoldsovo število (\mathrm)).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Darcyjev zakon · Poglej več »

David Brewster

Sir David Brewster, FRS, škotski fizik in pisatelj, * 11. december 1781, Jedburgh, grofija Roxburgh, Škotska, † 10. februar 1868, Allerby pri Melroseu, grofija Roxburgh.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in David Brewster · Poglej več »

David Hestenes

David Orlin Hestenes, ameriški fizik, * 21. maj 1933, Chicago, Illinois, ZDA.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in David Hestenes · Poglej več »

David Hilbert

David Hilbert, nemški matematik, * 23. januar 1862, Wehlau blizu Königsberga, Prusija (sedaj Znamensk pri Kaliningradu, Rusija), † 14. februar 1943, Göttingen, Nemčija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in David Hilbert · Poglej več »

David Jonathan Gross

David Jonathan Gross, ameriški fizik, * 19. februar 1940, Washington, ZDA.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in David Jonathan Gross · Poglej več »

David Morris Lee

David Morris Lee, ameriški fizik, * 20. januar 1931, Rye, New York, ZDA.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in David Morris Lee · Poglej več »

David Ruelle

David Ruelle, belgijsko-francoski fizik, * 20. avgust 1935, Gent, Belgija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in David Ruelle · Poglej več »

David Todd Wilkinson

David Todd Wilkinson, ameriški astrofizik in kozmolog, * 13. maj 1935, Hillsdale, Michigan, ZDA, † 5. september 2002, Princeton, New Jersey, ZDA.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in David Todd Wilkinson · Poglej več »

Džajant Višnu Narlikar

Džajant Višnu Narlikar (maratsko प्रा. जयंत विष्णू नारळीकर), indijski astrofizik, kozmolog in pisatelj, * 19. julij 1938, Kolhapur, Indija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Džajant Višnu Narlikar · Poglej več »

Džul

Džúl ali joule je v fiziki enota za delo in energijo.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Džul · Poglej več »

Decibel

Decibél (okrajšava dB) je enota brez dimenzije, s katero izražamo razmerje med spremenljivo količino in fiksno referenco.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Decibel · Poglej več »

Deklinacija

Ekvatorski koordinatni sistem Deklinácija (oznaka δ) je v astronomiji lok časovne krožnice merjen od nebesnega ekvatorja pa do lege nebesnega telesa na časovni krožnici.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Deklinacija · Poglej več »

Delčnovalovna dualnost

Délčnovalóvna duálnost je koncept v kvantni mehaniki, da se lahko vsak delec ali kvantna entiteta opiše ali kot delec ali valovanje.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Delčnovalovna dualnost · Poglej več »

Delec alfa

Delci α so ionizirajoče sevanje, ki ga atomsko jedro oddaja pri razpadu α.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Delec alfa · Poglej več »

Delec beta

Delci β so elektroni ali pozitroni z veliko energijo in hitrostjo, ki jih oddajajo nekatere vrste radioaktivnih atomskih jeder, kot je na primer kalij-40.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Delec beta · Poglej več »

Delec WIMP

Delec WIMP (ali masivni delec s šibko interakcijo, v angleščini Weakly interacting massive particle) je domnevni delec, ki naj bi v vesolju sestavljal temno snov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Delec WIMP · Poglej več »

Delni tlak

Délni tlák (tudi parciálni tlák) je tlak, ki ga v mešanici plinov v posodi s prostornino V pri temperaturi T pripišemo posameznemu plinu.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Delni tlak · Poglej več »

Delo

Delo je zavestno uporabljanje telesne ali duševne energije za pridobivanje rezultatov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Delo · Poglej več »

Delta v

Delta v (dobesedno sprememba hitrosti, tudi karakteristična hitrost orbitalnega manevra), označena kot ∆v, je v astrodinamiki in raketodinamiki količina, ki se rabi pri dinamiki poletov vesoljskih plovil, in je mera za potrebni sunek sile, da plovilo izvede manever (spremembo tira), kot je na primer izstrelitev ali pristanek na planetu ali luni, ali orbitalni manever v vesoljskem prostoru.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Delta v · Poglej več »

Demokrit

Demókrit, starogrški filozof in učenjak, * okoli 470 pr. n. št., Abdera v Trakiji, † 360 pr. n. št., Grčija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Demokrit · Poglej več »

Dennis Gabor

Dennis Gabor, madžarski fizik, * 5. junij 1900, Budimpešta, Madžarska, † 9. februar 1979, London, Anglija, Združeno kraljestvo.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Dennis Gabor · Poglej več »

Depresija

Depresija se lahko nanaša na pojme.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Depresija · Poglej več »

Destilacija

Destilacija je termodifuzijski proces, pri katerem ločujemo komponente na osnovi njihovih različnih hlapnosti, izraženimi s temperaturo vrelišč.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Destilacija · Poglej več »

Devterij

Têžki vodík ali devtèrij je izotop vodika s simbolom 2H ali tudi D. Njegova atomska masa znaša 2,01410178 u. Prosti devterij D2 je dvakrat težji od H2, zato tudi pogosto reagira počasneje.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Devterij · Poglej več »

Dewarjeva posoda

Presek Dewarjeve posode. Rdeče območje je vakuum. Dewarjeva posóda (tudi dewarska posóda) je posoda, ki je narejena tako, da nudi dobro termalno izolacijo.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Dewarjeva posoda · Poglej več »

Dializa

Dializa je biokemijski proces ločevanja snovi, ki se uporablja predvsem za čiščenje beljakovin.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Dializa · Poglej več »

Diamagnetizem

pirolitskega ogljika lebdi nad kockami trajnega magneta iz neodima Diamagnetízem je v fiziki pojav, da je gostota magnetnega polja v snovi, ki smo jo postavili v magnetno polje, malo manjša od gostote magnetnega polja izven te snovi.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Diamagnetizem · Poglej več »

Dielektrična spektroskopija

Dielektrična spektroskopija (včasih imenovana tudi impedančna spektroskopija) ali elektrokemična impedančna spektroskopija meri dielektrične lastnosti snovi kot funkcijo frekvence.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Dielektrična spektroskopija · Poglej več »

Dielektričnost

Dieléktričnost (oznaka ε) je snovna konstanta, ki opisuje obnašanje dielektrika v električnem polju.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Dielektričnost · Poglej več »

Dielektrik

Kondenzator z dielektrikom: elektroni v molekulah se pomaknejo proti pozitivno nabiti levi plošči. Molekule potem ustvarijo električno polje v smeri z desne na levo, ki delno ukine polje, ki ga ustvarita plošči (zračna vrzel je prikazana le zaradi jasnosti; v pravem kondenzatorju se dielektrik neposredno dotika plošč). Dieléktrik ali električni izolator je snov z zelo veliko specifično upornostjo, tako da lahko v približku vzamemo, da sploh ne prevaja električnega toka.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Dielektrik · Poglej več »

Dielektrik z izgubami

Dieléktrik z izgúbami imenujemo dielektrik, katerega električna prevodnost ni neskončno majhna.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Dielektrik z izgubami · Poglej več »

Dielektroforeza

Dielektroforéza je gibanje nenabitih delcev v nehomogenem električnem polju.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Dielektroforeza · Poglej več »

Diferencialna enačba

Diferenciálna enáčba je v matematiki enačba neznane funkcije ene ali več spremenljivk, ki povezuje njene vrednosti z njenimi prvimi ali višjimi odvodi.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Diferencialna enačba · Poglej več »

Difuzija

Difuzíja je spontano razširjanje snovi, toplote ali gibalne količine zaradi prostorske nehomogenosti odgovarjajočih fizikalnih količin.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Difuzija · Poglej več »

Difuzijska enačba

Difuzíjska enáčba ali drúgi Fickov zákon je parcialna diferencialna enačba, ki povezuje prvi odvod količine po času z drugim odvodom te količine po kraju.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Difuzijska enačba · Poglej več »

Difuzijski zakon

Difuzíjski zákon ali pŕvi Fickov zákon podaja zvezo med gostoto masnega toka j in gradienta koncentracije c pri difuziji: Pri tem je D difuzijska konstanta.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Difuzijski zakon · Poglej več »

Dilaton

Dilatón je domnevni delec, ki se pojavlja v teoriji strun.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Dilaton · Poglej več »

Dimitrij Dimitrijevič Ivanenko

Dimitrij Dimitrijevič Ivanenko, ruski fizik, * 29. julij 1904, Poltava, Rusija, danes Ukrajina, † 30. december 1994, Moskva, Rusija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Dimitrij Dimitrijevič Ivanenko · Poglej več »

Dina

Dína (oznaka dyn) je fizikalna enota za silo v sistemu cgs, enaka 10-5 N. Sila 1 dyn je potrebna, da masi 1 g podelimo pospešek 1 cm/s².

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Dina · Poglej več »

Dinamični vzgon

Dinámični vzgòn je sila, ki nastane zaradi gibanja telesa skozi tekočino in deluje prečno na smer gibanja.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Dinamični vzgon · Poglej več »

Dinamika

Dinamika je veja mehanike, ki obravnava gibanje teles.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Dinamika · Poglej več »

Dinamika fluidov

Dinamika fluidov je subkategorija mehanike fluidov, ki se ukvarja z analizo premikajočih se tekočin in njihovo interakcijo s trdnimi telesi ali drugimi tekočinami na njihovem robu.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Dinamika fluidov · Poglej več »

Dinamo

Dinamo je električni generator, ki proizvaja enosmerni tok z uporabo komutatorja.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Dinamo · Poglej več »

Dioda

Diode Dioda je elektronski element z dvema priključkoma (anoda in katoda).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Dioda · Poglej več »

Dioptrija

Dioptrija (tudi lomnost, oznaka D) je merska enota (oznaka dpt) za merjenje optične moči leč in ukrivljenih zrcal.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Dioptrija · Poglej več »

Diracov fermion

Diracov fermion je fermion, ki ni sam sebi antidelec.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Diracov fermion · Poglej več »

Diracov zapis

Diracov zapis je v fiziki in še posebej v kvantni mehaniki priročen zapis za označevanje kvantnomehanskih stanj, ki ga je leta 1939 uspešno uvedel angleški fizik Paul Adrien Maurice Dirac.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Diracov zapis · Poglej več »

Diracova medalja

Diracova medalja je znanstvena nagrada za teoretično fiziko ali matematiko Mednarodnega središča za teoretično fiziko Abdusa Salama (ICTP) v Trstu, Italija, podeljena v čast Paula Diraca.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Diracova medalja · Poglej več »

Diracova medalja in nagrada

Diracova medalja in nagrada za teoretično ali matematično fiziko Fizikalnega inštituta (IoP) s sedežem v Bristolu.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Diracova medalja in nagrada · Poglej več »

Diracovo morje

antidelci Diracovo morje je podajanje stanj z negativno energijo, ki jih vsebuje vakuum.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Diracovo morje · Poglej več »

Diskretna porazdelitev

Primer diskretne porazdelitve. Verjetnost za vrednost 1 je 0,2, za 3 je 0,5 in za vrednost 7 je 0,3. Vsota vseh verjetnosti je 1. Diskretna porazdelitev (ali diskretna verjetnostna porazdelitev) je v verjetnostni teoriji in statistiki verjetnostna porazdelitev, v kateri lahko vrednosti opazovane slučajne spremenljivke zavzamejo samo določene vrednosti.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Diskretna porazdelitev · Poglej več »

Dislokacija

Shematski prikaz dislokacije Dislokácije so črtne (linijske) napake v kristalih.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Dislokacija · Poglej več »

Disperzija

Disperzija je pojem, ki se uporablja na mnogih področjih znanosti.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Disperzija · Poglej več »

Disperzija (optika)

mavrico). Disperzíja ali razklòn je v optiki pojav, ki se kaže v tem, da je fazna hitrost valovanja (v splošnem elektromagnetnega valovanja in tudi poljubnega valovanja) odvisna od frekvence.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Disperzija (optika) · Poglej več »

Disprozij

Disprózij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Dy in atomsko število 66.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Disprozij · Poglej več »

Divergenca

Divergenca vektorskega polja \mathbf.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Divergenca · Poglej več »

Dno (fizika)

Dno ali lepota (oznaka B^\prime \) je v fiziki osnovnih delcev eno izmed kvantnih števil.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Dno (fizika) · Poglej več »

Dolžina

Dolžína je v običajni rabi poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Dolžina · Poglej več »

Donald Arthur Glaser

Donald Arthur Glaser, ameriški fizik in nevrobiolog, * 21. september 1926, Cleveland, Ohio, ZDA, † 28. februar 2013, Berkeley, Kalifornija, ZDA.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Donald Arthur Glaser · Poglej več »

Donor

Dopiranje s fosforjem v silicijevem kristalu. Donor (tudi donator ali dajalec) je atom dopanta, ki se dodaja polprevodniku, da dobimo n-tip polprevodnika.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Donor · Poglej več »

Dopiranje

Dopiranje je v proizvodnji polprevodnikov postopek vnosa nečistoč (v izredno majhnih količinah, v sledeh) v čiste oziroma prave polprevodnike, da bi spremenili njihove električne lastnosti.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Dopiranje · Poglej več »

Dopplerjev pojav

Valovanje na vodni gladini, ki ga povzroča izvor, ki se giblje v levo. Valovna dolžina valov, ki se razširjajo v smeri potovanja izvora je krajša, v nasprotni smeri pa daljša kot pri mirujočem izvoru. Dopplerjev pojáv je fizikalni pojav kjer zaradi gibanja vira, opazovalca ali obeh nastane navidezna razlika v valovni dolžini zvoka ali svetlobe.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Dopplerjev pojav · Poglej več »

Doseg

Doseg se lahko nanaša na.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Doseg · Poglej več »

Douglas Dean Osheroff

Hasselblad H4D-40 fotografira med izletom v Big Sur skupaj s svojimi študenti, 2011 Douglas Dean Osheroff, ameriški fizik, * 1. avgust 1945, Aberdeen, Washington, ZDA.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Douglas Dean Osheroff · Poglej več »

Douglas Rayner Hartree

Muzeju znanosti in industrije v Manchestru. Douglas Rayner Hartree, FRS, angleški matematik in fizik, * 27. marec 1897, Cambridge, grofija Cambridgeshire, Anglija, † 12. februar 1958, Cambridge.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Douglas Rayner Hartree · Poglej več »

Dozimetrija

Dozimetríja je področje fizike, ki se ukvarja z obravnavanjem sprememb v snovi pri obsevanju z ionizirajočim sevanjem ter z merjenjem doze ionizirajočega sevanja v snovi in tkivih.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Dozimetrija · Poglej več »

Draperjeva točka

kovinske palice. Draperjeva točka je približna temperatura, pri kateri skoraj vse trdnine oddajajo vidno svetlobo zaradi sevanja črnega telesa.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Draperjeva točka · Poglej več »

Drugi zakon termodinamike

Drugi zakon termodinamike ali entropijski zakon govori o spremembi entropije sistema pri dovajanju toplote: Pri tem je S1 entropija sistema pred spremembo, torej pri temperaturi T1, S2 pa po spremembi, pri temperaturi T2.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Drugi zakon termodinamike · Poglej več »

Dušik

Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Dušik · Poglej več »

Dušilka

Dušilka Dušílka, navitje, induktor ali tuljáva je elektronski element z dvema priključkoma, katerega glavna značilnost je induktivnost.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Dušilka · Poglej več »

Dubnij

Dubnij je sinteti;nikemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Db in atomsko število 105.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Dubnij · Poglej več »

Dvoatomna molekula

molekule dušika, N2 periodnem sistemu elementov Dvoatomna molekula je molekula, zgrajena iz dveh atomov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Dvoatomna molekula · Poglej več »

Dvojica sil

Dvojíca síl je par vzporednih, nasprotno enakih sil.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Dvojica sil · Poglej več »

Dvojna zvezda

HST dvojnega sistema Sirija, kjer se komponenta B (spodaj levo) lepo razloči Albireo (β Laboda) se v močnejšem daljnogledu razodene kot lepo kontrastno dvozvezdje. Ni znano ali zvezdi tvorita pravo dvozvezdje. Če krožita okoli skupnega središča, je njuna orbitalna perioda vsaj 100.000 let Dvojna zvezda (dvozvezdje ali dvojnica) je sistem dveh zvezd, ki zaradi gravitacije krožita druga okrog druge.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Dvojna zvezda · Poglej več »

Dvolomnost

Vstopni žarek se razcepi na dva dela: redni in izredni žarek, ki sta polarizirana (redni žarek parvokotno na os simetrije, izredni žarek pa vzporedno z osjo simetrije). Opomba:Smer optične osi se ne ujema z robovi prikazane kocke. Dvolomnost na kalcitu. Dvolomnost ali dvojna refrakcija je pojav v katerem se pri prehodu skozi nekatere anizotropne snovi, žarek razdeli na dva žarka.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Dvolomnost · Poglej več »

E = mc²

Ladje ''USS Enterprise'', ''Long Beach'' in ''Bainbridge'' v formaciji v Sredozemlju leta 1964. Posadka ''Enterprisa'' je oblikovala znamenito enačbo – E.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in E = mc² · Poglej več »

Eddingtonova medalja

Eddingtonova medalja je znanstvena nagrada, ki jo podeljuje Kraljeva astronomska družba iz Londona za raziskave izjemne vrednosti v teoretični astrofiziki.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Eddingtonova medalja · Poglej več »

Edgar Buckingham

Edgar Buckingham, ameriški fizik in tloslovec (pedolog), * 7. julij, 1867, Filadelfija, ZDA, † 29. april 1940, Washington, D.C., ZDA.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Edgar Buckingham · Poglej več »

Edmond Halley

Edmond (včasih tudi Edmund) Halley, angleški astronom, geofizik, matematik, meteorolog, častnik, pesnik, inženir in fizik, * 8. november (29. oktober, stari koledar) 1656, Haggerston pri Londonu, grofija Middlesex, Anglija, † 25. januar (14. januar, stari koledar) 1742, Greenwich pri Londonu.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Edmond Halley · Poglej več »

Edward Hinds

Edward Hinds, angleški fizik, * 8. september 1949.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Edward Hinds · Poglej več »

Edward Mills Purcell

Edward Mills Purcell, ameriški fizik, * 30. avgust 1912, Taylorville, Illinois, ZDA, † 7. marec 1997, Cambridge, Massachusetts, ZDA.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Edward Mills Purcell · Poglej več »

Edward Victor Appleton

Sir Edward Victor Appleton, angleški fizik, * 6. september 1892, † 21. april 1965.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Edward Victor Appleton · Poglej več »

Edward Williams Morley

Edward Williams Morley, ameriški fizik in kemik, * 29. januar 1838, Newark, New Jersey, ZDA, † 24. februar, 1923, West Hartford, Connecticut, ZDA.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Edward Williams Morley · Poglej več »

Edward Witten

Edward »Ed« Witten, ameriški matematik in fizik, * 26. avgust 1951, Baltimore, Maryland, ZDA.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Edward Witten · Poglej več »

Efektivna masa

Efektivna masa (oznaka m*) se uporablja v fiziki trdne snovi za opis navidezne mase delcev v kristalu z uporabo polklasičnega načina opisa.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Efektivna masa · Poglej več »

Ehrenfest-Tolmanov pojav

Ehrenfest-Tolmanov pojav (znan tudi kot Tolman-Ehrenfestov pojav) je pojav pri katerem temperatura ni konstantna v prostoru (v stacionarnem gravitacijskem polju) pri toplotnem ravnovesju in se spreminja z ukrivljenostjo prostor-časa.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Ehrenfest-Tolmanov pojav · Poglej več »

Ehrenfestov izrek

Ehrenfestov izrèk v fiziki povezuje odvod pričakovane vrednosti kvantnomehanskega operatorja s komutatorjem tega operatorja s hamiltonko sistema: kjer je A kakšen kvantnomehanski operator in \langle A\rangle pričakovana vrednost.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Ehrenfestov izrek · Poglej več »

Ehrenfestov paradoks

Ehrenfestov páradoks v fiziki obravnava vrtenje togega obroča v teoriji relativnosti.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Ehrenfestov paradoks · Poglej več »

Einsteinov hladilni stroj

Einsteinova in Szilárdova patentna vloga Einsteinov hladílni stròj je vrsta hladilnega stroja, ki sta ga leta 1926 skupaj izumila Albert Einstein in njegov nekdanji študent Leó Szilárd.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Einsteinov hladilni stroj · Poglej več »

Einsteinov zapis

Einsteinov zapis ali Einsteinov dogovor o seštevanju (tudi Einsteinov sumacijski dogovor) je v matematiki in še posebej v linearni algebri in fiziki poseben dogovor krajšega zapisa indeksov vektorskih ali tenzorskih spremenljivk, ki je najbolj uporaben pri zapisovanju koordinatnih enačb.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Einsteinov zapis · Poglej več »

Einsteinova konstanta

Einsteinova konstanta (ali Einsteinova gravitacijska konstanta (oznaka \kappa'\!\, (kapa), je v fiziki sklopitvena konstanta, ki se pojavlja v Einsteinovih enačbah polja. Enačba se lahko zapiše kot: kjer je G^\!\, Einsteinov tenzor, T^\!\, pa kontravariantni napetostno-energijski tenzor za snov. Ta enačba povezuje ukrivljenost prostora in časa, kjer napetostni tenzor povzroča motnjo prostor-časa in s tem gravitacijo. Einstein je v svojih enačbah polja uporabil Newtonov splošni gravitacijski zakon in konstanta \kappa'\!\, je neposredno povezana z gravitacijsko konstanto \kappa\!\, (označeno tudi kot G\!\, in \mathcal\): Zapis Einsteinove konstante je odvisen od tega kako je definiran napetostni tenzor, tako da so Einsteinove enačbe polja vedno invarianta. Druga možnost izbire za T\!\, da zapis konstante: (glej spodaj za podrobnosti). V Planckovem sistemu enot (\kappa.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Einsteinova konstanta · Poglej več »

Einsteinove enačbe polja

Einsteinove enačbe polja so množica desetih enačb v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti s katerimi je opisana osnovna sila gravitacija kot ukrivljenost prostor-časa, ki jo povzročata snov in energija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Einsteinove enačbe polja · Poglej več »

Ekliptika

Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Ekliptika · Poglej več »

Eksciton

Eksciton je vezano stanje elektrona in elektronske vrzeli, ki sta vezana zaradi Coulombove sile.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Eksciton · Poglej več »

Eksergija in anergija

Pojma eksergija in anergija je v svetovno literaturo uvedel slovenski znanstvenik dr.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Eksergija in anergija · Poglej več »

Eksotermna reakcija

Eksotermna reakcija je kemijska reakcija, pri kateri se toplota sprošča, okolica pa segreva.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Eksotermna reakcija · Poglej več »

Eksperimentalna fizika

Eksperimentálna fízika je znotraj fizike kategorija disciplin in področij (poddisciplin), ki se osredotoča na opazovanje fizikalnih pojavov, da bi pridobila podatke o Vesolju.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Eksperimentalna fizika · Poglej več »

Ekstenzivna količina

Ekstenzívna količína (tudi aditívna količína) je takšna fizikalna količina, ki se pri sestavljanju termodinamskih sistemov sešteva, če sistema s tem ne spremenimo.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Ekstenzivna količina · Poglej več »

Ekvator

Zemlja z ekvatorjem Ekvátor (tudi ravník ali rávnik) je v geografiji največji vzporednik oz.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Ekvator · Poglej več »

Ekvatorski koordinatni sistem

Ekvatorski koordinatni sistem Ekvatorski koordinatni sistem je najbolj uporabljen nebesni koordinatni sistem.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Ekvatorski koordinatni sistem · Poglej več »

Ekviparticijski izrek

Ekviparticíjski izrèk ali izrèk o enakomérni razdelítvi (energíje) v klasični statistični mehaniki trdi, da v povprečju odpade na vsako prostostno stopnjo, torej na vsak kvadratni člen v izrazu za polno energijo atoma ali molekule energija kBT/2, pri čemer je kB Boltzmannova konstanta, T pa absolutna temperatura.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Ekviparticijski izrek · Poglej več »

Ekvipotencial

Shema elektrostatičnih potencialov med nabitima kroglama (ekvipotenciali označeni s črnimi črtami) Ekvipotencial je območje prostora z enakim potencialom, na primer električnim ali težnostnim, v vsaki točki.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Ekvipotencial · Poglej več »

Ekvivalentna doza

Ekvivalêntna dóza (oznaka H) je merilo za sevalno škodo, prizadeto tkivu zaradi posledice izpostavljenosti ionizirajočemu sevanju.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Ekvivalentna doza · Poglej več »

Elastomehanika

Elástomehánika ali tudi mehánika trdnín (čeprav redko) je veja mehanike kontinuov, ki obravnava deformacije trdnih teles, oziroma njihovo trdnost, pri čemer se ne ukvarja z mikroskopsko zgradbo snovi, ampak to obravnava kot kontinuum.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Elastomehanika · Poglej več »

Električna energija

Eléktrična energíja je energija, ki se kot električno delo prenaša z električnim tokom v tokokrogu in se kot pojem lahko nanaša na več tesno povezanih oblik energije.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Električna energija · Poglej več »

Električna iskra

Slika udara strele na severu Poljske. Električna iskra je iskra, ki nastane, ko jakost električnega polja preseže približno 4-30 kV/cm CRC Handbook of Chemistry and Physics - dielektrična poljska jakost zraka.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Električna iskra · Poglej več »

Električna napetost

Eléktrična napétost (tudi napétost; oznaka U; elektr. žarg. voltáža) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena kot razlika električnega potenciala.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Električna napetost · Poglej več »

Električna polarizacija

Eléktrična polarizácija (oznaka P) je fizikalna količina, ki opisuje, da se v dielektriku, postavljenem v zunanje električno polje, molekule s permanentnim električnim dipolom uredijo tako, da v povprečju kažejo v smer polja, ali pa da molekule ali atomi brez električnega dipolnega momenta dobijo inducirani dipolni moment.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Električna polarizacija · Poglej več »

Električna prevodnost

Eléktrična prevódnost, specífična eléktrična prevódnost ali specífična prevódnost (oznaka &sigma) je recipročna vrednost specifične upornosti.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Električna prevodnost · Poglej več »

Električna susceptibilnost

Eléktrična susceptibílnost (oznaka χe) je snovna brezrazsežna konstanta, sorazmernostni faktor med električno polarizacijo v snovi in gostoto električnega polja v praznem prostoru pri opisu dielektrika v električnem polju.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Električna susceptibilnost · Poglej več »

Električni dipol

Eléktrični dípol je par enako velikih, a nasprotno predznačenih električnih nabojev na neki (navadno majhni) razdalji.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Električni dipol · Poglej več »

Električni dipolni moment

Električni dipolni moment (oznaka pe) je fizikalna količina, ki označuje električni dipol.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Električni dipolni moment · Poglej več »

Električni izolator

Eléktrični izolator je snov, ki ne prevaja oziroma slabo prevaja električni tok.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Električni izolator · Poglej več »

Električni krog

Eléktrični króg ali eléktrično vézje je vezje, sestavljeno iz izvirov, porabnikov in vodnikov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Električni krog · Poglej več »

Električni naboj

Eléktrični nabôj (v fiziki navadno kar naboj, v elektrotehniki pogosto elektrina) je ena temeljnih značilnosti snovi.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Električni naboj · Poglej več »

Električni oblok

Električni oblok nastane ob električnem preboju plina, kar povzroči veliko znižanje električne upornosti, nastali tok pa povzroči ionizacijo plina in s tem nastanek plazme.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Električni oblok · Poglej več »

Električni potencial

Eléktrični potenciál (oznaka φ ali U) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena v električnem polju kot električna potencialna energija na enoto električnega naboja.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Električni potencial · Poglej več »

Električni pretok

Eléktrični pretòk (oznaka Φe) je merilo za število električnih silnic skozi izbrano ploskev.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Električni pretok · Poglej več »

Električni prevodnik

Eléktrični prevódnik je snov, ki dobro prevaja električni tok.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Električni prevodnik · Poglej več »

Električni tok

Eléktrični tók (oznaka I) v fiziki in elektrotehniki imenujemo usmerjeno gibanje nosilcev električnega naboja, bodisi po praznem prostoru, bodisi po kovini ali drugem električnem prevodniku.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Električni tok · Poglej več »

Električni upor

Eléktrični upòr ali eléktrična upórnost (oznaka R) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena z Ohmovim zakonom kot razmerje med napetostjo U na električnem uporniku in tokom I, ki teče skozenj: V elektrotehniki količino po navadi imenujejo električna upornost, v fiziki pa je pogostejše poimenovanje električni upor.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Električni upor · Poglej več »

Električno polje

električnega naboja Eléktrično pólje je prostor, v katerem deluje električna sila na električni naboj.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Električno polje · Poglej več »

Elektrika

Strela je ena najbolj dramatičnih pojavov, povezanih z elektriko Eléktrika je navadno sopomenka za električni naboj, lastnost nekaterih osnovnih delcev (npr. elektron ali proton), da nanje deluje električno polje, kot tudi, da sami ustvarjajo okoli sebe električno polje, kar vodi v privlačne ali odbojne sile med njimi.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Elektrika · Poglej več »

Elektrika in magnetizem

Eléktrika ín magnetízem se obravnava skupaj, saj so električni in magnetni pojavi povezani.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Elektrika in magnetizem · Poglej več »

Elektrošibka interakcija

Eléktrošíbka interákcija je fizikalna teorija, ki združuje opis dveh od štirih osnovnih sil v naravi, elektromagnetne ter šibke jedrske sile.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Elektrošibka interakcija · Poglej več »

Elektroda

Elektroda je prevodnik, ki omogoča kontakt z nekovinskim delom električnih tokokrogov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Elektroda · Poglej več »

Elektroencefalografija

Elektroencefalografija (kratica EEG) je merjenje možganske elektične aktivnosti z elektrodami na površini glave.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Elektroencefalografija · Poglej več »

Elektroforeza

Elektroforeza je proces, pri katerem ioni oz.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Elektroforeza · Poglej več »

Elektrokardiogram

Eléktrokardiográm, krajše EKG, je izpis elektrokardiografa, naprave za zapisovanje električnih potencialov v srcu.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Elektrokardiogram · Poglej več »

Elektrolit

Elektrolít je snov, ki pri raztapljanju ali taljenju disociira na ione ter s tem postane električno prevodna.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Elektrolit · Poglej več »

Elektroliza

Aparat za elektrolizo Elektrolíza je kemijski postopek, s pomočjo katerega se izvaja redukcija in oksidacija kemijskih elementov oz.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Elektroliza · Poglej več »

Elektroluminiscenca

računala. Uporaba katodne luminiscence za projeciranje slike na TV zaslon. Delujoča elektroluminiscenčna nočna svetilka (z močjo 0,08 W pri 230 V, iz leta 1960; premer svetila 59 mm) Eléktroluminiscénca je pojav, ki nastane pod vplivom močnega električnega polja ali električnega toka (npr. razelektrenje), pri katerem elektroni sproščajo svojo energijo v obliki fotonov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Elektroluminiscenca · Poglej več »

Elektromagnet

Elektromagnet je vrsta magneta, pri katerem magnetno polje ustvarja pretok električnega toka.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Elektromagnet · Poglej več »

Elektromagnetna indukcija

Eléktromagnétna indúkcija je pojav, pri katerem nastane električna napetost v vodniku, ki se giblje v magnetnem polju tako, da smer vodnika ne sovpada s smerjo magnetnega polja, ali v električnem krogu, postavljenem v spremenljivem magnetnem polju.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Elektromagnetna indukcija · Poglej več »

Elektromagnetna interakcija

Eléktromagnétna interákcija je ena od štirih osnovnih sil v naravi.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Elektromagnetna interakcija · Poglej več »

Elektromagnetno polje

Elektromagnetno polje je fizično polje, ki ga v svoji okolici povzročajo nabita telesa.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Elektromagnetno polje · Poglej več »

Elektromagnetno valovanje

polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Elektromagnetno valovanje · Poglej več »

Elektromotor

Različni elektromotorji Eléktromotór je stroj, ki pretvarja električno energijo v mehansko.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Elektromotor · Poglej več »

Elektron

Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Elektron · Poglej več »

Elektronegativnost

Elektronegativnost, ki jo označujemo z grško črko hi (χ), je kemijska lastnost, ki opisuje sposobnost atoma (ali bolj redko funkcionalne skupine), da v kovalentni vezi pritegne valenčne elektrone.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Elektronegativnost · Poglej več »

Elektronika

Elektrónika je področje elektrotehnike, s poudarkom na električnih napravah, s katerimi krmilimo.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Elektronika · Poglej več »

Elektronka

Radijske elektronke: ECC85, EL84 in EABC80 Elektronke manjše velikosti Elektrónka (tudi vákuumska cév) je elektronski element.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Elektronka · Poglej več »

Elektronska afiniteta

Elektronska afiniteta je energija, ki se sprošča ali porablja, če izoliran atom sprejme en elektron.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Elektronska afiniteta · Poglej več »

Elektronska lupina

Elektronska lupina (tudi elektronska obla) je v atomu področje, kjer je največja verjetnost, da najdemo elektrone, ki imajo enako glavno kvantno število (n\,\! ali n).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Elektronska lupina · Poglej več »

Elektronska vrzel

Elektronska vrzel (tudi elektronska luknja ali samo vrzel) je pozitivno nabit kvazidelec (običajno v valenčnem pasu polprevodnika) na mestu, kjer manjka elektron.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Elektronska vrzel · Poglej več »

Elektronski magnetni moment

Elektrónski magnétni momènt (tudi elektrónski magnétni dípólni momènt) je v atomski fiziki magnetni moment elektrona, ki ga povzroča njegova notranja značilnost spina.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Elektronski magnetni moment · Poglej več »

Elektronski mikroskop

Sodoben presevni elektronski mikroskop cvetnega prahu, posneta z vrstičnim elektronskim mikroskopom Elektronski mikroskop je vrsta mikroskopa, ki kot vir osvetlitve uporablja elektronski snop, s katerim je možno slikanje preučevanega vzorca z zelo veliko ločljivostjo.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Elektronski mikroskop · Poglej več »

Elektronski nevtrino

Elektronski nevtrino (oznaka \nu_e \) je eden izmed treh nevtrinov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Elektronski nevtrino · Poglej več »

Elektronski snop

Žarek elektronov zaradi trkov z razredčenim plinom postane viden. Magnetno polje žarek ukrivi v krog. Elektronski snop, tudi  katodni žarek, je s tehničnimi sredstvi ustvarjen snop sevajočih elektronov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Elektronski snop · Poglej več »

Elektronvolt

Elektrónvolt (oznaka eV) je količina energije, ki jo pridobi ali izgubi posamezen nevezan elektron pri preletu elektrostatične potencialne razlike enega volta (v vakuumu seveda).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Elektronvolt · Poglej več »

Elektrooptični pojav

Elektrooptični pojav je fizikalni pojav, pri katerem pride do spremembe lomnega količnika snovi v statičnem ali počasi se spreminjajočem zunanjem električnem polju.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Elektrooptični pojav · Poglej več »

Elektroskop

Elektroskop z zlatimi lističi Elektroskop je analogna naprava za dokazovanje električne napetosti in nabojev.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Elektroskop · Poglej več »

Elektrostatična razelektritev

Elektrostatična razelektritev ali elektrostatično razelektrenje (kratica ESR) je resna težava v električnih vezjih, kot so na primer integrirana vezja.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Elektrostatična razelektritev · Poglej več »

Elektrostatika

Primer elektrostatike Elektrostátika preučuje mirujoče električne naboje, njihovo električno polje in sile med njimi.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Elektrostatika · Poglej več »

Elektrotehnika

Eléktrotéhnika je področje tehnike, ki obravnava pojave povezane z električnim nabojem (oziroma elektrino).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Elektrotehnika · Poglej več »

Element

Elemènt pomeni prvinski del česa.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Element · Poglej več »

Elijev ogenj

Elijev ogenj na koncih jamborjev na ladji Elijev ogenj je električni vremenski pojav, pri katerem svetleča plazma nastane zaradi koronske razelektritve, tj.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Elijev ogenj · Poglej več »

Elipsa

Elipsa Elípsa ali pákróg je v matematiki sklenjena ravninska krivulja ovalne oblike, pri kateri je vsota razdalj katerekoli točke od gorišč F1 in F2 stalna.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Elipsa · Poglej več »

Elipsometrija

500x500px Elipsometríja je ena najbolj točnih nedestruktivnih optičnih metod za določanje optičnih značilnosti tankih plasti ali vrhnih slojev večplastnih snovi.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Elipsometrija · Poglej več »

Eliptična krivulja

Pregled eliptičnih krivulj. Prikazano področje je −3,32 (Za ''a''.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Eliptična krivulja · Poglej več »

Eliptična polarizacija

Eliptično polarizirano valovanje. Z modro je prikazano vrtenje vrha vektorja električnega (magnetnega) polja. Spodaj je narisana elipsa (vijolično) kot projekcija točk vrtenja vrha električnega (magnetnega) polja. Eliptična polarizacija elektromagnetnega valovanja je vrsta polarizacije, kjer vrh vektorja električnega in magnetnega polja opisuje elipso.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Eliptična polarizacija · Poglej več »

Elongacija

Tako je definirana elongacija za opazovalca na Zemlji Elongacija je kotna razdalja med dvema točkama na nebu (oziroma smerema proti njima), za opazovalca v tretji točki.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Elongacija · Poglej več »

Emil Wolf

Emil Wolf, češko-ameriški fizik, * 30. julij 1922, Praga, Češkoslovaška (sedaj Češka), † 2. junij 2018, Rochester, New York, ZDA.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Emil Wolf · Poglej več »

Emilio Gino Segrè

Emilio Gino Segrè, italijansko-ameriški fizik, * 1. februar 1905, Tivoli, Lacij, Italija, † 22. april 1989, Lafayette, Kalifornija, ZDA.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Emilio Gino Segrè · Poglej več »

Enačba

Jhon Kyngstone, 1557), https://archive.org/stream/TheWhetstoneOfWitte#page/n237/mode/2up the third page of the chapter "The rule of equation, commonly called Algebers Rule." Enáčba je simbolični zapis za enakost dveh matematičnih izrazov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Enačba · Poglej več »

Enačba Ciolkovskega

rakete (1/\mu_1\!\) v odvisnosti od njene končne hitrosti (\Delta v/v_\rm e\!\) po enačbi Ciolkovskega. Enačba Ciolkovskega (tudi formula ~, (osnovna) raketna ~, enačba idealne rakete in Oberthova enačba) v astrodinamiki in raketodinamiki opisuje gibanje vesoljskega plovila, ki sledi osnovnemu načelu rakete, naprave, ki lahko s pomočjo pospeška nase s potiskom in izpuščanjem dela svoje mase z veliko hitrostjo, ter se tako giblje zaradi ohranitve gibalne količine.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Enačba Ciolkovskega · Poglej več »

Enačba stanja

Enáčba stánja v fiziki in termodinamiki podaja zvezo med temperaturo, tlakom in prostornino za dano snov ali zmes snovi.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Enačba stanja · Poglej več »

Enakomerno gibanje

Enakomérno gíbanje je takšno gibanje, pri katerem se hitrost telesa s časom ne spreminja ne po velikosti in ne po smeri, pospešek je torej enak nič.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Enakomerno gibanje · Poglej več »

Enakomerno kroženje

Kroženje Enakomérno króženje je poseben primer kroženja, pri katerem ima pospešek le radialno komponento.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Enakomerno kroženje · Poglej več »

Enakomerno pospešeno gibanje

Enakomérno pospešêno gíbanje je poseben primer pospešenega gibanja, pri katerem se pospešek s časom ne spreminja.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Enakomerno pospešeno gibanje · Poglej več »

Enakonočje

Enakonóčje (tudi ekvinókcij) je astronomski pojav, v katerem ekvatorialna ravnina zaide čez sončevo središče, kar pomeni da sta dan in noč približno enako dolga po celem svetu.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Enakonočje · Poglej več »

Enantiomer

mlečne kisline: levo je (''S'')-mlečna kislina, desno pa (''R'')-mlečna kislina. Spojini sta zrcalni sliki. Enantiomer je v kemiji eden od dveh stereoizomerov, ki sta svoji neskladni zrcalni sliki; molekuli imata enako molekulsko maso, enako kemijsko formulo, le v stereogenem centru imata skupine razvrščene drugače.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Enantiomer · Poglej več »

Endoskopija

Primer upogljivega endoskopa. Endoskopíja je pregled z endoskopom, optičnim inštrumentom za pregled notranjosti telesnih votlin in votlih organov ter manjše posege.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Endoskopija · Poglej več »

Endotermna reakcija

Endotermna reakcija je kemijska reakcija, pri kateri se toplota porablja, okolica pa ohlaja.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Endotermna reakcija · Poglej več »

Energija

Energíja je sestavljena fizikalna količina.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Energija · Poglej več »

Energija fotona

Energija fotona je energija, ki jo prenaša en sam foton.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Energija fotona · Poglej več »

Energija ničelne točke

Energíja níčelne tóčke (tudi níčelno níhanje) je v fiziki najnižja možna energija, ki jo ima lahko kvantnomehanski fizikalni sistem, in je energija osnovnega stanja.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Energija ničelne točke · Poglej več »

Energijska gostota

Energijska gostota Energetska gostota je količina energije, ki se jo lahko shrani na enoto volumna ali mase.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Energijska gostota · Poglej več »

Energijski nivo

Energijski nivo je v teoriji kvantne mehanike določeno število konfiguraicj določenega kvantiziranega stanja sistema.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Energijski nivo · Poglej več »

Energijski tok

Energíjski tók (oznaka P) je fizikalna količina, ki pove, koliko energije preteče v časovni enoti skozi dano ploskev.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Energijski tok · Poglej več »

Enota atomske mase

Enôta atómske máse (okrajšava u) ali v čast angleškemu kemiku Johnu Daltonu tudi dálton (Da) je enota za maso, s katero izražamo atomske in molekulske mase.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Enota atomske mase · Poglej več »

Enotski vektor

Enôtski véktor (tudi enôtni véktor.. ali véktorska enôta) v normiranem vektorskem prostoru je v matematiki vektor (po navadi evklidski vektor) z dolžino (modulom) 1 (enoto dolžine): Enotski vektor se velikokrat označuje z malo črko s strešico, na primer kot \mathbf\hat, in se izgovori »e strešica«.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Enotski vektor · Poglej več »

Enrico Fermi

Enrico Fermi, italijansko-ameriški fizik, * 29. september 1901, Rim, Italija, † 28. november 1954, Chicago, Illinois, ZDA Fermi je bil oče prvega jedrskega reaktorja na svetu.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Enrico Fermi · Poglej več »

Entalpija

Entalpíja (oznaka H) je termodinamska spremenljivka, definirana kot vsota notranje energije Wn ter zmnožka tlaka p in prostornine V: Lastnost entalpije je, da je pri procesih, ki potekajo pri stalnem tlaku, sprememba entalpije ravno enaka dovedeni ali odvzeti toploti.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Entalpija · Poglej več »

Entropija (razločitev)

Entropija pomeni postopno degeneracijo sistema proti kaosu.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Entropija (razločitev) · Poglej več »

Eotvos (enota)

Eotvos (včasih tudi eötvös, oznaka E) je zastarela enota za gradient težnega pospeška v vodoravni smeri v sistemu enot CGS.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Eotvos (enota) · Poglej več »

Epicenter

leži neposredno nad žariščem potresa. Epicénter ali (tudi nadžaríšče) je točka na zemeljskem površju, ki leži točno nad žariščem ali hipocentrom potresa.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Epicenter · Poglej več »

Epikur

‎ Epikúr (starogrško: Epíkouros), starogrški filozof, * 341 pr. n. št., otok Samos, Jonija, Grčija, † 270 pr. n. št., Atene.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Epikur · Poglej več »

ER = EPR

ER.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in ER = EPR · Poglej več »

Erast Gliner

Erast Borisovič Gliner, fizik in kozmolog, * 26. januar 1923, Kijev, Sovjetska zveza (sedaj Ukrajina), † 16. november 2021, San Francisco, ZDA.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Erast Gliner · Poglej več »

Eratosten

Eratosten (tudi Eratostenes): Eratosthénes), starogrški matematik, geograf, astronom, pesnik in atlet (verjetno) kaldejskega porekla, * 276 pr. n. št., Kirena (sedaj Šahat, Libija), † 194 pr. n. št., Aleksandrija, Ptolemajski Egipt.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Eratosten · Poglej več »

Erbij

Erbij je kemični element s simbolom Er in atomskim številom 68.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Erbij · Poglej več »

Erg

Èrg (oznaka erg) je fizikalna enota za energijo v sistemu cgs, enaka 10-7 J. Delo 1 erg opravi sila 1 dine na razdalji 1 cm.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Erg · Poglej več »

Eric Allin Cornell

Eric Allin Cornell, ameriški fizik, * 19. december 1961, Palo Alto, Kalifornija, ZDA.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Eric Allin Cornell · Poglej več »

Ernest Orlando Lawrence

Ernest Orlando Lawrence, ameriški fizik, * 8. avgust 1901, Canton, Južna Dakota, ZDA, † 27. avgust 1958, Palo Alto, Kalifornija, ZDA.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Ernest Orlando Lawrence · Poglej več »

Ernest Rutherford

Ernest Rutherford, 1.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Ernest Rutherford · Poglej več »

Ernest Thomas Sinton Walton

Ernest Thomas Sinton Walton, irski fizik, * 6. oktober 1903, Dungarvan, Irska, † 25. junij 1995 Belfast, Severna Irska.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Ernest Thomas Sinton Walton · Poglej več »

Ernst Emil Alexander Back

Ernst Emil Alexander Back, nemški fizik, * 21. oktober, 1881, Freiburg, Baden Württemberg, Nemško cesarstvo, † 20. junij 1959, München, Nemčija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Ernst Emil Alexander Back · Poglej več »

Ernst Florens Friedrich Chladni

Ernst Florens Friedrich Chladni, nemški fizik, astronom in glasbenik, * 30. november 1756, Wittenberg, Nemčija, † 3. april 1827, Breslau (sedaj Wrocław, Poljska).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Ernst Florens Friedrich Chladni · Poglej več »

Ernst Karl Abbe

Ernst Karl Abbe, nemški fizik, optik, poslovnež, in družbeni reformator, * 23. januar 1840, Eisenach, vojvodina Veliko Saška-Weimar-Eisenach, † 14. januar 1905, Jena, Nemčija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Ernst Karl Abbe · Poglej več »

Ernst Mach

Ernst Mach, avstrijski fizik in filozof, * 18. februar 1838, Turas na Moravskem (sedaj Chrlice, del Brna, Češka), † 19. februar 1916, Haar pri Münchnu, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Ernst Mach · Poglej več »

Ernst Pascual Jordan

Ernst Pascual Jordan, nemški fizik in matematik, * 18. oktober 1902, Hannover, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija), † 31. julij 1980, Hamburg, Zahodna Nemčija (sedaj Nemčija).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Ernst Pascual Jordan · Poglej več »

Ernst Ruska

Ernst August Friedrich Ruska, nemški fizik, * 25. december 1906, † 27. maj 1998.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Ernst Ruska · Poglej več »

Erwin Schrödinger

Erwin Rudolf Josef Alexander Schrödinger, avstrijski fizik, nobelovec, * 12. avgust 1887, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 4. januar 1961, Dunaj.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Erwin Schrödinger · Poglej več »

Etalon

Etalon je opredmetena mera, merilni instrument, referenčni material ali merilni sistem, katerega namen je, da definira, realizira, ohranja ali reproducira neko enoto ali eno ali več vrednosti veličine, tako da se uporabi kot referenca.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Etalon · Poglej več »

Eter

Splošna struktura etrov. Etri so razred organskih spojin, ki vsebujejo etrsko skupino – kisikov atom, ki je vezan na dve (substituirani) alkilni ali arilni skupini.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Eter · Poglej več »

Eter (fizika)

Éter je izraz, ki se je v poznem 19. stoletju uporabljal za opis vseprisotnega sredstva, po katerem se giblje svetloba, podobno kot se v zraku širi zvok.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Eter (fizika) · Poglej več »

Ettore Majorana

Ettore Majorana, italijanski fizik, * 5. avgust 1906, Catania, Sicilija, Italija, † 27. marec 1938 (domnevno).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Ettore Majorana · Poglej več »

Eugene Paul Wigner

Eugene Paul Wigner (levi) in Alvin Weinberg Eugene Paul Wigner, madžarsko-ameriški fizik in matematik, * 17. november 1902, Budimpešta, Avstro-Ogrska (sedaj Madžarska), † 1. januar 1995, Princeton, New Jersey, ZDA.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Eugene Paul Wigner · Poglej več »

Euler-Lagrangeeva enačba

Euler-Lagrangeeva enáčba (tudi Lagrangeeva enáčba) ali sistem Euler-Lagrangeevih enačb pove, da doseže integral akcije S ekstremno vrednost tedaj in le tedaj, ko velja Pri tem je L Lagrangeeva funkcija sistema, x^a pa so posplošene koordinate.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Euler-Lagrangeeva enačba · Poglej več »

Evangelista Torricelli

Evangelista Torricelli, italijanski fizik in matematik, * 15. oktober 1608, Faenza pri Raveni, Italija, † 25. oktober 1647, Firence.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Evangelista Torricelli · Poglej več »

Evdoks

Evdóks iz Kníde (tudi Evdóksos in Evdóksij), starogrški astronom, matematik, zdravnik in filozof, * 410 pr. n. št., otok Knida, sedaj v Turčiji, † 347 pr. n. št., Knida.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Evdoks · Poglej več »

Evropij

Europij je kemični element s simbolom Eu in atomskim številom 63.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Evropij · Poglej več »

Evropska organizacija za jedrske raziskave

kasneje priključeni člani ZDA, Turčija, Japonska, Indija, in Rusija) Animirani zemljevid sprememb v CERN-u od 1954 do 2008 Evropska organizacija za jedrske raziskave (kratica CERN, angleško European Organization for Nuclear Research Organisation, francosko Organisation Européenne pour la Recherche Nucléaire) je največji laboratorij za fiziko delcev.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Evropska organizacija za jedrske raziskave · Poglej več »

Evropsko fizikalno društvo

Evropsko fizikalno društvo (okrajšava EPS) je neprofitna organizacija, katere namen je spodbujati fiziko in fizike v Evropi z raznimi metodami.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Evropsko fizikalno društvo · Poglej več »

Evtektik

Evtektik je finozrnata zmes, ki nastane pri evtektični reakciji in ima lastnosti čiste kovine.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Evtektik · Poglej več »

Fahrenheitova temperaturna lestvica

Fahrenheitova temperatúrna léstvica je lestvica za merjenje temperatur, ki jo je leta 1724 predlagal nemški fizik Daniel Gabriel Fahrenheit.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Fahrenheitova temperaturna lestvica · Poglej več »

Faktor relativne biološke učinkovitosti

Fáktor rêlativne biolóške učinkovítosti (oznaka Q ali RBU) je korekcijski faktor, s katerim je treba pomnožiti absorbirano dozo za enake sevalne poškodbe na tkivu.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Faktor relativne biološke učinkovitosti · Poglej več »

Farad

Različni kondenzatorji Kondenzator s kapaciteto enega farada Farád (oznaka F) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za kapacitivnost.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Farad · Poglej več »

Faradayev naboj

Faradayev naboj, imenovan tudi Faradayeva konstanta, se označi s črko F. Pove nam naboj enega mola elektronov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Faradayev naboj · Poglej več »

Faradayev paradoks

Faradayev paradoks je pojav, ko nekateri poskusi s homopolarnim generatorjem dajo rezultate, ki so v nasprotju s Faradayevim zakonom magnetne indukcije Ui.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Faradayev paradoks · Poglej več »

Faradayev pojav

Faradayev pojav (tudi Faradayeva rotacija) je magnetooptični pojav, ki nastane zaradi vpliva magnetnega polja na širjenje svetlobe skozi neko sredstvo.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Faradayev pojav · Poglej več »

Faradayeva kletka

Vstop v Faradayevo kletko Faradayeva kletka je omejen prostor, ki razločuje električno polje, in je kot tak dokaz za Gaussov zakon.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Faradayeva kletka · Poglej več »

Faradayeva konstanta

Faradayeva konstánta je v fiziki in kemiji konstanta, ki podaja jakost električnega naboja enega mola elektronov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Faradayeva konstanta · Poglej več »

Fatamorgana

Fatamorgana ob obali Norveške Fatamorgana v severni Sahari Fátamorgána (tudi fáta morgána) ali zráčno zrcáljenje je optični pojav, ki nastane ob velikih temperaturnih razlikah in s tem razlikah v gostoti posameznih zračnih plasti.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Fatamorgana · Poglej več »

Faza (fizika)

Fáza je v fiziki izraz, ki označuje dva medsebojno nepovezana pojma.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Faza (fizika) · Poglej več »

Faza snovi

Fáza snoví je v termodinamiki množica stanj makroskopskega termodinamskega sistema s homogeno kemijsko sestavo in fizikalnimi lastnostmi (npr. gostoto, kristalno strukturo, lomnim količnikom ipd.). Najbolj znane faze so agregatna stanja snovi.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Faza snovi · Poglej več »

Fazna hitrost

Fazna hitrost je v fiziki hitrost s katero se širi točka z določeno fazo vzdolž dane smeri.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Fazna hitrost · Poglej več »

Fazna razlika

Fázna razlíka, fázni premík ali fázni zamík je pri nihanju razlika med fazama dveh nihanj z enako frekvenco, pri valovanju pa razlika med fazama dveh valovanj z enako frekvenco v izbrani točki prostora.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Fazna razlika · Poglej več »

Fazni diagram

Splošna oblika faznega diagrama. Fázni diagrám je grafična ponazoritev obstajanja različnih faz.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Fazni diagram · Poglej več »

Fazni prehod

Fázni prehòd ali fázna spremémba (v tehniki tudi fázna preména ali fázna transformácija) je sprememba, pri katerem preide termodinamski sistem iz ene faze v drugo.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Fazni prehod · Poglej več »

Fazno pravilo

Fázno pravílo (tudi Gibbsovo fázno pravílo) podaja število prostostnih stopenj zaprtega sistema (s) v stanju termodinamskega ravnovesja kot funkcijo števila ločenih faz (f) in števila kemijskih komponent (k) v sistemu: V 1870.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Fazno pravilo · Poglej več »

Faznokontrastni mikroskop

Faznokontrastni (FK) mikroskop spada med svetlobne mikroskope in se ga uporablja predvsem za enostavno mikroskopiranje histoloških rezin, debelih od 5-20μm, ki jih narežemo z mikrotomom.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Faznokontrastni mikroskop · Poglej več »

Felix Bloch

Felix Bloch, švicarsko-ameriški fizik, * 23. oktober 1905, Zürich, Švica, † 10. september 1983, Zürich.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Felix Bloch · Poglej več »

Fenomenologija

Fenomenologija (grško - pojav + - veda) označuje filozofsko gibanje, ki je nastalo v začetkov 20. stoletja in si zadalo cilj obnoviti ne samo filozofijo, marveč tudi znanosti in kulturo.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Fenomenologija · Poglej več »

Fermatovo načelo

Fermatovo načelo (tudi načelo najmanjšega časa) pravi, da svetloba v poljubnem sredstvu od ene do druge točke potuje po najkrajši poti oziroma tako, da za pot porabi najmanj časa.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Fermatovo načelo · Poglej več »

Fermi-Diracova statistika

Fermi-Diracova statistika je kvantna statistika, ki velja za fermione, kvantne delce, za katere velja izključitveno načelo in imajo polovičen spin (1/2, 3/2, 5/2,...). Za Fermi-Diracovo statistiko je verjetnostna funkcija delcev v stanju z energijo \epsilon_i: kjer je.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Fermi-Diracova statistika · Poglej več »

Fermij

Fermij je umetni kemični element z zaporednim številom 100.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Fermij · Poglej več »

Fermijev paradoks

radijskih valov. Fermijev paradoks, poimenovan po fiziku Enricu Fermiju, se nanaša na očitno nasprotje med visoko verjetnostjo obstoja zunajzemeljskih civilizacij, kot to nakazuje npr.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Fermijev paradoks · Poglej več »

Fermijev problem

Fermijev problem, Fermijevo vprašanje ali Fermijeva ocena je v fiziki in še posebej pri izobraževanju v fiziki ocenitveni problem, ki se uporablja pri preučevanju razsežnostne analize, aproksimacije in pomena jasne identifikacije predpostavk.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Fermijev problem · Poglej več »

Fermion

Fermioni, imenovani po italijanskem fiziku Enricu Fermiju, so delci, ki sestavljajo povsem antisimetrična sestavljena kvantna stanja.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Fermion · Poglej več »

Fernando Bernardino Morinigo

Fernando Bernardino Morinigo, ameriški fizik, * 1. junij 1936, Buenos Aires, Argentina, † 7. september 2011, Los Angeles, Kalifornija, ZDA.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Fernando Bernardino Morinigo · Poglej več »

Feroelektrik

Fêroeléktrik je snov, pri kateri že pri relativno majhnem električnem polju opazimo nelinearno odvisnost polarizacije od polja.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Feroelektrik · Poglej več »

Feromagnetizem

kljuko. S pomočjo feromagnetizma teorija pojasnjuje kako snovi postanejo magneti. Fêromagnetízem je pojav, da je gostota magnetnega polja v snovi postavljeni v magnetno polje veliko večja od gostote magnetnega polja zunaj te snovi.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Feromagnetizem · Poglej več »

Feynmanov diagram

razpad β Feynmanov diagram za anihilacijo elektrona in pozitrona, ki tvori foton (modri sinusni val). Na koncu antikvark iz nastalega para izseva gluon (zelena spirala) Feynmanovi diagrámi ali tudi Feynmánovi grafi so računski pripomoček v kvantni teoriji polja, s katerimi računamo sipalne preseke za interakcije med delci.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Feynmanov diagram · Poglej več »

Fizika

fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Fizika · Poglej več »

Fizika nizkih temperatur

Fizika nizkih temperatur je del fizike, ki se ukvarja z raziskovanjem fizikalnih značilnosti sistemov pod nizkimi temperaturami.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Fizika nizkih temperatur · Poglej več »

Fizika osnovnih delcev

Fízika osnovnih délcev je veja fizike, ki se ukvarja z osnovnimi gradniki snovi in sevanja ter interakcijami med njimi.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Fizika osnovnih delcev · Poglej več »

Fizikalna kemija

Fizikalna kemija je naravoslovna znanost, ki s fizikalnimi zakoni in metodami preučuje makroskopske, mikroskopske, atomske, subatomske in druge pojave v kemijskih sistemih.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Fizikalna kemija · Poglej več »

Fizikalna količina

Fizikálna količína (v tehniki se uporablja izraz veličína) je v fiziki in tehniki izsledek meritve, njeno vrednost po navadi izrazimo kot zmnožek brezrazsežne številske vrednosti in fizikalne enote.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Fizikalna količina · Poglej več »

Fizikalna konstanta

Fizikalna konstanta je splošna naravna konstanta, ki jo vzamemo za dano in je ne poskušamo pojasniti z bolj osnovnimi podatki.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Fizikalna konstanta · Poglej več »

Fizikalni zakon

Fizikalni zakon ali znanstveni zakon je teoretična izjava »izpeljana iz določenih dejstev, uporabna na definirano skupino ali razred pojavov in izrazljiva z izjavo, da se določeni pojav vedno pojavi, če so prisotne določeni pogoji.« Fizikalni zakoni so tipično zaključki, ki temeljijo na ponavljajočih se znanstvenih eksperimentih in opazovanjih skozi mnoga leta in jih znanstvena skupnost sprejema univerzalno.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Fizikalni zakon · Poglej več »

Flogistonska teorija

Alkimist in zdravnik Johann Joachim Becher, avtor flogistonske teorije Flogistonska teorija (iz starogrškega: flogistón – goreti) je ovržena znanstvena teorija iz 17.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Flogistonska teorija · Poglej več »

Fluor

Flúor (latinsko fluorum - latinski glagol fluere pomeni pretakati se), je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol F, leži v 7 skupini 2.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Fluor · Poglej več »

Fluorescentni mikroskop

Fluorescentni mikroskop se uporablja predvsem v celični biologiji in omogoča, da nam preparatov, narezanih z mikrotomom debeline 5-20μm, ni treba obarvati s posebnimi barvili, da bi opazili določene strukture.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Fluorescentni mikroskop · Poglej več »

Fokov prostor

Fokov prostor je algebrski sestav (Hilbertov prostor), ki se uporablja v kvantni mehaniki za opis kvantnih stanj s spremenljivim ali pa neznanim številom delcev.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Fokov prostor · Poglej več »

Fokovo stanje

Fókovo stánje je poljubno stanje Fokovega prostora z dobro določenim številom delcev v vsakem stanju.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Fokovo stanje · Poglej več »

Fokus (razločitev)

Fókus je lahko.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Fokus (razločitev) · Poglej več »

Fon

Fon je priimek več znanih Slovencev.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Fon · Poglej več »

Fonon

Amplitude so pretirano velike, običajno so mnogo manjše kot so razdalje med atomi kristala. S k \, je označeno valovno število, \lambda \, je valovna dolžina, \omega \, je kotna hitrost. Fonon je kvazidelec, ki se uporablja v teoriji fiziki trdnih teles.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Fonon · Poglej več »

Fosfor

Fósfor (latinsko phosphorus) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol P in atomsko število 15.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Fosfor · Poglej več »

Fot

Fot (simbol ph) je stara enota za osvetljenost oz.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Fot · Poglej več »

Fotodioda

silicijeve fotodiode. Fótodióda je polprevodniški element, na katerem se ob osvetlitvi z vidno, v nekaterih izvedbah pa tudi infrardečo, ultravijolično ali rentgensko svetlobo, pojavi električna napetost (oz. steče električni tok), ki je odvisen od moči vpadne svetlobe.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Fotodioda · Poglej več »

Fotoelektrični pojav

Fotoelektrični pojav ali fotoefekt je fizikalni pojav, pri kateri elektromagnetno valovanje z dovolj kratko valovno dolžino (npr. v vidnem ali ultravijoličnem delu spektra) po navadi iz kovine izbije prevodniške elektrone.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Fotoelektrični pojav · Poglej več »

Fotografija

Fotografíja je tehnika trajnega zapisovanja slike na različne načine: kemično, mehansko ali digitalno.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Fotografija · Poglej več »

Fotoluminiscenca

Fotoluminiscenca je posledica obsevanja snovi s kratkovalovno svetlobo, ultravijoličnimi (UV), rentgenskimi ali gama (γ) žarki, kjer snov zaradi obsevanja absorbira fotone, skoči v višje energijsko stanje in nato odda fotone, pri čemer se zopet vrne v osnovno energijsko stanje.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Fotoluminiscenca · Poglej več »

Fotometrija

Fotometríja je veja radiometrije, torej vede, ki se ukvarja z merjenjem elektromagnetnega sevanja.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Fotometrija · Poglej več »

Foton

Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Foton · Poglej več »

Fotonski kristal

Naravna, periodična mikrostruktura opala v tej zapestnici je odgovorna za njegovo mavrično barvo. V resnici je to naravni fotonski kristal, čeprav nima celotnega fotonskega prepovedanega pasu. Fotónski kristali so snovi, katerih lomni količnik se periodično spreminja.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Fotonski kristal · Poglej več »

Fotosfera

Sončeva fotosfera Fotosfêra astronomskega telesa je območje atmosfere, kjer optična globina postane 2/3 za foton z valovno dolžino 500 nm.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Fotosfera · Poglej več »

Fotoupornik

Fotoupórnik (ali fotoupor) je upornik, katerega upornost se spreminja v odvisnosti od intenzitete vpadle svetlobe.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Fotoupornik · Poglej več »

Foucaultovo nihalo

Panteonu Foucaultovo nihalo je na dolgo žičnato vrv obešena (okrogla) masivna železna utež.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Foucaultovo nihalo · Poglej več »

Fourierova transformacija

Fourierova transformacija (natančneje zvezna Fourierova transformacija; izgovorjava)) je matematična metoda s področja Fourierove analize, ki aperiodični signal razčleni na neprekinjen spekter. Funkcija, ki opisuje ta spekter, se imenuje tudi Fourierova transformacija ali spektralna funkcija. Gre za integralno transformacijo,o poimenovano po matematiku Jeanu Baptistu Josephu Fourierju. Fourier je leta 1822 uvedel Fourierovo serijo, ki pa je definirana le za periodične signale in vodi do diskretnega frekvenčnega spektra.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Fourierova transformacija · Poglej več »

François Englert

Baron François Englert, belgijski fizik, * 6. november 1932, Etterbeek, Bruselj, Belgija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in François Englert · Poglej več »

François Jean Dominique Arago

François Jean Dominique Arago, katalonsko-francoski fizik, astronom in politik, * 26. februar 1786, Estagel pri Perpignanu, vzhodni Pireneji, Francija, † 2. oktober 1853, Pariz.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in François Jean Dominique Arago · Poglej več »

François-Marie Raoult

François-Marie Raoult, francoski fizik in kemik, * 10. maj 1830, Fournes-en-Weppes, Nord, † 1. april 1901, Grenoble, Isère.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in François-Marie Raoult · Poglej več »

Francij

Fráncij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Fr in atomsko število 87.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Francij · Poglej več »

Francis Crick

Francis Harry Compton Crick, OM, FRS, angleški molekularni biolog, biokemik, fizik in nevrobiolog, * 8. junij 1916, Weston Favell, Northamptonshire, Anglija, † 28. julij 2004, San Diego, Kalifornija, ZDA.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Francis Crick · Poglej več »

Francis Simon

Sir Francis Simon (rojen kot Franz Eugen Simon), nemško-britanski kemik in fizik, * 2. julij 1893, Berlin, Nemčija, † 31. oktober 1956, Oxford, Anglija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Francis Simon · Poglej več »

Franck-Hertzev poskus

Franck-Hertzev poskus je bil fizikalni poskus, s katerim sta James Franck in Gustav Ludwig Hertz leta 1914 poskušala dokazati energijske nivoje atoma.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Franck-Hertzev poskus · Poglej več »

Francosko fizikalno društvo

Francosko fizikalno društvo (kratica SFP) je francosko znanstveno društvo, ki vključuje vse francoske fizike in fizičarke.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Francosko fizikalno društvo · Poglej več »

Frank Anthony Wilczek

Frank Anthony Wilczek, ameriški fizik, * 15. maj 1951, Mineola, New York, ZDA.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Frank Anthony Wilczek · Poglej več »

Frank James Low

Frank James Low, ameriški astronom in fizik, * 23. november 1933, Mobile, Alabama, ZDA, † 11. junij 2009, Tucson, Arizona, ZDA.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Frank James Low · Poglej več »

Franz Serafin Exner

Franz Serafin Exner, avstrijski fizik, * 24. marec 1849, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo (sedaj Avstrija), † 15. oktober 1926, Dunaj, Avstrija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Franz Serafin Exner · Poglej več »

Fraunhoferjev uklon

Fraunhoferjev uklon je v optiki primer uklona valovanja, pri katerem se uklon opazuje na razdaljah, veliko večjih od velikosti telesa.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Fraunhoferjev uklon · Poglej več »

Fraunhoferjeve črte

page.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Fraunhoferjeve črte · Poglej več »

Frederick Guthrie

Frederick Guthrie, britanski fizik, kemik in akademski avtor, * 15. oktober 1833, Bayswater območje Westminster, London, † 21. oktober 1886, London.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Frederick Guthrie · Poglej več »

Frederick Joseph Ernst

Frederick Joseph Ernst mlajši, ameriški fizik in kozmolog, * 20. november 1933, New York, ZDA.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Frederick Joseph Ernst · Poglej več »

Frederick Reines

Frederick Reines, ameriški fizik, * 16. marec 1918, † 26. avgust 1998.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Frederick Reines · Poglej več »

Freeman John Dyson

Dyson in John Forbes Nash v Rimu 2008 Freeman John Dyson, ameriški matematik, fizik in astrofizik, * 15. december 1923, Crowthorne, grofija Berkshire, Anglija, † 28. februar 2020, Princeton, New Jersey, ZDA.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Freeman John Dyson · Poglej več »

Frekvenčna modulacija

Primerjava amplitudne in frekvenčne modulacije Frekvenčna modulacija (skrajšano FM) je postopek spreminjanja frekvence nosilnega signala v ritmu modulacijskega signala - informacije.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Frekvenčna modulacija · Poglej več »

Frekvenčni pretvornik

Fuji frekvenčni pretvornik Mitsubishi frekvenčni pretvornik Sew frekvenčni pretvornik Frekvenčni pretvornik ali frekvenčnik je naprava, ki se uporablja za spreminjanje hitrosti tro faznega asinhronskega elektromotorja.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Frekvenčni pretvornik · Poglej več »

Frekvenca

Frekvénca je fizikalna količina, določena kot število ponavljajočih se dogodkov v časovni enoti.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Frekvenca · Poglej več »

Fresnelova leča

Fresnelova léča (tudi Fresnelova stopníčasta léča) je vrsta kompaktne leče, ki jo je razvil francoski fizik in izumitelj Augustin-Jean Fresnel za uporabo v svetilnikih.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Fresnelova leča · Poglej več »

Fresnelove enačbe

Amplituda odbitega in prepuščenega vala. Fresnelove enačbe opisujejo obnašanje svetlobe (elektromagnetnega valovanja) na prehodu med dvema snovema z različnima lomnima količnikoma.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Fresnelove enačbe · Poglej več »

Fresnelovo število

Fresnelovo število je brezrazsežno število, ki se uporablja v optiki v teoriji uklona.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Fresnelovo število · Poglej več »

Fridmanovi enačbi

Fridmanovi enačbi sta navadni diferencialni enačbi v fizikalni kozmologiji, ki kažeta metrično širjenje prostora v homogenih in izotropnih modelih Vesolja v okviru splošne teorije relativnosti.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Fridmanovi enačbi · Poglej več »

Friedrich Hasenöhrl

Solvayevem kongresu leta 1911 Friedrich (Fritz Victor Franz) Hasenöhrl, avstrijski fizik in častnik, * 30. november 1874, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija), † 7. oktober 1915, Vielgereuth (sedaj Folgaria), Welschtirol (sedaj Trento), Avstro-Ogrska (sedaj Italija).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Friedrich Hasenöhrl · Poglej več »

Friedrich Paschen

Louis Karl Heinrich Friedrich Paschen, nemški fizik, * 22. januar, 1865, Schwerin, Nemčija, † 25. februar 1947, Potsdam, Nemčija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Friedrich Paschen · Poglej več »

Frits Zernike

Frederik »Frits« Zernike, nizozemski fizik, * 16. julij 1888, Amsterdam, Nizozemska, † 10. marec 1966, Amersfoort, Nizozemska.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Frits Zernike · Poglej več »

Fritz London

Fritz Wolfgang London, nemško-ameriški fizik, * 7. marec 1900, Breslau, Nemčija (sedaj Wroclaw, Poljska), † 30. marec 1954, Durham, Severna Karolina, Združene države Amerike.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Fritz London · Poglej več »

Fritz Strassmann

Friedrich Wilhelm Straßmann, nemški kemik, * 22. februar 1902, Boppard, Nemčija, † 22. april 1980, Mainz, Nemčija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Fritz Strassmann · Poglej več »

Funkcija (matematika)

Funkcija poveže vsakemu elementu v množici ''X'' (vhod oz. podatek) natančno en element v množici ''Y'' (izhod oz. rezultat). Dva različna elementa v ''X'' imata lahko isti izhod, in ni nujno, da so vsi elementi v ''Y'' izhodi Graf funkcije \beginalign&\scriptstyle f \colon -1,\; 1,5 \to -1,\; 1,5 \\ &\textstyle x \mapsto \frac(4x^3-6x^2+1)\sqrtx+13-x\endalign Fúnkcija f: A \longrightarrow B je v matematiki preslikava, ki vsakemu elementu množice A priredi natanko en element množice B. Če definiramo funkcijo f: a \longmapsto b, je a podatek ali original, b pa je funkcijska vrednost oziroma rezultat ali slika.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Funkcija (matematika) · Poglej več »

Gabriel Lippmann

Jonas Ferdinand Gabriel Lippmann, francoski fizik judovskega rodu, * 16. avgust 1845, Hollerich, Luksemburg, † 13. julij 1921, na krovu ladje SS France v Atlantskem oceanu.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Gabriel Lippmann · Poglej več »

Gadolinij

Gadolinij je kemični element s simbolom Gd in atomskim številom 64.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Gadolinij · Poglej več »

Gal

Gal je moško osebno ime.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Gal · Poglej več »

Galaksija

Kentavru vidna navpično skupaj z zvezdami iz naše Galaksije je oddaljena približno 150 milijonov svetlobnih let in je široka 200.123 svetlobnih let. ESA Galaksíja (redkeje osvétje ali megleníca) je velikansko, gravitacijsko vezano nebesno telo, sestavljeno iz zvezd, plinov, medzvezdne snovi in »temne snovi«.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Galaksija · Poglej več »

Galij

Gálij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ga in atomsko število 31.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Galij · Poglej več »

Galilejeva transformacija

Galilejeva transformácija je v fiziki predpis, ki prevede opis kakega pojava v danem inercialnem ali nepospešenem opazovalnem sistemu v opis tega pojava v drugem nepospešenem opazovalnem sistemu, gibajočem se glede na prvega.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Galilejeva transformacija · Poglej več »

Galileo Galilei

Galileo Galilei, italijanski fizik, matematik, astronom in filozof, * 15. februar 1564, Pisa, Italija, † 8. januar 1642, Arcetri pri Firencah, Italija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Galileo Galilei · Poglej več »

Galvanski člen

Shema galvanskega člena Galvanski člen (tudi napetostni člen) je naprava, v kateri potekajo spontane redoks reakcije. Med galvanske člene uvrščamo baterije in akumulatorje, ki jih uporabljamo kot vir električne energije (enosmerne napetosti). Poenostavljeno lahko rečemo, da galvanski člen pretvarja kemično energijo v električno.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Galvanski člen · Poglej več »

Gaspard-Gustave Coriolis

Gaspard-Gustave de Coriolis, francoski fizik, inženir in matematik, * 21. maj 1792, Pariz, Francija, † 19. september 1843, Pariz.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Gaspard-Gustave Coriolis · Poglej več »

Gaussov gravitacijski zakon

Gaussov gravitacíjski zákon je v fiziki zakon, ki je v splošnem enakovreden Newtonovemu splošnemu gravitacijskemu zakonu.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Gaussov gravitacijski zakon · Poglej več »

Gaussov izrek

Gaussov izrèk, imenovan po Carlu Friedrichu Gaussu, je lahko.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Gaussov izrek · Poglej več »

Gaussov sistem enot

Gaussov sistem enot je metrični sistem enot.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Gaussov sistem enot · Poglej več »

Gaussov snop

gorišča 'v časovnem intervalu' kaže ''dva'' jakostna vrhova za vsako valovno čelo. Prečni Gaussov profil laserskega snopa Gaussov snop je snop elektromagnetnega valovanja, katerega prečno komponento se opiše z Gaussovo funkcijo.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Gaussov snop · Poglej več »

Gaussova gravitacijska konstanta

Gaussova gravitacíjska konstánta je astronomska in fizikalna konstanta in predstavlja gravitacijsko konstanto, izraženo v enotah Osončja, namesto v enotah mednarodnega sistema enot.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Gaussova gravitacijska konstanta · Poglej več »

Gavs

Gavs ali izvorno gauss (okrajšava G) je fizikalna enota za merjenje gostote magnetnega polja.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Gavs · Poglej več »

Gay-Lussacov zakon

Animacija, ki prikazuje povezavo med volumnom plina in temepraturo Gay-Lussacov zákon (tudi Charlesov zákon) povezuje prostornino in temperaturo idealnega plina pri izobarni spremembi, torej pri spremembi, ki poteka pri stalnem tlaku: Skupaj z Boylovim in Amontonsovim zakonom predstavlja tri plinske zakone za idealni plin, katerih združitev predstavlja splošna plinska enačba.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Gay-Lussacov zakon · Poglej več »

Geisslerjeva cev

neonskih ceveh, to je ena izmed vrst Geisslerjeve cevi Risba Geisslerjevih cevi s svojo lastno svetlobo, iz francoske fizikalne knjige iz leta 1869, kaže več okrasnih oblik in barv. Geisslerjeva cev je steklena cev, ki prikazuje električno izpraznitev naboja skozi plin, pri katerem se pojavi svetloba.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Geisslerjeva cev · Poglej več »

Generator enosmerne napetosti

Generator enosmerne napetosti Generator enosmerne napetosti (tudi dinamo) je električni generator, ki ustvarja enosmerno električno napetost.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Generator enosmerne napetosti · Poglej več »

Geodetična precesija

Prikaz geodetične precesije. Geodétična precesija (tudi geodétični pojàv, de Sittrova precesíja, de Sittrov pojàv ali Fokkerjeva precesíja) je fizikalni pojav pri katerem ukrivljenost prostor-časa, ki jo predvideva splošna teorija relativnosti, vpliva na vektor vzdolž krožečega se telesa.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Geodetična precesija · Poglej več »

Geodetka

Geodétka (tudi redkeje geodetska črta) je v matematiki posplošitev pojma premice za »ukrivljene prostore«.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Geodetka · Poglej več »

Geoffrey Ingram Taylor

Sir Geoffrey Ingram Taylor, OM, FRS, angleški fizik in matematik, * 7. marec 1886, St John's Wood, London, Anglija, † 27. junij 1975, Cambridge, Anglija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Geoffrey Ingram Taylor · Poglej več »

Geofizika

Geofizika je znanstvena veda, ki se ukvarja s fizikalnimi pojavi, povezanimi z Zemljo ter njeno ožjo okolico v Vesolju, poleg tega pojem označuje tudi preučevanje Zemlje s pomočjo kvantitativnih fizikalnih metod.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Geofizika · Poglej več »

Geometrijska optika

Geometríjska óptika je področje optike, ki svetlobo obravnava kot žarke.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Geometrijska optika · Poglej več »

Geon (fizika)

Geón je v teoretični splošni teoriji relativnosti elektromagnetno ali gravitacijsko valovanje, ki ga v strnjenem območju prostor-časa drži skupaj gravitacijski privlak lastne energije polja.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Geon (fizika) · Poglej več »

Georg Christoph Lichtenberg

Georg Christoph Lichtenberg, nemški matematik, fizik, pisatelj in satirik, * 1. julij 1742, Ober-Ramstadt, Nemčija, † 24. februar 1799, Göttingen, Nemčija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Georg Christoph Lichtenberg · Poglej več »

Georg Simon Ohm

Georg Simon Ohm, nemški fizik, * 16. marec 1789, Erlangen, Nemčija, † 6. julij 1854, München.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Georg Simon Ohm · Poglej več »

George Chapline

George Frederick Chapline mlajši, ameriški fizik, * 6. maj 1942, Teaneck, New Jersey, ZDA.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in George Chapline · Poglej več »

George Elwood Smith

George Elwood Smith, ameriški fizik, * 10. maj 1930, White Plains, New York, ZDA.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in George Elwood Smith · Poglej več »

George Fitzgerald Smoot III.

George Fitzgerald Smoot III., ameriški astrofizik in kozmolog, * 20. februar 1945, Yukon, Florida, ZDA. Smoot je leta 2006 skupaj z Johnom Cromwellom Matherjem prejel Nobelovo nagrado za fiziko.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in George Fitzgerald Smoot III. · Poglej več »

George Gamow

George Anthony Gamow (rojen Georgij Antonovič Gamov), rusko-ameriški fizik, astrofizik in kozmolog, * 4. marec 1904, Odesa, Ruski imperij (danes Ukrajina), † 19. avgust 1968, Boulder, Kolorado, ZDA.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in George Gamow · Poglej več »

George Green

George Green, angleški matematik in fizik, * 14. julij 1793, Sneinton, grofija Nottinghamshire, Anglija, † 31. maj 1841, Sneinton.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in George Green · Poglej več »

George Johnstone Stoney

George Johnstone Stoney, irski fizik, * 15. februar 1826, Oakley Park pri Birru, grofija Offaly, Irska, † 5. julij 1911, London, Anglija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in George Johnstone Stoney · Poglej več »

George Paget Thomson

Sir George Paget Thomson, FRS, angleški fizik, * 3. maj 1892, Cambridge, † 10. september 1975.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in George Paget Thomson · Poglej več »

George Zweig

George Zweig, ameriški fizik in nevrobiolog, * 30. maj 1937, Moskva, Rusija (tedaj Sovjetska zveza).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in George Zweig · Poglej več »

Georges Charpak

Georges Charpak, francoski fizik poljskega rodu, * 1. avgust 1924, Dąbrowica, Poljska (sedaj Dubrovicja, Ukrajina), † 29. september 2010, Pariz, Francija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Georges Charpak · Poglej več »

Gerardus 't Hooft

Gerardus 't Hooft, nizozemski fizik, * 5. julij 1946, Den Helder, Nizozemska.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Gerardus 't Hooft · Poglej več »

Gerš Ickovič Budker

Gerš Ickovič Budker (tudi Andrej Mihajlovič Budker), ruski fizik, * 1. maj 1918, vas Murafa, Ruski imperij (sedaj Viniška oblast, Ukrajina), † 4. julij 1977, Akademgorodok, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Gerš Ickovič Budker · Poglej več »

Gerd Binnig

Gerd Binnig, nemški fizik, * 20. julij 1947, Frankfurt ob Majni, Nemčija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Gerd Binnig · Poglej več »

Germanij

Germánij (iz latinske besede Germania, ki označuje Nemčijo, domovino njegovega odkritelja) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ge in atomsko število 32.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Germanij · Poglej več »

Gibalna količina

Gibálna količína je fizikalna količina, enaka zmnožku mase in hitrosti točkastega telesa.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Gibalna količina · Poglej več »

Gibanje

Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Gibanje · Poglej več »

Gibljivost

Gibljívost (običajna oznaka je μ, ponekod &beta) pri gibanju delcev pod vplivom zunanje sile definiramo kot razmerje med povprečno hitrostjo potovanja delcev in velikostjo sile, ki povzroča gibanje.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Gibljivost · Poglej več »

Glasbene vilice

Standardne glasbene vilice A 440 (Hz) Glasbene vilice na resonančni škatli, izdelal Max Kohl, Chemnitz, Nemčija Glasbene vilice so jeklena priprava v obliki črke Y in služijo kot pripomoček pri uglaševanju glasbil in pri dajanju pevske intonacije.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Glasbene vilice · Poglej več »

Glavno kvantno število

Glavno kvantno število je eno izmed kvantnih števil, ki se uporabljajo v kvantni mehaniki.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Glavno kvantno število · Poglej več »

Gluon

Gluoni so osnovni delci, kvanti, ki posredujejo močno jedrsko silo.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Gluon · Poglej več »

Gnomon

Gnomon je del sončne ure (trikotna plošča), style pa je njegov nagnjen rob, ki meče senco na vodoravno številčnico sončne ure.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Gnomon · Poglej več »

Gordon Miller Bourne Dobson

Gordon Miller Bourne Dobson, britanski fizik in meteorolog, * 25. februar 1889, † 11. marec 1976.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Gordon Miller Bourne Dobson · Poglej več »

Gorišče

Vzporedni žarki se po odboju na paraboličnem zrcalu zbirajo v gorišču parabole Žarki, ki izvirajo iz enega gorišča elipse, se po odboju zbirajo v drugem gorišču Goríšče (tudi žaríšče ali fókus) je v geometriji točka, ki določa stožnico.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Gorišče · Poglej več »

Gorišče (optika)

zrcalu. Goríšče (tudi fókus ali žaríšče) je v optiki točka v kateri se zberejo žarki, ki so prvotno vzporedni optični osi leče, zrcala ali odbojnemu delu antene.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Gorišče (optika) · Poglej več »

Gorišče v neskončnosti

Goríšče v neskônčnosti je v geometrijski optiki in fotografiji stanje v katerem leča ali drug optični sistem tvori sliko telesa/objekta, ki je neskončno oddaljen.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Gorišče v neskončnosti · Poglej več »

Goriščna razdalja

zrcala. Goríščna razdálja (tudi goríščnica in žaríščna razdálja/dolžína ali žaríščnica) je razdalja gorišča od glavne ravnine leče ali ukrivljenega zrcala.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Goriščna razdalja · Poglej več »

Gorivna celica

Gorivna celica je naprava, ki spremeni kemično energijo goriva v električno energijo s pomočjo kemične reakcije in oksidanta.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Gorivna celica · Poglej več »

Gostota

Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Gostota · Poglej več »

Gostota električnega polja

Gostòta eléktričnega pólja ali gostòta eléktričnega pretòka (oznaka D) je fizikalna količina, ki opredeljuje električno polje.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Gostota električnega polja · Poglej več »

Gostota električnega toka

Gostôta eléktričnega tóka, pogosto tudi kar gostôta tóka (oznaka j), je določena kot kvocient med električnim tokom I in presekom S, skozi katerega teče tok.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Gostota električnega toka · Poglej več »

Gostota energijskega toka

Gostôta energíjskega tóka (oznaka j) je fizikalna količina, ki pove, koliko energije preteče v časovni enoti skozi dano ploskev, oziroma kolikšen je energijski tok P na enoto površine: Skladno z 2. zakonom termodinamike teče energijski tok spontano vedno le v smeri od telesa z višjo temperaturo k telesu z nižjo.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Gostota energijskega toka · Poglej več »

Gostota magnetnega polja

Gostòta magnétnega pólja ali gostòta magnétnega pretòka (oznaka B) je vektorska količina, ki določa magnetno polje.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Gostota magnetnega polja · Poglej več »

Gostota masnega toka

Gostôta másnega tóka (oznaka j) je fizikalna količina, ki pove, koliko snovi preteče v časovni enoti skozi izbrano ploskev, oziroma kolikšen je masni pretok Φm na enoto površine: Mednarodni sistem enot predpisuje za gostoto masnega toka izpeljano enoto kg m-2 s-1.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Gostota masnega toka · Poglej več »

Gostota naboja

Gostôta nabòja (oznaka ρ) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena pri prostorsko zvezno porazdeljenem naboju kot naboj e na enoto prostornine V: Mednarodni sistem enot predpisuje za gostoto naboja izpeljano enoto A s m-3 (coulomb/m³).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Gostota naboja · Poglej več »

Gostota sile

Gostota sile (redkeje prostorninska gostota sile, označba f in \mathcal\!\) je fizikalna intenzivna vektorska količina določena kot kvocient med prirastkom prostorsko porazdeljene sile in prostornino: Sila, ki je prostorsko porazdeljena, je na primer teža.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Gostota sile · Poglej več »

Gostota verjetnosti

Gostota verjetnosti (okrajšano pdf) je v teoriji verjetnosti funkcija, ki daje relativno verjetnost, da bo zvezna slučajna spremenljivka imela točno določeno vrednost iz množice možnih vrednosti.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Gostota verjetnosti · Poglej več »

Gostota zraka

Gostôta zráka je fizikalna količina kot masa na enoto prostornine ozračja.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Gostota zraka · Poglej več »

Gowin Knight

Gowin Knight, angleški fizik in knjižničar, * 10. september 1713, † 8. junij 1772.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Gowin Knight · Poglej več »

Gradient

Gradiênt je v matematiki diferencialna operacija, definirana nad skalarnim ali vektorskim poljem, ki pove, v kateri smeri se polje najbolj spreminja.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Gradient · Poglej več »

Gravitacijska anomalija (fizika)

kvintiprostoru izhajajo iz enozančnih trikotnih Feynmanovih diagramov Gravitacijska anomalija je v teoretični fiziki primer anomalije, kvantnomehanski pojav, po navadi enozančni diagram, ki ovrže splošno kovariantnost splošne teorije relativnosti združeno z nekaterimi drugimi polji.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Gravitacijska anomalija (fizika) · Poglej več »

Gravitacijska fizika

Gravitacíjska fízika po navadi označuje tisto področje fizike, ki raziskuje pojave povezane z gravitacijo.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Gravitacijska fizika · Poglej več »

Gravitacijska konstanta

Gravitacíjska konstánta je v fiziki izkustvena sorazmernostna konstanta, ki nastopa v Newtonovem splošnem gravitacijskem zakonu: v Poissonovi enačbi za gravitacijsko polje: v n-razsežnem Gaussovem gravitacijskem zakonu: pa tudi v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti v njegovih enačbah polja: ali na primer v Kretschmannovem skalarju za Schwarzschildovo črno luknjo: Navadno se označuje z malo grško črko κ, ponekod z G, GN, \varkappa, redkeje z γ in v novejšem času tudi z \mathcal\.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Gravitacijska konstanta · Poglej več »

Gravitacijska leča

Gravitacijska leča je masivno telo ali sistem teles, ki zaradi svojega gravitacijskega polja ukrivlja pot elektromagnetnemu valovanju (in svetlobi).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Gravitacijska leča · Poglej več »

Gravitacijska singularnost

Gravitacíjska síngularnost (tudi ~ singulárnost in próstor-časóvna singularnost) nastopi, kadar astrofizikalni model, po navadi temelječ na splošni teoriji relativnosti, napove točko neskončne ukrivljenosti.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Gravitacijska singularnost · Poglej več »

Gravitacijska sklopitvena konstanta

Gravitacijska sklopitvena konstanta (oznake \alpha_ \!\,, \alpha_\!\, ali \alpha_\!\) je v fiziki sklopitvena konstanta, ki določa gravitacijsko interakcijo med dvema nabitima osnovnima delcema z neničelno maso.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Gravitacijska sklopitvena konstanta · Poglej več »

Gravitacijsko polje

Gravitacijsko polje Zemlje z makroskopskega vidika; polje je radialno. Zelene puščice označujejo silnice gravitacijskega polja. Gravitácijsko oziroma téžnostno polje je območje, v katerem na telesa z maso deluje gravitacijska sila.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Gravitacijsko polje · Poglej več »

Gravitacijsko valovanje

Gravitacíjsko valovánje je nihanje ukrivljenosti prostor-časa, ki se kot valovanje širi stran od izvora.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Gravitacijsko valovanje · Poglej več »

Gravitino

Gravitíno (ozanaka \tilde G \) je superpartner domnevnega delca gravitona (tenzorski bozon s spinom 2).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Gravitino · Poglej več »

Graviton

Gravitón je v fiziki domnevni osnovni delec, ki prenaša gravitacijo v večini sistemov kvantne gravitacije.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Graviton · Poglej več »

Gregorijanski koledar

Gregorijanski, tudi krščanski koledar ali zahodni koledar, je sončni koledar, ki ga trenutno uporabljajo skoraj po vsem svetu.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Gregorijanski koledar · Poglej več »

Gregory Hugh Wannier

Gregory Hugh Wannier, švicarski fizik, * 1911, Basel, Švica, † 1983, Portland, Oregon, ZDA.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Gregory Hugh Wannier · Poglej več »

Gripa

hongkonške gripe. Grípa (tudi influénca) je nalezljiva virusna bolezen dihal, ki jo povzročajo RNA-virusi iz družine Orthomyxoviridae.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Gripa · Poglej več »

Guglielmo Marconi

Guglielmo Giovanni Maria Marconi, GCVO, italijanski izumitelj in elektroinženir, * 25. april 1874, Bologna, † 20. julij 1937, Rim.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Guglielmo Marconi · Poglej več »

Gustav Ludwig Hertz

Gustav Ludwig Hertz, nemški fizik, * 22. julij 1887, Hamburg, Nemčija, † 30. oktober 1975, Berlin, Nemčija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Gustav Ludwig Hertz · Poglej več »

Gustav Robert Kirchhoff

Robert Bunsen (desno) prizmo Gustav Robert Kirchhoff, nemški fizik, * 12. marec 1824, Königsberg, Vzhodna Prusija, (sedaj Kaliningrad, Rusija), † 17. oktober 1887, Berlin, Nemčija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Gustav Robert Kirchhoff · Poglej več »

Gustav Theodor Fechner

Gustav Theodor Fechner (psevdonim Dr. Mises), nemški fizik, psiholog, naravoslovec, filozof in književnik, * 19. april 1801, Groß Särchen, Saška (danes Żarki Wielkie, Poljska), † 28. november 1887, Leipzig, Nemčija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Gustav Theodor Fechner · Poglej več »

H-indeks

h-indeks je število, ki ga je predlagal leta 2005 argentinsko-ameriški fizik Jorge Eduardo Hirsch za merjenje znanstvenega učinka poljubnega znanstvenika.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in H-indeks · Poglej več »

Hadron

Hadrón (starogrško: hadrós - debel) je v fiziki delcev podatomski delec, na katerega deluje močna jedrska sila.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Hadron · Poglej več »

Hafnij

Hafnij je sijoča, srebrna, gnetljiva kovina, odporna proti koroziji, kemično podobna cirkoniju – zaradi enakega števila valentnih elektronov, ki so v isti skupini, pa tudi zaradi relativističnih učinkov; pričakovani porast atomskega polmera pri prehodu s periode 5 na 6 skoraj natančno izniči lantanidno kontrakcijo.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Hafnij · Poglej več »

Hallov pojav

Hallov pojav je nastanek električne napetosti med stenama tokovodnika, ki ga postavimo v magnetno polje.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Hallov pojav · Poglej več »

Halo (optika)

Več halojev - 22°-halo (okoli), sončni psi (levo), in sončni lok (zgoraj). Slikano v Mürrenu v Švici Haló je pogost optični pojav v ozračju, ki nastane zaradi loma in odboja sončne ali lunine svetlobe na ledenih kristalih, ki se navadno nahajajo v višjih legah ozračja.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Halo (optika) · Poglej več »

Hamiltonova mehanika

Hamiltonova mehanika je teorija, razvita kot reformulacija klasične mehanike, ki predvideva enake rezultate kot preostala klasična mehanika.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Hamiltonova mehanika · Poglej več »

Hannes Olof Gösta Alfvén

Hannes Olof Gösta Alfvén, švedski elektroinženir, astrofizik in kozmolog, * 30. maj 1908, Norrköping, Švedska, † 2. april 1995, Djursholm pri Stockholmu, Švedska.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Hannes Olof Gösta Alfvén · Poglej več »

Hans Albrecht Bethe

Hans Albrecht Bethe, nemško-ameriški fizik, * 2. julij 1906, Strassburg, Nemčija, sedaj Strasbourg, Francija, † 6. marec 2005, Ithaca, New York, ZDA.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Hans Albrecht Bethe · Poglej več »

Hans Christian Ørsted

Hans Christian Ørsted, danski fizik in kemik, * 14. avgust 1777, Rudkøbing, otok Langeland, Danska, † 9. marec 1851, København, Danska.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Hans Christian Ørsted · Poglej več »

Hans Georg Dehmelt

Hans Georg Dehmelt, nemško-ameriški fizik, * 9. september 1922, † 7. marec 2017.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Hans Georg Dehmelt · Poglej več »

Hans Georg Küssner

Hans Georg Küssner, nemški fizik in aeronavtični inženir, * 14. september 1900, Bartenstein, Nemški rajh (sedaj Nemčija), † 21. marec 1984, Kassel, Zvezna republika Nemčija (sedaj Nemčija).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Hans Georg Küssner · Poglej več »

Harmonični oscilator

Nedušeni sistem vzmeti in uteži kot preprosti harmonični oscilator Harmónični oscilátor je fizikalni sistem, ki niha okrog svoje ravnovesne lege tako, da nanj deluje sila, ki je premo sorazmerna odmiku od ravnovesne lege, in je usmerjena proti ravnovesni legi.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Harmonični oscilator · Poglej več »

Harold Neville Vazeille Temperley

Harold Neville Vazeille Temperley, britanski matematik in fizik, * 4. marec 1915, Cambridge, † 27. marec 2017.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Harold Neville Vazeille Temperley · Poglej več »

Hartland Sweet Snyder

Hartland Sweet Snyder, ameriški fizik,* 1913, Salt Lake City, Utah, ZDA, † 1962.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Hartland Sweet Snyder · Poglej več »

Hartreejeva energija

Hartreejeva energija (oznaka Wh) je fizikalna konstanta izražena v atomski enoti energije, imenovana po angleškem matematiku in fiziku Douglasu Raynerju Hartreeju.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Hartreejeva energija · Poglej več »

Heike Kamerlingh Onnes

Heike Kamerlingh Onnes, nizozemski fizik, * 21. september 1853, Groningen, Nizozemska, † 21. februar 1926, Leiden, Nizozemska.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Heike Kamerlingh Onnes · Poglej več »

Heinemanova nagrada

Heinemanova nagrada je mednarodna znanstvena nagrada za matematično fiziko, ki jo od leta 1959 vsako leto izmenično podeljujeta Ameriško fizikalno društvo (APS) in Ameriški fizikalni inštitut (AIP).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Heinemanova nagrada · Poglej več »

Heinrich Rohrer

Heinrich Rohrer, švicarski fizik, * 6. junij 1933, Buchs, Švica, † 16. maj 2013, Wollerau, Švica.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Heinrich Rohrer · Poglej več »

Heinrich Rubens

Heinrich Rubens, nemški fizik, * 30. marec 1865, Wiesbaden, † 17. julij 1922, Berlin.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Heinrich Rubens · Poglej več »

Heinrich Rudolf Hertz

Heinrich Rudolf Hertz, nemški fizik, * 22. februar 1857, Hamburg, Nemčija, † 1. januar 1894, Bonn, Nemčija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Heinrich Rudolf Hertz · Poglej več »

Helij

Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Helij · Poglej več »

Helij-neonov laser

right Helij-neonov laser, pogosto imenovan kar HeNe laser, je plinski laser.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Helij-neonov laser · Poglej več »

Helmholtzev razstavitveni izrek

Helmholtzev razstavitveni izrek ali Helmholtzev dekompozícijski izrèk (znan tudi kot osnovni izrek vektorskega računa) je v fiziki in matematiki na področju vektorskega računa izrek, ki pravi, da se lahko poljubno dovolj gladko, hitro upadajajoče vektorsko polje v trirazsežnem prostoru enolično razstavi na vsoto potencialnega (brez rotorja) in solenoidalnega vektorskega polja (brez divergence).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Helmholtzev razstavitveni izrek · Poglej več »

Hendrik Antoon Lorentz

Hendrik Antoon Lorentz, nizozemski fizik, * 18. julij 1853, Arnheim, Nizozemska, † 4. februar 1928, Haarlem, Nizozemska.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Hendrik Antoon Lorentz · Poglej več »

Henri Bénard

Henri Bénard, francoski fizik, * 1874, † 1939.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Henri Bénard · Poglej več »

Henri Poincaré

Jules Henri Poincaré, francoski matematik in filozof, * 29. april 1854, Nancy, Francija, † 17. julij 1912, Pariz, Francija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Henri Poincaré · Poglej več »

Henri Victor Regnault

Henri Victor Regnault, francoski fizik in kemik, * 21. julij 1810, † 19. januar 1878.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Henri Victor Regnault · Poglej več »

Henry Cavendish

1766. Henry Cavendish, FRS, angleški fizik in kemik, * 10. oktober 1731, Nica (Nizza), Francija, † 24. februar 1810, London, Anglija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Henry Cavendish · Poglej več »

Henry Kater

Henry Kater, FRS, angleški fizik in častnik nemškega porekla, * 16. april 1777, Bristol, Anglija, † 26. april 1835, York Gate.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Henry Kater · Poglej več »

Henry Moseley

Henry Gwyn Jeffreys Moseley, angleški fizik in častnik, * 23. november 1887, Weymouth, Dorset, Anglija, † 10. avgust 1915, Galipoli, Osmansko cesarstvo (sedaj Turčija).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Henry Moseley · Poglej več »

Henry Way Kendall

Henry Way Kendall, ameriški fizik, * 9. december 1926, † 15. februar 1999.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Henry Way Kendall · Poglej več »

Herbert Goldstein

Herbert Goldstein, ameriški fizik, * 26. junij 1922, Bronx, New York, New York, ZDA, † 12. januar 2005, New York.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Herbert Goldstein · Poglej več »

Herbert Kroemer

Herbert Kroemer, nemški fizik, * 25. avgust 1928, Weimar, Nemčija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Herbert Kroemer · Poglej več »

Herc

Hertz ali herc (oznaka Hz) je izpeljana enota SI za frekvenco.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Herc · Poglej več »

Hermann Günther Grassmann

Hermann Günther Grassmann (tudi Graßmann), nemški polihistor, fizik in neohumanist, * 15. april, 1809, Szcecin, Poljska, † 26. september 1877, Szcecin, Poljska.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Hermann Günther Grassmann · Poglej več »

Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz

Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz, nemški fizik, matematik, fiziolog in biofizik, * 31. avgust 1821, Potsdam, Nemčija, † 8. september 1894, Berlin.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz · Poglej več »

Hermann Minkowski

Hermann Minkowski, nemški matematik in fizik, * 22. junij 1864, Aleksota (Aleksotas), Ruski imperij (sedaj Kaunas, Litva), † 12. januar 1909, Göttingen, Nemčija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Hermann Minkowski · Poglej več »

Hermann Weyl

Hermann Klaus Hugo Weyl, nemški matematik in fizik, * 9. november 1885, Elmshorn pri Hamburgu, Prusija, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija), † 8. december 1955, Zürich, Švica.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Hermann Weyl · Poglej več »

Hermitska matrika

Hermitska matrika je sebi adjungirana matrika.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Hermitska matrika · Poglej več »

Hertzsprung-Russllov diagram

Hertzsprung-Russllov diagram Hertzsprung–Russllov diagrám (po navadi tudi kar H-R diagram (kratica HRD)) je v zvezdni astronomiji graf, ki prikazuje zvezde razporejene po njihovi navidezni barvi (spektralnem razredu in temperaturi) na eni strani in njihovo svetlostjo (absolutnim izsevom in od tod izpeljanim izsevom v primerjavi z izsevom Sonca).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Hertzsprung-Russllov diagram · Poglej več »

Hideki Jukava

Hideki Jukava (Yukawa Hideki), japonski fizik, * 23. januar 1907, Tokio, Japonska, † 8. september 1981, Tokio.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Hideki Jukava · Poglej več »

Hidrodinamični paradoks

Hídrodinámični paradóks je navidez protislovno dejstvo, da je v toku tekočine pri manjši hitrosti večji tlak in v toku pri večji hitrosti manjši tlak.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Hidrodinamični paradoks · Poglej več »

Hidrofilnost

Hidrofílnost (iz grščine hydros - voda + philein - ljubiti, vodoljubnost) opisuje lastnost nekaterih snovi, da so rade v stiku z vodo.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Hidrofilnost · Poglej več »

Hidrofobnost

listov Hidrofóbnost (iz grščine hydros - voda + phobein - sovražiti, vodomrznost) ali lipofílnost označuje lastnost nekaterih snovi, da odbijajo vodo.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Hidrofobnost · Poglej več »

Hidromotor

Majhen hidromotor Hidromotór je naprava, sestavljena iz ohišja ter enega ali več rotorjev.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Hidromotor · Poglej več »

Hidrostatična tehtnica

Hidrostatična tehtnica je merilna priprava za merjenje vodnega (hidrostatičnega) tlaka.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Hidrostatična tehtnica · Poglej več »

Hidrostatični paradoks

Hidrostatični paradoks Hídrostátični paradóks (tudi Arhimedov paradóks, Stevinov paradóks ali Pascalov paradóks) je navidez protislovno dejstvo, da je hidrostatični tlak na dnu posode, v kateri je mirujoča nestisljiva kapljevina, odvisen le od višine stolpca kapljevine (globine z\!\), ne pa od oblike posode, oziroma njene prostornine, ali njene teže, oziroma mase: kjer je.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Hidrostatični paradoks · Poglej več »

Hidrostatični tlak

Hídrostátični tlák je tlak v mirujoči tekočini zaradi njene lastne teže.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Hidrostatični tlak · Poglej več »

Hidrostatično ravnovesje

Gre za ravnovesje med silo, ki hoče zvezdo stisniti tako, da bi se sesedla sama vase, in silo, ki jo hoče razgnati od znotraj navzven.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Hidrostatično ravnovesje · Poglej več »

Hidrostatika

Hidrostátika je veda, ki preučuje mirujoče tekočine.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Hidrostatika · Poglej več »

Higgsov bozon

Higgsov bozon je domnevni osnovni delec, ki ga napoveduje standardni model fizike delcev.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Higgsov bozon · Poglej več »

Higgsovo polje

Higgsovo polje je v standardnem modelu fizike delcev domnevno skalarno kvantno polje, ki ga posredujejo Higgsovi bozoni, in verjetno napolnjuje celotno Vesolje.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Higgsovo polje · Poglej več »

Higrometer

Lasni vlagomer Psihrometer: mere: 250×150×835 mm po navodilih g. L. Andréeja, tedanjega profesorja fizike na idrijski realki, izdelal šolski sluga M. Kos narejeno v šol. l. 1913/14 http://www2.arnes.si/~kvidma2/Ucila_GJV/index.html Gimnazija Jurija Vege, Idrija Higrométer je merilna priprava za merjenje vlažnosti zraka.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Higrometer · Poglej več »

Higroskopnost

Higroskopnost je zmožnost snovi vezati vodo nase z absorpcijo ali adsorpcijo.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Higroskopnost · Poglej več »

Higsino

Higsino (ozanaka \tilde H \) je superpartner Higgsovega bozona.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Higsino · Poglej več »

Hilbertov prostor

strune Hilbertov prôstor je v matematiki posplošitev pojma evklidskega prostora.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Hilbertov prostor · Poglej več »

Hillova enačba (matematika)

Hillova enáčba ali Hillova diferenciálna enáčba je v matematiki navadna diferencialna enačba 2.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Hillova enačba (matematika) · Poglej več »

Hipernaboj

Hipernaboj (oznaka Y \) je kvantno število povezano z močno interakcijo.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Hipernaboj · Poglej več »

Hiperon

Kombinacije treh kvarkov u, d in s tvorijo barione s spinom – 3/2 v okviru barionskega dekupleta. Kombinacija treh kvarkov u, d in s tvorijo barione s spinom ½ v barionskem oktetu. Hiperon je barion, ki vsebuje en ali več kvarkov s, nima pa kvarkov c niti kvarkov b. V njihovo sestavo vstopa najmanj en kvark s. Sodelujejo v močnih interakcijah.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Hiperon · Poglej več »

Hipocenter

Hipocenter oz. fokus in epicenter Hipocenter (iz grškega υπόκεντρον, dobesedno pod središčem), je žarišče (fokus) potresa, kjer se sprosti energija, shranjena kot relativni raztezek (oz. kompresija) kamnin.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Hipocenter · Poglej več »

Hironari Mijazava

Hironari Mijazava (宮沢 弘成 Miyazawa Hironari), japonski fizik, * 1927, Tokio, Japonska, † 2023.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Hironari Mijazava · Poglej več »

Histereza

jakosti električnega polja ''E'', ki najprej narašča, nato pa pada. Krivulji tvorita ''histerezno zanko''. Histeréza je značilnost sistemov (navadno fizikalnih), da se na sile ne odzovejo takoj, temveč počasi, ali da se ne povrnejo popolnoma v svoje prvotno stanje: to je, sistemi, katerih stanja so odvisna od njihove neposredne preteklosti.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Histereza · Poglej več »

Histogram

Zgled histograma Histográm ali stôlpčni diagrám je vrsta grafikona, ki se uporablja v statistiki za prikaz porazdelitve določene statistične spremenljivke.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Histogram · Poglej več »

Hitrost

Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Hitrost · Poglej več »

Hitrost gravitacije

Hitróst gravitácije se v okviru klasičnih teorij gravitacije nanaša na hitrost pri kateri se širijo spremembe v gravitacijskem polju.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Hitrost gravitacije · Poglej več »

Hitrost svetlobe

vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Hitrost svetlobe · Poglej več »

Hitrost zvoka

Hitróst zvóka (oznaka c) je hitrost, s katero se zvočno vzdolžno valovanje širi v sredstvu.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Hitrost zvoka · Poglej več »

Hladilni stroj

Princip delovanja hladilnika - patent Einsteina Hladílni stròj je toplotni stroj, s katerim prenašamo toploto s hladnejšega telesa na toplejše telo ob dovajanju dela.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Hladilni stroj · Poglej več »

Hlajenje

Hlajénje je odvajanje toplote.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Hlajenje · Poglej več »

Hodograf

gibalne količine. Hodográf (odōs – pot, tir, gibanje, premik, smer +: grāpho – pisati, rezljati, risati) je v (klasični) mehaniki zvezna krivulja (diagram), ki prikazuje vektorsko vizualno predstavitev gibanja telesa ali tekočine.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Hodograf · Poglej več »

Holger Bech Nielsen

Holger Bech Nielsen, danski fizik, * 25. avgust 1941.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Holger Bech Nielsen · Poglej več »

Holmij

Hólmij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ho in atomsko število 67.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Holmij · Poglej več »

Holografija

Holografija (grško: hólos - celota +: graphē - pisati, risati) je veda in postopek ustvarjanja ter reprodukcije hologramov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Holografija · Poglej več »

Holon

Holon je eden izmed kvazidelcev, ki nastanejo pri postopku ločitve spina in naboja pri elektronih, kadar se ti utesnjeni v majhnem prostoru pri absolutni ničli.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Holon · Poglej več »

Homogenost

Homogénost ali istoródnost na splošno pomeni enotnost v sebi.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Homogenost · Poglej več »

Hookov zakon

enorazsežnem nateznem stanju Hookov zákon podaja raztezek ali skrček prožnega telesa pri deformaciji (raztezanju, stiskanju) z dano silo.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Hookov zakon · Poglej več »

Horizontni koordinatni sistem

Definicija horizontnih koordinat (rdeče – azimut, zeleno – altituda) Horizontni koordinatni sistem je eden izmed nebesnih koordinatnih sistemov, ki za določanje položaja nebesnih teles uporablja ravnino horizonta, ki poteka pravokotno na smer proti nadglavišču (zenitu) opazovalca.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Horizontni koordinatni sistem · Poglej več »

Horst Ludwig Störmer

Horst Ludwig Störmer, nemški fizik, * 6. april 1949.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Horst Ludwig Störmer · Poglej več »

Howard Mason Georgi

Howard Mason Georgi, ameriški fizik, * 6. januar, 1947, San Bernardino, Kalifornija, ZDA.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Howard Mason Georgi · Poglej več »

Hubblov čas

Hubblov čas je po Hubblovem zakonu obratna vrednost Hubblove konstante H0 (71 ± 4 km/s Mpc): Hubblov čas je kozmološki čas od prapoka, če bi se Vesolje širilo s konstantno hitrostjo.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Hubblov čas · Poglej več »

Hubblov zakon

Hubblov zakon je kozmološka izjava, da je rdeči premik svetlobe iz oddaljenih galaksij sorazmerna z njihovo oddaljenostjo.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Hubblov zakon · Poglej več »

Hugh David Politzer

Hugh David Politzer, ameriški fizik, * 31. avgust 1949.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Hugh David Politzer · Poglej več »

Hugh Everett

Hugh Everett III., ameriški fizik, * 11. november 1930, Maryland, ZDA, † 19. julij 1982, McLean, Virginija, ZDA.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Hugh Everett · Poglej več »

Hundovo pravilo

Hundovo pravilo pravi, da elektroni zasedejo energijsko enakovredne orbitale posamično.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Hundovo pravilo · Poglej več »

Huygensovo načelo

Lom svetlobe kot se ga lahko pojasni s Huygensovim načelom. Uklon svetlobe kot se ga lahko pojasni s Huygensovim načelom. Huygensovo načelo (tudi Huygens-Fresnelovo načelo) v fiziki pravi, da je vsaka točka valovnega čela izhodišče novega vala, ki se imenuje elementarni val.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Huygensovo načelo · Poglej več »

Idealni plin

Ideálni plín je približek realnih plinov, v katerem zanemarimo privlačne sile med molekulami plina in delež, ki ga v prostoru, napolnjenem s plinom, zasedajo same molekule.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Idealni plin · Poglej več »

Igor Dimitrijevič Novikov

Igor Dimitrijevič Novikov, ruski astrofizik in kozmolog, * 10. november 1935, Moskva.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Igor Dimitrijevič Novikov · Poglej več »

Igor Jevgenjevič Tamm

Igor Jevgenjevič Tamm, ruski fizik, * 8. julij (26. junij, ruski koledar) 1895, Vladivostok, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 12. april 1971, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Igor Jevgenjevič Tamm · Poglej več »

Ilja Prigogine

Ilya Prigogine, belgijski fizikalni kemik ruskega rodu, nobelovec, * 25. januarja 1917, Moskva, Rusija, † 28. maj 2003, Bruselj, Belgija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Ilja Prigogine · Poglej več »

Impedanca

Impedánca (oznaka Z) je elektrotehniška in fizikalna količina, ki meri, kako in koliko se porabnik upira električnemu toku, če nanj priključimo električno napetost.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Impedanca · Poglej več »

Implozija

telo sesede samo vase, tj. sile delujejo navznoter. Implozíja ali implózija je proces, pri katerem se neko telo sesede samo vase.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Implozija · Poglej več »

Indij

Indij je kemični element s simbolom In in atomskim številom 49.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Indij · Poglej več »

Indukcija

Indukcija se nanaša na naslednje pojme.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Indukcija · Poglej več »

Indukcijska konstanta

Indukcíjska konstánta (oznaka μ0) je ena osnovnih fizikalnih konstant.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Indukcijska konstanta · Poglej več »

Indukcijski zakon

Indúkcijski zákon (tudi Faradayev zákon v fiziki pravi, da je pri elektromagnetni indukciji inducirana napetost Ui v zaključeni zanki premo sorazmerna hitrosti spreminjanja magnetnega pretoka Φm skozi površino te zanke: Pri tem je E jakost induciranega električnega polja v vodniku, ds pa neskončno majhen premik vzdolž zanke. Predznak inducirane napetosti razlaga Lenzovo pravilo, po katerem se v zanki inducirani tok, ki skuša zaradi lastne indukcije s svojim magnetnim poljem nasprotovati spremembi, ki ga je povzročila. Indukcijski zakon predstavlja eno od Maxwellovih enačb. Zakon nosi ime po angleškem fiziku Michaelu Faradayu, ki ga je leta 1831 prvi podal v matematični obliki.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Indukcijski zakon · Poglej več »

Induktivnost

Induktívnost (oznaka L) je elektrotehniška in fizikalna veličina, ki podaja razmerje med magnetnim pretokom skozi sklenjeno zanko in električnim tokom, ki je vzrok tega magnetnega pretoka: Je snovno geometrijska značilnost, sposobnost vodnikov, magnetov, tuljav, da s pomočjo električnega toka ustvarijo magnetni sklep.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Induktivnost · Poglej več »

Inercialni opazovalni sistem

Inerciálni opazoválni sistém (tudi nèpospešêni opazoválni sistém ali galiléjevski ~) je v fiziki takšen opazovalni sistem, v katerem na opazovalca ne delujejo nobene sistemske sile.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Inercialni opazovalni sistem · Poglej več »

Influenčna konstanta

Influénčna konstánta ali dieléktrična konstánta (oznaka ε0) je razmerje med gostoto in jakostjo električnega polja v praznem prostoru.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Influenčna konstanta · Poglej več »

Infrardeča spektroskopija

Infrardeči spektrometer Varian Scimitar 1000 FTIR Infrardeča spektroskopija (IR spektroskopija ali vibracijska spektroskopija) je spektroskopska metoda, pri kateri opazujemo interakcijo infrardeče svetlobe s snovjo.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Infrardeča spektroskopija · Poglej več »

Infrardeče valovanje

Slika majhnega psa, posneta v srednjevalovnem infrardečem (»termalnem«) območju Ínfrardéče sévanje označuje elektromagnetno valovanje z valovnimi dolžinami, daljšimi od valovnih dolžin vidne svetlobe, a krajšimi od mikrovalovnega valovanja.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Infrardeče valovanje · Poglej več »

Infrazvok

Infrazvok je longitudinalno valovanje s frekvenco pod 15 Hz, ki ga človeško uho ne more slišati.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Infrazvok · Poglej več »

Inkandescenca

oranžno svetlobo, je značilen zgled inkandescence. Inkandescénca (iz latinske besede incandescere – žareti, zažareti) je pojav, pri katerem vroče telo oddaja vidno svetlobo zaradi visoke temperature.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Inkandescenca · Poglej več »

Integral

Integral ''f''(''x'') od ''a'' do ''b'' je površina področja med abscisno (x) osjo in krivuljo ''y''.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Integral · Poglej več »

Intenzivna količina

Intenzívna količína je takšna fizikalna količina, ki se pri sestavljanju termodinamskih sistemov ne sešteva, ampak ima, če je sistem homogen, po vsem sistemu enako vrednost.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Intenzivna količina · Poglej več »

Interakcija

Interakcija pomeni medsebojno vplivanje.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Interakcija · Poglej več »

Interferenca

Interferenca dveh nasprotno potujočih valovanj (zelena in modra) v eni razsežnosti ter novonastali val (rdeča) Interferénca je pojav, ko se dve koherentni valovanji srečata na istem mestu in nastane nov valovni vzorec.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Interferenca · Poglej več »

Interferometrija

razdalje med tremi zrcali. Interferometríja je družina tehnik v kateri se valovanje, po navadi elektromagnetno, položi eno na drugo (superponira) za pridobivanje informacij o valovanju.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Interferometrija · Poglej več »

Interval

Intervál je lahko.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Interval · Poglej več »

Invarianta (fizika)

Invariánta je v teoretični fiziki in matematiki značilnost sistema, ki ostane nespremenjena pri transformacijah.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Invarianta (fizika) · Poglej več »

Invariantnost

Invariantnost je v matematiki in teoretični fiziki značilnost fizikalnih količin, ki se kaže v tem, da ostane njena vrednost nespremenjena pri transformacijah.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Invariantnost · Poglej več »

Ion

Ion je eno ali mnogoatomni električno nabiti delec, ki nastane, če se atomu, molekuli ali »skupini atomov« odvzame ali doda en ali več elektronov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Ion · Poglej več »

Ionizacija

Ionizacija je postopek, v katerem atom ali molekula pridobi pozitivni ali negativni električni naboj zaradi prejemanja ali oddajanja elektronov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Ionizacija · Poglej več »

Ionizacijska energija

Ionizácijska energíja (tudi ionizácijski potenciál) je najmanjša energija, ki jo je treba dovesti, da atomu ali molekuli odtrgamo elektron.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Ionizacijska energija · Poglej več »

Ionizirajoče sevanje

Mednarodni simbol za nevarnost ionizirajočega sevanja. Ionizirajoče sevanje zajema osnovne ali jedrske delce ali elektromagnetno valovanje, ki ima dovolj visoko energijo za ionizacijo atomov ali molekul.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Ionizirajoče sevanje · Poglej več »

Ionosfera

Delitev atmosfere Ionosfera je ionizirani sloj v atmosferi.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Ionosfera · Poglej več »

Ionska vez

Iónska véz ali héteropolarna véz je kemijska vez med različnima kemijskima elementoma, od katerih je eden kovina, npr.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Ionska vez · Poglej več »

Ionski kanalček

Trirazsežnostna struktura nikotinskega receptorja, ki deluje kot ionski kanalček Ionski kanalček, tudi ionski kanal ali membranska pora, je transmembranska beljakovina, ki skozi plazmalemo oblikuje odprtino, ki omogoča transport ionov iz zunajceličnega prostora v celico in obratno.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Ionski kanalček · Poglej več »

Ionski kristal

oktaedrično geometrijo; takšna ureditev ionov se imenuje ''kubični najgostejši sklad''. Svetlo modro.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Ionski kristal · Poglej več »

Ionski polmer

Ionski polmer, rion, je merilo velikosti atomovega iona v kristalni mreži.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Ionski polmer · Poglej več »

Iradiacija

Iradiacija je proces, pri katerem je kemijski element izpostavljen radiacijskemu sevanju.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Iradiacija · Poglej več »

Irène Joliot-Curie

Irène Joliot-Curie (francoska kemičarka in fizičarka, * 12. september 1897, Pariz, † 17. marec 1956, Pariz. Irene je bila hči Marie in Pierra Curie in žena Frédérica Joliot-Curie. Leta 1935 je z možem prejela Nobelovo nagrado za kemijo za odkritje umetne radioaktivnosti. S tem so Curiejevi postali družina z največ prejetimi Nobelovimi nagradami doslej. Leta 1936 je postala ena od prvih treh ženskih članic francoske vlade, ko je bila imenovana za podsekretarko za znanstveno raziskovanje. Njena otroka, Hélène in Pierre, sta tudi uspešna znanstvenika.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Irène Joliot-Curie · Poglej več »

Ireverzibilna sprememba

Ìreverzibilna, nèpovračljíva, nèobrnljiva, ali nèpovrnljíva spremémba je prehod termodinamskega sistema v takšno stanje, iz katerega prehod v prvotnega ni več mogoč.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Ireverzibilna sprememba · Poglej več »

Iridescenca

Iridescenca pri milnih mehurčkih Hrošč vrste ''Lamprima aurata'' Iridescenca ali goniokromizem je v splošnem lastnost določenih površin, da spreminjajo barvo ali barvni odtenek glede na kot opazovanja.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Iridescenca · Poglej več »

Iridij

Irídij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ir in atomsko število 77.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Iridij · Poglej več »

Irving Langmuir

Irving Langmuir, ameriški fizik in kemik, * 31. januar 1881, Brooklyn, New York, ZDA, † 16. avgust 1957, Woods Hole, Massachusetts, ZDA.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Irving Langmuir · Poglej več »

Isaac Newton

Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Isaac Newton · Poglej več »

Isidor Isaac Rabi

Isidor Isaac Rabi, ameriški fizik, * 29. julij 1898, Rymanów, Avstro-Ogrska (sedaj Poljska), † 11. januar 1988, New York, New York, ZDA.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Isidor Isaac Rabi · Poglej več »

Iterbij

Iterbij je kemični element s simbolom Yb in atomskim številom 70.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Iterbij · Poglej več »

Itrij

Ítrij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Y (latinsko Yttrium) in atomsko število 39.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Itrij · Poglej več »

Itzhak Bars

Itzhak Bars, ameriški fizik, * 31. avgust 1943, İzmir, Turčija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Itzhak Bars · Poglej več »

Ivar Giaever

Ivar Giaever (izvirno Giæver), norveško-ameriški fizik, * 5. april 1929, Bergen, Norveška.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Ivar Giaever · Poglej več »

Izentropa

Adiabata ali izentropa je izočrta, ki na diagramu povezuje točke z enako entropijo.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Izentropa · Poglej več »

Izhlapevanje

Izhlapévanje (tudi evaporácija) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz kapljevinskega v plinasto agregatno stanje.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Izhlapevanje · Poglej več »

Izidor iz Mileta

Izidor iz Mileta, poznoantični arhitekt, fizik in matematik, * 442, Milet, † 537.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Izidor iz Mileta · Poglej več »

Izkoristek

Izkorístek je v fiziki in tehniki brezrazsežno razmerje med oddano (odvedeno) in vloženo (dovedeno) energijo.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Izkoristek · Poglej več »

Izmenični električni tok

Izménični eléktrični tók je električni tok, pri katerem gibanje električnega naboja ne poteka vedno v isti smeri (kot na primer pri enosmernem toku, pri katerem potuje le v eno smer), ampak se smer periodično spreminja oziroma niha, največkrat tako, da se s časom sinusno spreminja.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Izmenični električni tok · Poglej več »

Izočrte

Izočŕte (tudi izolínije) so črte, ki na zemljevidih ali diagramih povezujejo točke enakih vrednosti fizikalnih, meteoroloških ali jezikoslovnih količin.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Izočrte · Poglej več »

Izobara

Izobára je vrsta izočrte; na zemljevidu ali faznem diagramu V(T) povezuje točke z enakim tlakom (v meteorologiji dovoljen izraz: z enakim zračnim pritiskom).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Izobara · Poglej več »

Izobarna sprememba

Izobárna spremémba (tudi izobárna preobrázba) je sprememba stanja termodinamskega sistema, pri kateri se tlak ne spreminja, spreminjata pa se prostornina in temperatura.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Izobarna sprememba · Poglej več »

Izohorna sprememba

Izohórna spremémba (tudi izohórna preobrázba) je sprememba stanja termodinamskega sistema, pri kateri se prostornina ne spreminja, spreminjata pa se tlak in temperatura.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Izohorna sprememba · Poglej več »

Izomer

Izomeri so v kemiji snovi z enako molekulsko formulo in različno strukturno formulo.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Izomer · Poglej več »

Izospin

Kombinacije treh kvarkov u, d in s tvorijo barione s spinom – 3/2 v okviru barionskega dekupleta. Kombinacija treh kvarkov u, d in s tvorijo barione s spinom ½ v barionskem oktetu. Izospin (tudi izotopni spin ali izobarni spin) je kvantno število povezano z močno interakcijo.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Izospin · Poglej več »

Izoterma

Izoterme povprečne januarske temperature v knjigi iz leta 1910 Izotêrma (iz grščine: ισος ''enak'' in θερμη ''toplota'') je črta na zemljevidu ali faznem diagramu p(V), ki povezuje točke z isto temperaturo.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Izoterma · Poglej več »

Izotermna sprememba

Izotèrmna spremémba (tudi izotèrmna preobrázba) je sprememba stanja termodinamskega sistema, pri kateri se temperatura ne spreminja, spreminjata pa se prostornina in tlak.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Izotermna sprememba · Poglej več »

Izotop

Izotopi so atomi kemijskega elementa z različnim masnim številom in enakim vrstnim številom.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Izotop · Poglej več »

Izotropija

Izotropija (izraz izvira iz dveh grških besed; isóo - enako in: trópos - smer) je značilnost nekaterih snovi, ki se kaže v tem, da neka značilnost ni odvisna od smeri.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Izotropija · Poglej več »

Izparevanje

Izparévanje (ali evaporácija) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz kapljevinskega (tekoče stanje) v plinasto agregatno stanje.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Izparevanje · Poglej več »

Izparilna toplota

Izparílna toplôta je toplota, ki jo moramo pri stalnem tlaku dovesti enemu kilogramu dane snovi v kapljevinastem agregatnem stanju, segrete do vrelišča, da izpari, torej da preide v plinasto agregatno stanje.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Izparilna toplota · Poglej več »

Izpeljana enota SI

Izpeljane enote SI so del mednarodnega sistema enot (SI - Système International d'Unités).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Izpeljana enota SI · Poglej več »

Izrek

Izrèk (ali teorém, grško: theórema - videz, predstava, prizor; izrek) je trditev (predpostavka, postavka, propozicija) oziroma nedokazano načelo, ki je bila ali bo dokazana v poljubnem logičnem sistemu na podlagi nedvoumnih privzetkov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Izrek · Poglej več »

Izrek H

Izrek H (tudi H-izrek) v termodinamiki, kinetični teoriji in klasični statistični mehaniki opisuje težnjo po zmanjševanju količine H \!\, (definirane spodaj) skoraj idealnega plina molekul v ireverzibilnih procesih na podlagi Boltzmannove enačbe.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Izrek H · Poglej več »

Izrek o gibalni količini

Izrèk ò gibálni količíni pove, da je skupni sunek zunanjih sil enak spremembi gibalne količine.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Izrek o gibalni količini · Poglej več »

Izrek o vrtilni količini

Izrèk ò vrtílni količíni pove, da je sprememba vrtilne količine telesa glede na izbrano osišče v časovni enoti, enaka vsoti sunkov vseh zunanjih navorov: Kadar na telo ne delujejo zunanji navori (M.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Izrek o vrtilni količini · Poglej več »

Izsev

nadorjakinj v območju velikem le nekaj parsekov. Izsév (tudi síj in redkeje luminóznost, ter nepravilno svetlost ali svetilnost) (oznaka L) je v astronomiji količina energije, ki jo astronomsko telo izseva na enoto časa, oziroma oddana moč sevanja v obliki fotonov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Izsev · Poglej več »

Izsrednost

Vse vrste stožnic, urejene po naraščajoči izsrednosti. Ukrivljenost se z izsrednostjo zmanjšuje, nobene od teh krivulj pa se ne sekajo. Izsrédnost ali ekscéntričnost je število povezano z obliko stožnice.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Izsrednost · Poglej več »

Jack St. Clair Kilby

Jack St.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Jack St. Clair Kilby · Poglej več »

Jack Steinberger

Jack Steinberger, nemško-ameriški fizik, * 25. maj 1921, Bad Kissingen, Bavarska, Weimarska republika, † 12. december 2020, Ženeva, Švica.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Jack Steinberger · Poglej več »

Jacobijeva matrika

Jacobijeva matrika lahko opredeljuje.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Jacobijeva matrika · Poglej več »

Jacobijeva matrika in determinanta

Jacobijeva matrika (oznaka J \, ali J_f (x_1, \dots, x_n) \) je matrika, ki jo sestavljajo parcialni odvodi prvega reda vektorja.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Jacobijeva matrika in determinanta · Poglej več »

Jacques Babinet

Jacques Babinet, francoski fizik, matematik in astronom, * 5. marec 1794, Lusignan, departma Vienne, Francija, † 21. oktober 1872, Pariz, Francija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Jacques Babinet · Poglej več »

Jakobovo število

Jakobovo števílo (označba Ja) je v termodinamiki brezrazsežna količina, določena kot: kjer je c_ specifična toplota pri stalnem tlaku, \Delta T temperaturna razlika med fazama, T temperatura sistema, T_ temperatura vrelišča, q_ talilna toplota, \rho_ in \rho_ pa gostoti kapljevine in plina.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Jakobovo število · Poglej več »

Jakost (fizika)

Jákost (redko intenzivnost) je v fiziki skalarna količina in predstavlja prenešeno moč (energijski tok) na enoto površine skozi zamišljeno ploskev pravokotno na smer gibanja v danem času: Mednarodni sistem enot predpisuje enoto za jakost watt na kvadratni meter (W/m2).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Jakost (fizika) · Poglej več »

Jakost električnega polja

Jákost eléktričnega pólja (oznaka E) je vektorska količina, ki določa električno polje.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Jakost električnega polja · Poglej več »

Jakost magnetnega polja

Jákost magnétnega pólja (oznaka H) je količina, ki opredeljuje magnetno polje.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Jakost magnetnega polja · Poglej več »

Jakost zvoka

Jákost zvóka je fizikalna količina, določena kot gostota energijskega toka zvočnega valovanja.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Jakost zvoka · Poglej več »

Jakov Borisovič Zeldovič

Jakov Borisovič Zeldovič, FRS.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Jakov Borisovič Zeldovič · Poglej več »

James Alfred Van Allen

James Alfred Van Allen, ameriški fizik, * 7. september 1914, Mount Pleasant, Iowa, ZDA, † 9. avgust 2006, Iowa City, ZDA.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in James Alfred Van Allen · Poglej več »

James Chadwick

Sir James Chadwick, FRS, angleški fizik, * 20. oktober 1891, Manchester, grofija Cheshire, Anglija, † 24. julij 1974, Cambridge, Anglija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in James Chadwick · Poglej več »

James Clerk Maxwell

Prva obstojna barvna fotografija na svetu. Maxwell jo je posnel leta 1861. James Clerk Maxwell, škotski fizik in matematik, * 13. junij 1831, Edinburg, Škotska, † 5. november 1879, Cambridge, Anglija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in James Clerk Maxwell · Poglej več »

James Dewar

Sir James Dewar, FRS, škotski fizik in kemik, * 20. september 1842, Kincardine, Škotska, † 27. marec 1923, London, Anglija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in James Dewar · Poglej več »

James Franck

James Franck, nemški fizik, * 26. avgust 1882, Hamburg, Nemčija, † 21. maj 1964, Göttingen, Nemčija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in James Franck · Poglej več »

James Hopwood Jeans

Sir James Hopwood Jeans, FRS, angleški matematik, fizik in astronom, * 11. september 1877, Ormskirk pri Southportu, grofija Lancashire, Anglija, † 17. september 1946, Dorking, grofija Surrey, Anglija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in James Hopwood Jeans · Poglej več »

James MacCullagh

James MacCullagh, irski matematik, * 1809, Landahaussy, † 24. oktober 1847.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in James MacCullagh · Poglej več »

James Prescott Joule

James Prescott Joule, angleški fizik, matematik in pivovar, * 24. december 1818, Salford pri Manchestru, grofija Lancashire, Anglija, † 11. oktober 1889, Sale pri Londonu.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in James Prescott Joule · Poglej več »

James Watson Cronin

James Watson Cronin, ameriški fizik, * 29. september 1931, Chicago, Illinois, ZDA, † 25. avgust 2016.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in James Watson Cronin · Poglej več »

James Watt

James Watt, škotski izumitelj, inženir in kemik, * 30. januar 1736, Greenock, Inverclyde, Škotska, † 25. avgust 1819,James Patrick Muirhead.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in James Watt · Poglej več »

Janez Strnad

Janez Strnad, slovenski fizik, strokovni publicist, zgodovinar in popularizator naravoslovja, * 4. marec 1934, Ljubljana, † 28. november 2015, Ljubljana.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Janez Strnad · Poglej več »

Janez Zorec

Janez Zorec, slovenski astrofizik, * 27. oktober 1948, Buenos Aires.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Janez Zorec · Poglej več »

Jata galaksij

Jata galaksij Abell 2744. Jata galaksij (ali galaktična jata) je gravitacijsko vezana združba, v kateri je več deset pa do več sto galaksij.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Jata galaksij · Poglej več »

Jean Baptiste Perrin

Jean Baptiste Perrin, francoski fizik, * 30. september 1870, Lille, Francija, † 17. april 1942, New York, New York, ZDA.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Jean Baptiste Perrin · Poglej več »

Jean Bernard Léon Foucault

Jean Bernard Léon Foucault, francoski fizik in astronom, * 18. september 1819, Pariz, Francija, † 11. februar 1868, Pariz.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Jean Bernard Léon Foucault · Poglej več »

Jean le Rond d'Alembert

Jean Baptiste le Rond d'Alembert, francoski filozof, fizik in matematik, * 16. november 1717, Pariz, Francija, † 29. oktober 1783, Pariz.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Jean le Rond d'Alembert · Poglej več »

Jean-Baptiste Biot

Jean-Baptiste Biot, francoski fizik, astronom in matematik, * 21. april 1774, Pariz, Francija, † 3. februar 1862, Pariz.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Jean-Baptiste Biot · Poglej več »

Jean-Charles de Borda

Jean-Charles de Borda, francoski matematik, vojaški inženir, fizik, mornar in politolog, * 4. maj 1733, Dax, departma Landes, Francija, † 19. februar 1799, Pariz, Francija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Jean-Charles de Borda · Poglej več »

Jean-Daniel Colladon

Jean-Daniel Colladon, švicarski fizik, inženir in izumitelj, * 15. december 1802, Ženeva, † 30. junij 1893, Ženeva.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Jean-Daniel Colladon · Poglej več »

Jedro

Beseda jédro ima več pomenov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Jedro · Poglej več »

Jedrska cepitev

Cepitev urana Jêdrska cepítev (tudi jêdrska fisíja) je jedrska reakcija, pri kateri težko atomsko jedro razpade na dve srednjetežki jedri (cepitveni produkti), pri tem pa navadno odleti nekaj nevtronov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Jedrska cepitev · Poglej več »

Jedrska eksplozija

Jedrska eksplozija je eksplozija, ki nastane kot posledica hitrega sproščanja energije iz visoko-hitrostne jedrske reakcije.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Jedrska eksplozija · Poglej več »

Jedrska elektrarna

Jedrska elektrarna Isar v Nemčiji Jedrska elektrarna ali nuklearna elektrarna je elektrarna, podobna termoelektrarni; pri jedrski elektrarni se kot primarni vir toplote namesto premoga, nafte ali plina uporablja jedrski reaktor.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Jedrska elektrarna · Poglej več »

Jedrska energija

vrelovodnega reaktorja, ki je v zgradbi s kupolasto streho Jêdrska energíja je energija, sproščena pri jedrski reakciji, kot so jedrski razpad, razcep jedra in jedrsko zlivanje.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Jedrska energija · Poglej več »

Jedrska fizika

Jêdrska fízika je veja fizike, ki preučuje atomsko jedro in z njim povezane pojave, kot so radioaktivnost, jedrska cepitev, jedrsko zlivanje ipd.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Jedrska fizika · Poglej več »

Jedrska kemija

Jedrska kemija je področje kemije, ki se ukvarja z radioaktivnostjo, ter lastnostmi in procesi v atomskih jedrih.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Jedrska kemija · Poglej več »

Jedrska magnetna resonanca

300 MHz jedrsko magnetno-resonančni spektrometer Jêdrska magnétna resonánca je fizikalni pojav, ki opisuje interakcijo magnetnih momentov atomskih jeder z elektromagnetnim poljem s frekvenco enako lastni frekvenci jeder.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Jedrska magnetna resonanca · Poglej več »

Jedrski magneton

Jedrski magneton je fizikalna konstanta, ki predstavlja magnetni moment protona.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Jedrski magneton · Poglej več »

Jedrski razpad

Jêdrski razpàd (drugače imenovan tudi radioaktivni razpad) je proces, v katerem nestabilno atomsko jedro razpade v drugo atomsko jedro.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Jedrski razpad · Poglej več »

Jedrski reaktor

Sredica majhnega jedrskega reaktorja, ki se uporablja za raziskave Jedrski reaktor Jedrski reaktor je značilna in najpomembnejša komponenta jedrske elektrarne, saj v njem poteka nadzorovana jedrska verižna reakcija, ki proizvaja toploto fizikalnim procesom, imenovanim cepitev jeder (fisija).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Jedrski reaktor · Poglej več »

Jedrsko gorivo

Jedrsko gorivo tudi nuklearno gorivo je gorivo, ki se uporablja v jedrskih reaktorjih za pridobivanje energije ali pa kot eksploziv v jedrskih bombah.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Jedrsko gorivo · Poglej več »

Jedrsko orožje

Jedrska goba nad Nagasakijem Hirošimo Dva glavna načina zasnove jedrskega orožja Jedrsko orožje je vsako orožje, ki izrablja jedrske reakcije cepitve jedra (fizije) in/ali jedrskega zlivanja (fuzije) kot poglaviten vir uničevalne sile.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Jedrsko orožje · Poglej več »

Jedrsko zlivanje

Jêdrsko zlívanje ali fuzíja je zlivanje vodikovih in drugih lahkih atomskih jeder v težja jedra.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Jedrsko zlivanje · Poglej več »

Jefim Samojlovič Fradkin

Jefim Samojlovič Fradkin, ruski fizik, * 24. februar 1924,.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Jefim Samojlovič Fradkin · Poglej več »

Jeremiah Paul Ostriker

Jeremiah »Jerry« Paul Ostriker, FRS, ameriški astrofizik, * 13. april 1937, New York, ZDA.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Jeremiah Paul Ostriker · Poglej več »

Jerome Isaac Friedman

Jerome Isaac Friedman, ameriški fizik, * 28. marec 1930, Chicago, Illinois, ZDA.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Jerome Isaac Friedman · Poglej več »

Jesenišče

Definicija jesenišča (smer proti jesenišču je označena rdeče) Jeseníšče je ena izmed dveh točk na nebesni krogli v katerih se sekata ekliptika in nebesni ekvator.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Jesenišče · Poglej več »

Jožef Stefan

strn_1985 Doprsni kip Jožefa Stefana na Univerzi na Dunaju Jožef Stefan, fizik, matematik, elektrotehnik in pesnik, * 24. marec 1835, Šentpeter pri Žrelcu (sedaj predel Celovca), Avstrijsko cesarstvo (sedaj Avstrija), † 7. januar 1893, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Jožef Stefan · Poglej več »

Jod

Jód (latinsko iodum) (iz starogrške besede iódes - vijoličast) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol I in atomsko število 53.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Jod · Poglej več »

Johann Georg Tralles

Johann Georg Tralles, nemški matematik in fizik, * 15. oktober 1763, Hamburg, Nemčija, † 19. november 1822 London, Anglija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Johann Georg Tralles · Poglej več »

Johann Heinrich Lambert

Lambertov verižni ulomek iz ''Mémoires sur quelques propriétés remarquables des quantités transcendantes, circulaires et logarithmiques'' (1761, tiskano leta 1768) Johann Heinrich Lambert, francosko-švicarsko-nemški matematik, fizik, astronom in filozof, * 26. avgust 1728, Mülhausen (sedaj Mulhouse, Alzacija, Francija), † 25. september 1777, Berlin, Prusija (sedaj Nemčija).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Johann Heinrich Lambert · Poglej več »

Johann Jakob Balmer

Johann Jakob Balmer, švicarski matematik in fizik, * 1. maj 1825, Lausen, Basel-Landschaft, Švica, † 12. marec 1898, Basel, Švica.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Johann Jakob Balmer · Poglej več »

Johann Jakob Scheuchzer

Johann Jakob Scheuchzer, švicarski zdravnik, matematik, fizik, geograf, kartograf, paleontolog, pedagog in akademik, * 2. avgust 1672, Zürich, † 23. junij 1733.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Johann Jakob Scheuchzer · Poglej več »

Johann Josef Loschmidt

Jan ali Johann Josef Loschmidt, avstrijski fizik in kemik, * 15. marec 1821, Putschirn (danes Počerny, del Karlovyh Varov), Avstrijsko cesarstvo (sedaj Češka), † 8. julij 1895, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Johann Josef Loschmidt · Poglej več »

Johann Tobias Mayer

Johann Tobias Mayer, nemški fizik in matematik, * 5. maj 1752, Marbach na Neckarju, Württemberg, Nemčija, † 30. november 1830, Göttingen, Nemčija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Johann Tobias Mayer · Poglej več »

Johannes Diderik van der Waals

Johannes Diderik van der Waals, nizozemski fizik in kemik, *23. november 1837, Leiden, Nizozemska, † 8. marec 1923, Amsterdam.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Johannes Diderik van der Waals · Poglej več »

Johannes Georg Bednorz

Johannes Georg Bednorz, nemški fizik, * 16. maj 1950.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Johannes Georg Bednorz · Poglej več »

Johannes Hans Daniel Jensen

Johannes Hans Daniel Jensen, nemški fizik, * 25. junij 1907, Hamburg, Nemčija, † 11. februar 1973, Heidelberg, Nemčija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Johannes Hans Daniel Jensen · Poglej več »

Johannes Kepler

Johannes Kepler, nemški astronom, matematik in astrolog, * 27. december 1571, Weil der Stadt, Würtenberg, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Nemčija), † 15. november 1630, Regensburg, Bavarska (sedaj Nemčija).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Johannes Kepler · Poglej več »

Johannes Rydberg

Johannes Robert Rydberg, (prijatelji so ga klicali Janne), švedski fizik, * 8. november 1854, Halmstad, Švedska, † 28. december 1919, Lund, Švedska.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Johannes Rydberg · Poglej več »

Johannes Stark

Johannes Stark, nemški fizik, * 15. april 1874, Schickenhof (sedaj Freihung), Bavarska, Nemčija, † 21. junij 1957, Traunstein, Bavarska.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Johannes Stark · Poglej več »

John Archibald Wheeler

John Archibald Wheeler, ameriški fizik in kozmolog, * 9. julij 1911, Jacksonville, Florida, ZDA, † 12. april 2008, Highstown, New Jersey, ZDA.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in John Archibald Wheeler · Poglej več »

John Bardeen

Univerzo Illinoisa v Urbani in Champaignu John Bardeen,, ameriški fizik, elektroinženir in izumitelj, * 23. maj 1908, Madison, Wisconsin, ZDA, † 30. januar 1991, Boston, Massachusetts, ZDA.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in John Bardeen · Poglej več »

John Canton

John Canton, angleški fizik, * 31. julij 1718, Stroud, grofija Gloucestershire, Anglija, † 22. marec 1772, London.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in John Canton · Poglej več »

John Dalton

John Dalton, angleški kemik in fizik, * 6. september 1766, Eaglesfield pri Cockermouthu, grofija Cumberland, Anglija, † 27. julij 1844, Manchester.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in John Dalton · Poglej več »

John Douglas Cockcroft

Sir John Douglas Cockcroft, OM, CBE, KCB, angleški fizik, * 27. maj 1897, Todmorden, Anglija, † 18. september 1967, Cambridge, Anglija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in John Douglas Cockcroft · Poglej več »

John Frederic Daniell

John Frederic Daniell, FRS, angleški fizik in kemik, * 12. marec 1790, London, Anglija, † 13. marec 1845, London.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in John Frederic Daniell · Poglej več »

John Hasbrouck van Vleck

John Hasbrouck van Vleck, ameriški fizik in matematik, * 13. marec 1899, Middletown, Connecticut, ZDA, † 27. oktober 1980, Cambridge, Massachusetts, ZDA.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in John Hasbrouck van Vleck · Poglej več »

John Henry Poynting

John Henry Poynting, FRS, angleški fizik, * 9. september 1852, Parsonage, Monton, Manchester, grofija Lancashire, Anglija, † 30. marec 1914, Birmingham, grofija Warwickshire, Anglija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in John Henry Poynting · Poglej več »

John Henry Schwarz

John Henry Schwarz, ameriški fizik, * 22. november 1941, North Adams, Massachusetts, ZDA.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in John Henry Schwarz · Poglej več »

John Napier

John Napier (tudi Neper) (lord Merchiston), škotski matematik in teolog, * 1550, grad Merchiston Castle (Tower) pri Edinbourghu, Škotska, † 4. april 1617, Merchiston Castle.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in John Napier · Poglej več »

John Robert Schrieffer

John Robert Schrieffer, ameriški fizik, * 31. maj 1931, Oak Park, Illinois, ZDA, † 27. julij 2019, Tallahassee, Florida, ZDA.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in John Robert Schrieffer · Poglej več »

John Stewart Bell

John Stewart Bell, irski fizik, * 28. junij 1928, Belfast, Severna Irska, † 1. oktober 1990, Belfast.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in John Stewart Bell · Poglej več »

John Theodore Houghton

Sir John Theodore Houghton, FRS, valižanski fizik, * 30. december 1931, † 15. april 2020.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in John Theodore Houghton · Poglej več »

John Tyndall

John Tyndall, FRS, irski fizik, * 2. avgust 1820, Leighlinbridge, Grofija Carlow, Irska, † 4. december 1893, Hindhead, grofija Surrey, Anglija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in John Tyndall · Poglej več »

John William Strutt Rayleigh

John William Strutt, 3.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in John William Strutt Rayleigh · Poglej več »

Joičiro Nambu

Joičiro Nambu (Nambu Yōichirō), japonsko-ameriški fizik, * 18. januar 1921, Prefektura Fukui, Japonska, † 5. julij 2015.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Joičiro Nambu · Poglej več »

Josef Lense

Josef Lense, avstrijski matematik in fizik, * 28. oktober 1890, Dunaj, Avstrija, † 28. december 1985, München, Nemčija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Josef Lense · Poglej več »

Joseph Fourier

Jean-Baptiste Joseph Fourier, francoski fizik in matematik, * 21. marec 1768, Auxerre, Burgundija, Francija, † 16. maj 1830, Pariz, Francija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Joseph Fourier · Poglej več »

Joseph Hooton Taylor mlajši

Joseph Hooton Taylor mlajši, ameriški astrofizik in astronom, * 29. marec 1941.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Joseph Hooton Taylor mlajši · Poglej več »

Joseph John Thomson

Sir Joseph John Thomson, PRS, angleški fizik škotskega rodu, * 18. december 1856, Cheetham Hill pri Manchestru, Anglija, † 30. avgust 1940, Cambridge.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Joseph John Thomson · Poglej več »

Joseph Louis Gay-Lussac

Joseph Louis Gay-Lussac, francoski fizik in kemik, * 6. december 1778, Saint-Léonard-de-Noblat, Haute Vienne, Francija, † 10. maj 1850, Pariz, Francija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Joseph Louis Gay-Lussac · Poglej več »

Joseph Priestley

Joseph Priestley, angleški teolog, duhovnik, filozof, kemik, fizik in politični teoretik, * 13. marec 1733, Birstall, Anglija, † 6. februar 1804, Northumberland, Pensilvanija, ZDA.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Joseph Priestley · Poglej več »

Joseph von Fraunhofer

Joseph von Fraunhofer, nemški optik in fizik, * 6. marec 1787, Straubing, Nemčija, † 7. junij 1826, München, Nemčija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Joseph von Fraunhofer · Poglej več »

Joseph Weber

Joseph »Joe« Weber, ameriški mornariški častnik in fizik, * 17. maj 1919, Paterson, New Jersey, ZDA, † 30. september 2000, Pittsburgh, Pensilvanija, ZDA.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Joseph Weber · Poglej več »

Joseph Wilson Swan

Sir Joseph Wilson Swan, angleški fizik, kemik in izumitelj, * 31. oktober 1828, Sunderland, County Durham, Anglija, † 27. maj 1914, Warlingham, Surrey, Anglija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Joseph Wilson Swan · Poglej več »

Joseph-Louis de Lagrange

Grof Joseph-Louis de Lagrange (rojen Giuseppe Lodovico Lagrangia), italijansko-francoski plemič, matematik, astronom in mehanik, * 25. januar 1736, Torino, Piemont, Italija, † 10. april 1813, Pariz, Francija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Joseph-Louis de Lagrange · Poglej več »

Josiah Willard Gibbs

Josiah Willard Gibbs, ameriški fizik, matematik in kemik, * 11. februar 1839, New Haven, Connecticut, ZDA, † 28. april 1903, prav tam.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Josiah Willard Gibbs · Poglej več »

Joule-Thompsonov pojav

Joule-Thompsonov pojav je termodinamični proces, kjer pride do ohlajanja predhodno stisnjenega plina pri hitrem povečanju prostornine plina brez izmenjave toplote z okolico.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Joule-Thompsonov pojav · Poglej več »

Juan Martín Maldacena

Juan Martín Maldacena, argentinski fizik, * 10. september 1968, Caballito, Buenos Aires, Argentina.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Juan Martín Maldacena · Poglej več »

Julian Barbour

Julian B. Barbour, angleški fizik in astrofizik, * 1937, South Newington, North Oxfordshire, Anglija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Julian Barbour · Poglej več »

Julian Seymour Schwinger

Julian Seymour Schwinger, ameriški fizik in matematik, * 12. februar 1918, New York, New York, ZDA, † 16. julij 1994, Los Angeles, Kalifornija, ZDA.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Julian Seymour Schwinger · Poglej več »

Julijanski koledar

Julijánski koledár je oblika koledarja, ki temelji na tropskem letu (Sončevo leto) in se imenuje po Gaju Juliju Cezarju.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Julijanski koledar · Poglej več »

Julijansko leto

Julijansko leto je v astronomiji enota za merjenje časa, ki obsega natančno 365,25 dni od katerih ima vsak po 86.400 sekund (v letu je 31.557.600 sekund).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Julijansko leto · Poglej več »

Julius Plücker

Julius Plücker, nemški fizik in matematik, * 16. junij 1801, Elberfeld, (sedaj del Wuppertala), vojvodina Berg, Renska Prusija, † 22. maj 1868, Bonn, Nemčija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Julius Plücker · Poglej več »

Julius Robert Oppenheimer

Julius Robert Oppenheimer, ameriški fizik, * 22. april 1904, New York, New York, ZDA, † 18. februar 1967, Princeton, New Jersey, ZDA.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Julius Robert Oppenheimer · Poglej več »

Julius Robert von Mayer

Julius Robert von Mayer, nemški zdravnik in fizik, * 25. november 1814, Heilbronn, Würtemberg (zdaj Nemčija), † 20. marec 1878.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Julius Robert von Mayer · Poglej več »

Jupiter

Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Jupiter · Poglej več »

Jurij Mihajlovič Širokov

Jurij Mihajlovič Širokov, ruski fizik, matematik in pisatelj, * 21. junij 1921, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija), † 5. julij 1980, ledenik Moskvina, Pamir, Tadžikiška SSR (sedaj Tadžikistan).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Jurij Mihajlovič Širokov · Poglej več »

Jurij Vega

Baron Jurij Bartolomej Vega (tudi Veha), slovenski matematik, fizik, geodet, meteorolog, plemič in topniški častnik, * 23. marec 1754, Zagorica pri Dolskem, Kranjska, Habsburška monarhija (sedaj Slovenija), † 26. september 1802, Nussdorf pri Dunaju, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Avstrija).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Jurij Vega · Poglej več »

Kadmij

Kádmij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cd in atomsko število 48.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kadmij · Poglej več »

Kai Manne Börje Siegbahn

Kai Manne Börje Siegbahn, švedski fizik, * 20. april 1918, Lund, Švedska, † 20. julij 2007, Ängelholm, Švedska.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kai Manne Börje Siegbahn · Poglej več »

Kalcij

Kálcij (latinsko calcium) je kemični element s simbolom Ca in vrstnim številom 20.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kalcij · Poglej več »

Kalifornij

Kalifornij je kemični element, srebrno sijajna kovina.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kalifornij · Poglej več »

Kalij

Kálij je kemični element v periodnem sistemu elementov z znakom K in atomskim številom 19.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kalij · Poglej več »

Kalorija

Kaloríja (oznaka cal) je fizikalna enota za energijo, določena kot toplota, potrebna, da se en gram vode pri tlaku 1 atmosfere segreje za 1 °C.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kalorija · Poglej več »

Kalorimeter

Kaloriméter ali toplotni števec je priprava namenjena meritvam porabljene toplotne energije v stavbah ali posameznih stanovanjih.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kalorimeter · Poglej več »

Kalorimetrija

Prvi kalorimeter na svetu, ki sta ga koristila Antoine Lavoisier in Pierre-Simon Laplace, 1782-83, pri svojih raziskavah Kalorimetrija je znanost za merjenje toplote kemijskih reakcij ali fizične spremembe.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kalorimetrija · Poglej več »

Kaluza-Kleinova teorija

Kaluza-Kleinova teorija je fizikalna teorija, ki poskuša združiti osnovni sili gravitacije in elektromagnetne sile.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kaluza-Kleinova teorija · Poglej več »

Kandela

Kandéla ali candela (oznaka cd) je osnovna enota SI svetilnosti v fiziološkem merilu, enaka svetilnosti, ki jo v dani smeri izseva izvor enobarvnega valovanja s frekvenco 540 · 1012 hercev, ki v vsak steradian prostorskega kota izseva 1/683 vatov moči v fizikalnem merilu.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kandela · Poglej več »

Kaon

Kaon (tudi K mezon) (oznaka K \) je katerikoli izmed štirih podatomskih delcev (mezonov), ki jih označujemo s K^0, K^+, K^- \,.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kaon · Poglej več »

Kapacitivnost

Kapacitivnost je lastnost električno prevodnih teles, da pod vplivom električne napetosti sprejmejo in shranijo naboj in energijo.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kapacitivnost · Poglej več »

Kapilara

Sistem žil Kapilara ali (krvna) lasnica je najtanjša krvna žila v telesu, ki ima premer 0,01–0,2 mm.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kapilara · Poglej več »

Kaplja

pipe. Pecelj, na katerem je visela kaplja pred odtrganjem, se razdeli v tri kapljice, ki sledijo kaplji. Trk kaplje ob gladino se nadaljuje z različnimi, včasih zanimivimi in lepimi pojavi supertekočega helija Káplja je majhna količina kapljevine, ki jo pretežno ali obdajajo proste ploskve med kapljevino in okoliškim plinom, kot na primer dežna kaplja, kaplja rose.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kaplja · Poglej več »

Kapljevina

krogle. krono. Kapljevína (oznaka L) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer pa ohranja stalno prostornino in tvori gladino.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kapljevina · Poglej več »

Karakteristična energija

Karakterístična energíja (označba C_\!\) je v astrodinamiki mera presežka specifične energije nad zahtevano za pobeg z masivnega telesa.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Karakteristična energija · Poglej več »

Karen Avetovič Ter-Martirosjan

Karen Avetovič (Avetikovič) Ter-Martirosjan, ruski fizik armenskega porekla, * 28. september 1922, Tbilisi, Sovjetska zveza (sedaj Gruzija), † 19. november 2005, Moskva.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Karen Avetovič Ter-Martirosjan · Poglej več »

Karl Alexander Müller

Karl Alexander Müller, švicarski fizik, * 20. april 1927, Basel, Švica, † 9. januar 2023, Zürich.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Karl Alexander Müller · Poglej več »

Karl Ferdinand Braun

Karl Ferdinand Braun, nemški fizik, * 6. junij 1850, Fulda, Nemčija, † 20. april 1918, New York, New York, ZDA.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Karl Ferdinand Braun · Poglej več »

Karl Manne Georg Siegbahn

Karl Manne Georg Siegbahn, švedski fizik, * 3. december 1886, Örebro, Švedska, † 26. september 1978, Stockholm, Švedska.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Karl Manne Georg Siegbahn · Poglej več »

Kartezični koordinatni sistem

Kartézični koordinátni sistém je pravokotni koordinatni sistem, ki ga določata dve (v dvorazsežnem prostoru) ali tri (v trirazsežnem) med seboj pravokotni osi.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kartezični koordinatni sistem · Poglej več »

Katerjevo nihalo

Katerjevo nihálo je obrnljivo nihalo, ki ga je skonstruiral in izdelal angleški fizik in stotnik Henry Kater leta 1817 za točno merjenje težnega pospeška.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Katerjevo nihalo · Poglej več »

Kation

Kátion je ion s pozitivnim električnim nabojem, ki pri elektrolizi potuje proti katodi.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kation · Poglej več »

Katoda

Katóda je pozitivna elektroda pri galvanskih členih, elektronkah, polprevodniških diodah, na kateri poteka kemijska reakcija redukcije.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Katoda · Poglej več »

Katodna cev

Katodna cev z elektromagnetnim fokusiranjem in odklonom Prerez katodne cevi: 1 - elektronski top, 2 - elektronski žarek, 3 - maska za ločitev rdeče, zelene in modre komponente slike, 4 - fosforescenčni premaz z rdečimi, zelenimi in modrimi deli, 5 - povečava, s fosforescenčno snovjo prevlečene, notranje strani zaslona Katodna cev, ki jo je izumil Karl Ferdinand Braun, je prikazovalna naprava, ki je bila uporabljena v večini monitorjev, televizij in osciloskopov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Katodna cev · Poglej več »

Kavitacija

Kavitacija je hidrodinamični pojav, pri katerem se pojavijo mehurčki v kapljevini.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kavitacija · Poglej več »

Københavnska interpretacija

Københavnska interpretacija je izraz iz kvantne mehanike, ki so jo v letih 1925 do 1927 zasnovala Niels Bohr in Werner Heisenberg.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Københavnska interpretacija · Poglej več »

Kefeidna spremenljivka

Kefeídne spremenljívke ali kefeíde spadajo med spremenljivke in so rumene nadorjakinje v pozni stopnji razvoja.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kefeidna spremenljivka · Poglej več »

Kelvin

Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kelvin · Poglej več »

Kemična vez

Kémična véz ali véz je v kemiji privlačna sila, ki povezuje atome v molekulo ali kristal.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kemična vez · Poglej več »

Kemijska kinetika

Hitrost kemijske reakcije z naraščajočo koncentracijo narašča - pojav, ki se lahko razloži s teorijo trkov. Kemijska kinetika ali kinetika kemijskih reakcij je področje fizikalne kemije, ki preučuje hitrosti kemijskih reakcij.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kemijska kinetika · Poglej več »

Kemijska reakcija

Zgorevanje je kemijska reakcija, pri kateri les s kisikom iz zraka oksidira v ogljikov dioksid in vodo Kémijska reákcija je proces, v katerem pride do trajne spremembe kemijskih in fizikalnih lastnosti snovi.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kemijska reakcija · Poglej več »

Kemijski element

periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kemijski element · Poglej več »

Kemijski potencial

Kémijski potenciál (oznaka μ) je termodinamska spremenljivka, ki meri, za koliko se poveča prosta gibbsova energija homogeno porazdeljene snovi, če se termodinamskemu sistemu dodam en mol te snovi.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kemijski potencial · Poglej več »

Kemijski simbol

Kemijski simbol je standardna kratica oziroma skrajšana različica imena kemijskega elementa, ki se uporablja v kemijskih formulah.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kemijski simbol · Poglej več »

Kemiluminiscenca

Kemoluminiscenčna reakcija Kemiluminiscénca je sevanje za snovi značilne svetlobe kot posledica kemične reakcije.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kemiluminiscenca · Poglej več »

Kenneth Geddes Wilson

Kenneth Geddes Wilson, ameriški fizik, * 8. junij 1936, Waltham, Massachusetts, ZDA, † 15. junij 2013, Saco, Maine, ZDA.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kenneth Geddes Wilson · Poglej več »

Keplerjevi zakoni

Képlerjevi zakóni so eksperimentalno pridobljeni zakoni, ki opisujejo gibanje planetov okrog Sonca.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Keplerjevi zakoni · Poglej več »

Kerma

Kerma je bila glavno mesto nubijske kermanske kulture, ki se je pred najmanj 5500 leti razvila v sedanjem Sudanu.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kerma · Poglej več »

Kerrov pojav

Kerrov pojav je elektroooptični pojav, ki se kaže v tem, da je lomni količnik sredstva odvisen od zunanjega električnega polja.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kerrov pojav · Poglej več »

Kilogram

Kilográm (oznaka kg) je osnovna enota SI mase, enaka mnogokratniku Planckove konstante, ki ustreza masi kubičnega decimetra (litra) vode pri 4 °C.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kilogram · Poglej več »

Kilogram na kubični meter

Kilográm na kubíčni méter (oznaka kg/m3 ali kg m-3) je sestavljena enota mednarodnega sistema enot, v kateri se izraža gostoto.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kilogram na kubični meter · Poglej več »

Kilometer

Kilometrski kamen nekdnaje železniške proge med Brezovico in Vrhniko Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kilometer · Poglej več »

Kilopond

Kilopónd (oznaka kp) je v fiziki enota za merjenje sile.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kilopond · Poglej več »

Kilotona

BRAVO Operacije Grad 26. marca 1954 Kilotona je enota, ki predstavlja moč eksplozije 1000 ton TNT.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kilotona · Poglej več »

Kilovatna ura

Kilovátna úra (oznaka kWh) je fizikalna enota za delo in energijo, enaka 3.600.000 J. Ena kilovatna ura ustreza delu, ki ga opravi porabnik z močjo 1 kW v času 1 ure, torej v 3600 s. Mednarodni sistem enot SI uvršča enoto med nedovoljene, še naprej pa se uporablja pri obračunu porabe električne energije v gospodinjstvu.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kilovatna ura · Poglej več »

Kinematična viskoznost

Kinematična viskoznost je ustrezen parameter predvsem pri opisu toka tekočin pod vplivom gravitacije.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kinematična viskoznost · Poglej več »

Kinematika

Kinemátika je v fiziki veja mehanike, ki opisuje gibanje telesa, ne da bi se spraševala po njegovih vzrokih in bi pri tem upoštevala na primer delovanje zunanjih sil.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kinematika · Poglej več »

Kinetična energija

Kinétična energíja je energija, ki jo ima telo zaradi svojega gibanja.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kinetična energija · Poglej več »

Kinetična teorija plinov

Kinétična teoríja plínov je v fiziki teorija, ki opisuje makroskopske lastnosti plinov in upošteva njihovo sestavo na nivoju molekul.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kinetična teorija plinov · Poglej več »

Kinetika

Kinétika (kinesis - gibanje) ima več pomenov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kinetika · Poglej več »

Kip Stephen Thorne

Kip Stephen Thorne, ameriški fizik, astrofizik, kozmolog in nobelovec, * 1. junij 1940, Logan, Utah, ZDA.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kip Stephen Thorne · Poglej več »

Kiralnost (fizika)

Királnost (iz grške besede: keir, kar pomeni roka) je pojav, ki se kaže v tem, da slika predmeta ni enaka predmetu.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kiralnost (fizika) · Poglej več »

Kirchhoffova zakona

Kirchhoffova izreka je leta 1845 oblikoval nemški fizik Gustav Robert Kirchhoff (1824–1887).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kirchhoffova zakona · Poglej več »

Kiri

Kirí ali izvorno curie (oznaka Ci) je nekdanja enota za aktivnost radioaktivnega izvira.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kiri · Poglej več »

Kirij

Kiríj ali curíj je umetni element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cm (iz latinskega imena Curium) in atomsko število 96.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kirij · Poglej več »

Kisik

Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kisik · Poglej več »

Klančina

Klančína ali klánec je v mehaniki ravna ploskev, nagnjena glede na vodoravnico za nek kot.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Klančina · Poglej več »

Klasična mehanika

gibanja projektila je del klasične mehanike. Klasična mehanika je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje makroskopskih predmetov, od izstrelkov do delov strojev in astronomskih teles, kot so vesoljska plovila, planeti, zvezde in galaksije.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Klasična mehanika · Poglej več »

Klasični polmer elektrona

Klásični pólmér eléktrona ali tudi Lorentzev pólmér in dolžína Thomsonovega sípanja je polmer elektrona, ki temelji na klasičnem (nekvantnem) relativnističnem modelu elektrona.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Klasični polmer elektrona · Poglej več »

Klaus von Klitzing

Klaus von Klitzing,, nemški fizik, * 28. junij 1943, Schroda, Tretji rajh (sedaj Środa Wielkopolska, Poljska).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Klaus von Klitzing · Poglej več »

Klor

Klór (latinsko chlorum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cl in atomsko število 17.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Klor · Poglej več »

Kožni pojav

Kóžni pojàv ali skín efékt (angleško skin effect, kožni pojav) je v fiziki lastnost spreminjajočega toka, da teče znotraj električnega prevodnika tako, da je gostota električnega toka blizu površine vodnika večja kot v njegovem središču.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kožni pojav · Poglej več »

Kobalt

Kóbalt (latinsko cobaltum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Co in atomsko število 27.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kobalt · Poglej več »

Koeficient odbojnosti

Amplituda vala, ki se delno odbije in delno preide v drugo sredstvo. Koeficient odbojnosti (tudi koeficient refleksivnosti ali indeks odbojnosti) je razmerje med amplitudo ali gostoto energijskega toka vpadajoče svetlobe (elektromagnetnega valovanja) oziroma valovanja in amplitudo ali gostoto energijskega toka odbite svetlobe v primerih ko svetloba naleti na nezveznost (npr.: prehod iz enega sredstva v drugo).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Koeficient odbojnosti · Poglej več »

Koeficient prepustnosti

Amplituda vala elektromagnetnega valovanja, ki se delno odbije in delno preide v drugo sredstvo. Keoficient prepustnosti je razmerje med amplitudo ali gostoto energijskega toka vpadajoče svetlobe (elektromagnetnega valovanja) oziroma poljubnega valovanja in amplitudo ali gostoto energijskega toka prepuščene svetlobe ali valovanja.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Koeficient prepustnosti · Poglej več »

Koeficient upora

Koeficiènt upôra (običajna oznaka cu, cv, Cd in CD) je v dinamiki tekočin brezrazsežna količina, ki določa upor telesa v tekočini, kot sta na primer zrak ali voda.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Koeficient upora · Poglej več »

Koherenca

Koherenca je medsebojna povezanost, odvisnost.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Koherenca · Poglej več »

Koherentno valovanje

Koherénca je značilnost valovanj z enako frekvenco in enako polarizacijo, ko je fazna razlika med izbranima valovanjema konstantna.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Koherentno valovanje · Poglej več »

Koideova enačba

Koideova enačba je v fiziki enačba, ki povezuje mase treh negativno električno nabitih delcev iz skupine leptonov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Koideova enačba · Poglej več »

Količina

Količina ali kvantiteta je lastnost, ki lahko obstaja kot množina ali velikost, ki ponazarja nezveznost in zveznost.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Količina · Poglej več »

Kolimacija

Neurejeni žarki (zgoraj), kolimirani žarki (spodnja slika, levi del) Kolimirana svetloba na desni strani Fresnelova leča, kolimirana svetloba na desni strani leče Kolimilirana svetloba je svetloba, pri kateri žarki potujejo vzporedno.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kolimacija · Poglej več »

Koloid

Koloíd (grško kólla - klej + eĩdos - lik, videz) je snov, dispergirana v drugi snovi (disperznem sredstvu) tako, da so delci prve snovi veliki od 1 nm do 1 μm.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Koloid · Poglej več »

Koma

Koma, globoka nezavest ali komatozno stanje je stanje globoke nezavesti, iz katere bolnika ni mogoče prebuditi niti z najmočnejšimi dražljaji,http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5522974/koma?query.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Koma · Poglej več »

Komet

Apianovem delu ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Komèt (grško: kométes - zvezda z lasmi, iz komé - lasje; ali repatíca) je majhno astronomsko telo, podobno asteroidu, vendar sestavljeno pretežno iz ledu.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Komet · Poglej več »

Kompas

Kompas Roža vetrov Kómpas je naprava za določanje strani neba.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kompas · Poglej več »

Kompenzacijsko nihalo

Kompenzacijsko nihalo Kompenzacíjsko nihálo je izboljšava ure, ki ga je leta 1726 izdelal angleški urar in izumitelj John Harrison.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kompenzacijsko nihalo · Poglej več »

Komutator

right Osnovna shema komutatorja. Komutator, ki se vrti skupaj z rotorjem (poenostavljeno narisan kot ena sama zanka), preko ščetk (pobarvane sivo) tvori zaključen tokokrog. Komutátor je vrsta mehanskega usmernika, ki pretvarja enosmerno električno napetost v izmenično.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Komutator · Poglej več »

Koncentracija

Koncentrácija je termodinamska fizikalna količina in izraža množino snovi, ki je pomešana z drugimi snovmi.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Koncentracija · Poglej več »

Kondenzacija

plastenke Kondenzácija ali utekočínjanje (oziroma pravilneje ukapljevínjanje) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz plinastega v kapljevinsko agregatno stanje.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kondenzacija · Poglej več »

Kondenzator

Kondenzatorji različnih vrst Kondenzator je elektrotehniški element, ki lahko shranjuje energijo v obliki električnega polja.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kondenzator · Poglej več »

Kondukcija

Kondúkcija oziroma prevôd toplôte, pomeni prenašanje toplotne energije skozi trdna telesa.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kondukcija · Poglej več »

Konduktanca

Konduktánca (oznaka G) je elektrotehniška in fizikalna količina, določena kot recipročna vrednost električne upornosti.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Konduktanca · Poglej več »

Konfokalni mikroskop

Konfokalna ali sožariščna mikroskopija je mikroskopska tehnika, ki nadgrajuje klasično presevno mikrosopijo.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Konfokalni mikroskop · Poglej več »

Konjska moč

Kònjska móč - KM (HP) je skupni naziv več enot za merjenje moči.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Konjska moč · Poglej več »

Konjunkcija

Konjunkcija ima več pomenov v različnih vedah.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Konjunkcija · Poglej več »

Konservativna sila

Konservatívna síla (tudi potencialna sila) je sila, katere skupno opravljeno delo po poljubno izbrani zaključeni poti je identično enako nič.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Konservativna sila · Poglej več »

Konstanta

Konstánta je v splošnem realno število ali številska vrednost, ki je na neki način pomembna.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Konstanta · Poglej več »

Konstanta disociacije kisline

Konstanta kisline Ka (poznana tudi kot disociacijska konstanta kisline, konstanta disociacije kisline ali kislinsko-ionizacijska konstanta) je merilo moči neke kisline - njene kislosti.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Konstanta disociacije kisline · Poglej več »

Konstanta fine strukture

Konstánta fíne struktúre (tudi elektromagnetna sklopitvena konstanta, običajna oznaka mala grška črka alfa (\alpha \!\)) je brezrazsežna fizikalna konstanta, ki se jo pogosto sreča v atomski fiziki.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Konstanta fine strukture · Poglej več »

Konstantan

Žica iz konstantana Konstantan je zlitina bakra (57%), niklja (41%), železa (1%) in mangana (1%).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Konstantan · Poglej več »

Kontinuitetna enačba

Kontinuitétna enáčba je parcialna diferencialna enačba, ki povezuje prvi odvod količine z značajem gostote po času z divergenco oziroma prvim odvodom količine z značajem toka po kraju.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kontinuitetna enačba · Poglej več »

Konvekcija

Konvekcija je gibanje molekul v tekočini (kapljevini in plinu).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Konvekcija · Poglej več »

Kopica

Primer maksimalne dvojiške kopice Dvojiška kopica realizirana s tabelo Kopíca je urejena drevesna podatkovna struktura.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kopica · Poglej več »

Korona

Koróna (iz starogrške besede κορώνη - korōnè: »venec«) je plast plazme, ki obdaja Sonce in druge zvezde.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Korona · Poglej več »

Kositer

Kositer ali cin je kemični element s simbolom Sn (iz) in atomsko številko 50.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kositer · Poglej več »

Kot

Ostri kot Pravi kot Topi kot Iztegnjeni kot Vdrti kot Polni kot Kót (tudi ravnínski kót, če se želi poudariti razliko s prostorskim kotom) je del ravnine, ki ga omejujeta dva poltraka z istim izhodiščem.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kot · Poglej več »

Kotna hitrost

Kótna hitróst je v fiziki količina, določena kot odvod zasuka po času: Običajno se jo označuje z malo grško črko ω.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kotna hitrost · Poglej več »

Kotna ločljivost

Kótna ločljívost ali prostórska ločljívost opisuje sposobnost poljubne slikovne naprave, kot so na primer optični ali radijski daljnogled, mikroskop, fotoaparat, videokamera ali človeško oko, da razločuje majhne podrobnosti teles in tako predstavlja eno od glavnih določilnic slikovne ločljivosti.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kotna ločljivost · Poglej več »

Kotni pospešek

Kótni pospéšek je v fiziki količina, določena kot odvod kotne hitrosti po času.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kotni pospešek · Poglej več »

Kovalentna vez

Kovalentna vez dve vodikovih atomov s skupnim elektronskim parom. Kovalentna vez je kemijska vez, ki nastane med dvema raznovrstnima ali istovrstnima nekovinama ali dvema kovinskima atomoma, ko dva atoma prispevata po enega ali več elektronov v skupni elektronski par, ki atoma poveže v molekulo.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kovalentna vez · Poglej več »

Kovalentni kristal

Kovalentni kristal je kristal, kjer so atomi med seboj povezani s kovalentno vezjo.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kovalentni kristal · Poglej več »

Kovinska vez

Kovinsko vez tvorijo elektropozitivni elementi.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kovinska vez · Poglej več »

Kovinski vodik

Kovinski vodik nastane, če je vodik izpostavljen dovolj velikemu tlaku.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kovinski vodik · Poglej več »

Kozmični žarki

Kózmični žárki so osnovni delci visokih energij iz vesoljskega prostora, ki trčijo z Zemljinim ozračjem.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kozmični žarki · Poglej več »

Kozmološka konstanta

razširjanje v zadnji tretjini časovnice predstavlja dobo kjer prevladuje temna energija temno snovjo in temno energijo, ki je lahko kozmološka konstanta v Vesolju. Po trenutnih fizikalnih teorijah sedaj prevladuje temna energija kot največji vir energije Vesolja, za razliko od zgodnejših dob, ko je bila zanemarljiva. Kozmolóška konstánta (običajno označena z veliko grško črko lambda – Λ) je v fizikalni kozmologiji vrednost energijske gostote vakuuma prostora.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kozmološka konstanta · Poglej več »

Kozmologija

Kozmologíja (starogrško: kosmología.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kozmologija · Poglej več »

Krajevna skupina

Članica Krajevne skupine, nepravilna galaksija Sekstant A je oddaljena 4,3 milijona svetlobnih let. Krajévna skupína (tudi Lokálna játa/~) je skupina galaksij, ki med drugim vključuje tudi Mlečno cesto.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Krajevna skupina · Poglej več »

Krajevni vektor

Točki ''P'' in ''Q'' v ravnini ter njuna krajevna vektorja od izhodišča ''O'' Krajévni véktor (zastarelo rádij-véktor) je v matematiki in fiziki vektor, ki sega od izhodišča koordinatnega sistema do izbrane točke prostora (ali ravnine), denimo do trenutne lege točkastega telesa.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Krajevni vektor · Poglej več »

Kraljeva družba

Poslopja Kraljeve družbe v Londonu. Predsednik, svet in člani Londonske kraljeve družbe za izboljšanje naravne vednosti, Kraljeva družba ali tudi Kraljevo društvo iz Londona je najstarejše strokovno združenje, ki še vedno obstaja.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kraljeva družba · Poglej več »

Krater (razločitev)

Kráter je lahko.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Krater (razločitev) · Poglej več »

Kratkovidnost

Shematski prikaz kratkovidnosti (zg. slika) in njeno odpravljanje z uporabo razpršilne leče (sp. slika). Kratkovídnost ali miopíja (muōpia - kratkovidnost) je motnja vida, ki nastane zaradi nepravilne oblike zrkla.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kratkovidnost · Poglej več »

Kršitev simetrije CP

Kršitev simetrije CP pomeni kršitev invariantnosti CP.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kršitev simetrije CP · Poglej več »

Kriofor

V starogrškem kultu je kriofor (grško κριοφόρος) ali criophorus, "nosač ovna", figura, ki spominja na slovesno žrtvovanje ovna.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kriofor · Poglej več »

Kriogenika

Kriogenika se opredeljuje kot znanstvena študija materialov in njihovega vedenja pri izredno nizkih temperaturah.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kriogenika · Poglej več »

Kripton

Krípton je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Kr in atomsko število 36.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kripton · Poglej več »

Kristal

Kristal bizmuta Kristál je trdna snov, ki ima urejeno notranjo zgradbo.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kristal · Poglej več »

Kristalna struktura

Kristalna struktura je pravilna razporeditev atomov ali molekul v kristalni tekočini ali trdni snovi.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kristalna struktura · Poglej več »

Kristalni oscilator

Simbol za kristalni oscilator 16-megaherčni kristalni oscilator s kristalom, hermetično zaprtim v ohišje tipa HC-49/S Kristalni oscilator je vezje, ki deluje kot stabilen elektronski oscilator s pomočjo piezoelektričnega kristala kot elementa, ki določa frekvenco.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kristalni oscilator · Poglej več »

Kristalografija

Kristalografija je eksperimentalna znanost, ki ugotavlja razporeditev atomov, molekul ali ionov trdnih snoveh.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kristalografija · Poglej več »

Kritična masa

volframovega karbida. Da bi izmerili sevanje pri superkritičnosti, nastali po dodaji kvadra, so rekonstruirali nesrečo iz leta 1945. Kritična masa je količina radioaktivnega materiala, ki je potrebna za samoohranitveno verižno jedrsko reakcijo.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kritična masa · Poglej več »

Kritična temperatura

Krítična temperatúra je najvišja mogoča temperatura, pri kateri se lahko plin z zviševanjem tlaka utekočini.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kritična temperatura · Poglej več »

Kritična točka

meglo, ko se ga v zaprtem prostoru ohladi iz superkritične na kritično temperaturo Krítična tóčka je v fiziki točka na faznem diagramu, ki opisuje termodinamsko stanje, opredeljeno s temperaturo in tlakom, pri katerem ni mogoče razločevati med plinasto in kapljevinasto fazo snovi.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kritična točka · Poglej več »

Krivo gibanje

Krívo gíbanje je takšno gibanje telesa, pri katerem opiše tir telesa krivuljo v prostoru.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Krivo gibanje · Poglej več »

Kroženje

Króženje je poseben primer krivega gibanja, pri katerem se telo giblje po krožnici.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kroženje · Poglej več »

Krožna frekvenca

Krožna frekvenca rotacije Króžna frekvénca je v fiziki količina, ki opisuje hitrost kroženja.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Krožna frekvenca · Poglej več »

Krožna polarizacija

Vektor električnega polja potujočega krožno polariziranega elektromagnetnega valovanja. Krožna polarizacija elektromegnetnega valovanja je vrsta polarizacije, kjer vrh vektorja električnega polja opisuje krožnico (glej animacijo na desni).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Krožna polarizacija · Poglej več »

Krožna sprememba

Krožna termodinamična sprememba (tudi termodinamični cikel ali proces) je sprememba stanja sistema, pri kateri se sistem vrne v prvotno (začetno) stanje.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Krožna sprememba · Poglej več »

Kroglasta strela

Nizozemskem (Maastricht, 28. junij 2011) sevanja, neodvisno pa valovna dolžina sevanja. Kroglasta strela, tudi kroglasti blisk, je redek naravni električni pojav s podobo žareče krogle različnih velikosti.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kroglasta strela · Poglej več »

Kroglasta zvezdna kopica

accessdate.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kroglasta zvezdna kopica · Poglej več »

Krom

Króm (latinsko chromium iz grške besede chroma; barva) je kemični element s simbolom Cr in atomskim številom 24 v periodnem sistemu.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Krom · Poglej več »

Kromatična aberacija

Primer kromatične aberacije. Zgornja slika ima minimalno kromatično aberacijo, spodnja pa veliko Kromatična aberacija ali zarisba je optična napaka, ki se pojavi na fotografijah zaradi različnega loma svetlobe posameznih valovnih dolžin.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kromatična aberacija · Poglej več »

Kromatografija

Frakcije klorofila, ločene s papirno kromatografijo Kromatografíja je družina tehnik analitične kemije za ločevanje zmesi.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kromatografija · Poglej več »

Kromosfera

Sončevim popolnim mrkom leta 1999 Kromosfera je tanek pas Sončeve atmosfere nad fotosfero, širok okoli 10.000 km.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kromosfera · Poglej več »

Kroneckerjeva delta

Kroneckerjeva delta (Kroneckerjev simbol delta. ali Kroneckerjev simbol.) je v matematiki funkcija dveh spremenljivk, po navadi celih števil, in je enaka 1, če sta spremenljivki enaki, drugače pa je enaka 0.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kroneckerjeva delta · Poglej več »

Ksenon

Ksénon je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Xe in atomsko število 54.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Ksenon · Poglej več »

Kubični kristalni sistem

Primer kubičnih kristalov: halit (natrijev klorid) s strukturo kamene soli Mrežni model enostavnega kubičnega sistema Osnovna celica kubičnega gostega sklada, poznanega tudi kot ploskovno centrirana kocka Kubični ali izomerni kristalni sistem kristalni sistem, v katerem ima osnovna celica obliko kocke.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kubični kristalni sistem · Poglej več »

Kuiperjev pas

astronomskih enotah. Kuiperjev pas (včasih imenovan Edgeworthov pas ali Edgeworth-Kuiperjev pas) je asteroidno področje v Osončju, ki se razteza od Neptunovega tira (na 30 a. e.) do 50 a. e. od Sonca in je bližji od Oortovega oblaka.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kuiperjev pas · Poglej več »

Kulminacija

Kulminacija je v astronomiji trenutek (čas), ko nebesno telo pri svojem gibanju po nebesni krogli doseže največjo (najnižjo) altitudo nad (pod) horizontom.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kulminacija · Poglej več »

Kvadratni zakon upora

Kvadrátni zákon upòra opisuje upor sredstva na telo, ki se giblje v tekočini, ali pojav, da se tekočina upira pretakanju po cevi.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kvadratni zakon upora · Poglej več »

Kvant

Kvant je v fiziki najmanjša nedeljiva količina katerekoli fizikalne količine, ki lahko sodeluje v neki interakciji.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kvant · Poglej več »

Kvantizacija

Kvantizácija je pojem, s katerim se izrazi spoznanje, da silostne količine (predvsem v območju atoma), kakor so npr.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kvantizacija · Poglej več »

Kvantna fluktuacija

spontanega parametričnega sipanja (SPDC). Kvántna fluktuácija (fluktuácija vákuumskega stánja ali vákuumska fluktuácija) je v kvantni mehaniki trenutna sprememba količine energije v točki prostora, ki ga opisuje Heisenbergovo načelo nedoločenosti.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kvantna fluktuacija · Poglej več »

Kvantna gravitacija

Kvántna gravitácija je področje teoretične fizike, ki poskuša opisati gravitacijo po načelih kvantne mehanike, in kjer kvantnih pojavov ni mogoče zanemariti – na primer blizu strnjenih astrofizikalnih teles, kjer so gravitacijski pojavi močni.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kvantna gravitacija · Poglej več »

Kvantna mehanika

Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kvantna mehanika · Poglej več »

Kvantna prepletenost

Kvántna prepletènost je kvantnomehanski fizični pojav, ki nastane ko se pari ali grupe delcev ustvarijo, interaktirajo ali ko si delijo prostorsko bližino na tak način da se kvantno stanje vsakega delca ne da opisati neodvisno od stanja drugih, tudi če so delci ločeni na veliki razdalji.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kvantna prepletenost · Poglej več »

Kvantna sklopitev

Kvantna sklopitev je v kvantni mehaniki pojav, ki se kaže v sklopitvi dveh ali več sistemov tako, da sprememba v enem sistemu vpliva na kvantna stanja v drugem sistemu.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kvantna sklopitev · Poglej več »

Kvantna statistika

Kvantna statistika je del statistične mehanike, ki opisuje mikrofizikalne sisteme in procese, pri katerih pridejo do izraza kvantne značilnosti udeleženih delcev.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kvantna statistika · Poglej več »

Kvantna superpozicija

Kvantna superpozicija je značilnost, ki se pojavlja v kvantni mehaniki.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kvantna superpozicija · Poglej več »

Kvantna teorija polja

Kvántna teoríja pólja je razširitev kvantne mehanike od točkastih delcev do polj, kot je na primer elektromagnetno polje.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kvantna teorija polja · Poglej več »

Kvantni harmonični oscilator

Kvantni harmonični oscilator je kvantnomehanski analogon klasičnemu harmoničnemu oscilatorju (harmoničnemu nihalu).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kvantni harmonični oscilator · Poglej več »

Kvantno število

Kvantno število je brezrazsežno število, ki v kvantni mehaniki omogoča opis značilnosti določenega delca in njegovih stanj.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kvantno število · Poglej več »

Kvantno število skupne vrtilne količine

Kvantno število skupne vrtilne količine (oznaka \mathbf j \) je sestavljeno iz tirnega (\boldsymbol \) in spinskega kvantnega števila (s \): Pripadajoče kvantno število skupne vrtilne količine (\mathbf j \) lahko zavzame vrednosti kjer je.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kvantno število skupne vrtilne količine · Poglej več »

Kvantno stanje

Kvantno stanje je v kvantni mehaniki stanje, ki v popolnosti opisuje kvantni sistem.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kvantno stanje · Poglej več »

Kvark

Kvarki predstavljajo eno od družin delcev, manjših od atoma, za katere po vsem sodeč kaže, da so osnovni in nedeljivi gradniki snovi.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kvark · Poglej več »

Kvark b

Kvark b (tudi kvark dno ali lepota) (oznaka b \) je eden izmed osnovnih delcev, ki pripada družini kvarkov (tretji generaciji).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kvark b · Poglej več »

Kvark c

Kvark c (tudi čarobni, čarni ali šarmantni kvark) (oznaka c \) je eden izmed osnovnih delcev, ki pripada družini kvarkov (drugi generaciji).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kvark c · Poglej več »

Kvark d

Kvark d (tudi kvark dol) (oznaka d \) je eden izmed osnovnih delcev, ki pripada družini kvarkov (prvi generaciji).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kvark d · Poglej več »

Kvark s

Kvark s (tudi čudni kvark) (oznaka s \) je eden izmed osnovnih delcev, ki pripada družini kvarkov (drugi generaciji).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kvark s · Poglej več »

Kvark t

Kvark t (tudi kvark vrh ali resnica) (oznaka t \) je eden izmed osnovnih delcev, ki pripada družini kvarkov (tretji generaciji).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kvark t · Poglej več »

Kvark u

Kvark u (tudi kvark gor) (oznaka u \) je eden izmed osnovnih delcev, ki pripada družini kvarkov (prvi generaciji).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kvark u · Poglej več »

Kvarkovski model

Kvarkovski model je bil izdelan zaradi ureditve organizacije velikega števila hadronov, ki jih sestavljajo kvarki.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kvarkovski model · Poglej več »

Kvazar

Umetnikova upodobitev rastočega kvazarja HST Kvázar (angleško quasar, kratica od QUASi-stellAR radio source, navidezno zvezdni radijski vir) je astronomsko telo, ki je izredno močno in oddaljeno aktivno galaktično jedro.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kvazar · Poglej več »

Kvazidelec

Kvázidélec je v fiziki pojem, s katerim opisujemo obnašanje sistema s pomočjo izmišljenega delca, ki je bolj ali manj prost, in se obnaša kot samostojni delec.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Kvazidelec · Poglej več »

Lagrangeeva formulacija gibalnih enačb

Z Lagrangeevimi enačbami je mogoče poiskati diferencialne enačbe, ki opisujejo obnašanje mehanskega sistema, prek energijskih konceptov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Lagrangeeva formulacija gibalnih enačb · Poglej več »

Lagrangeeva funkcija

Lagrangeeva fúnkcija (tudi lagranžijan ali Lagrangiana) je v fiziki funkcija, izbrana tako, da zajame celoten sistem (telo ali sistem teles).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Lagrangeeva funkcija · Poglej več »

Laminarni tok

Laminárni tók je tok snovi, pri katerem so tokovnice urejene in gladke.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Laminarni tok · Poglej več »

Lanczosev tenzor

Lanczosev ténzor ali Lanczosev potenciál je v splošni teoriji relativnosti tenzor 3. reda, ki generira Weylov tenzor.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Lanczosev tenzor · Poglej več »

Landéjev množitelj g

Landéjev množitelj g (tudi giromagnetni ali žiromagnetni množitelj) je posebni primer množiteljev g. Uporablja se za nabite delce (zgled je elektron), ki imajo spin in tirno vrtilno količino.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Landéjev množitelj g · Poglej več »

Landoltov kolobar

Landoltovi kolobarjasti optotipi različnih velikosti in usmerjenosti Tablica Golovin-Sivceva Landoltov kolobar (tudi japonski preskus vida, Landoltov (prekinjeni) obroč) je optotip (očesna razpredelnica) – standardizirani simbol za preskus vida.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Landoltov kolobar · Poglej več »

Lantan

Lantan (latinsko lanthanum) je kemijski element s simbolom La in vrstnim številom 57.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Lantan · Poglej več »

Lantanoidi

Lantanoidi prej Lantanídi (tudi rédke zêmlje ali rédke prvíne) so skupina 14 redko-zemeljskih kemijskih elementov, ki v periodnem sistemu ležijo med lantanom in iterbijem, se pravi tistih, katerih atomska števila so med 57 in vključno 70.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Lantanoidi · Poglej več »

Laplaceov operator

Laplaceov operátor (tudi laplasian in redkeje operator delta) je v vektorskem računu skalarni diferencialni operator skalarne funkcije φ.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Laplaceov operator · Poglej več »

Laplaceova transformacija

Laplaceova transformácija je integralska transformacija, ki funkcijo iz časovnega prostora t preslika v frekvenčni prostor kompleksne spremenljivke s: \left.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Laplaceova transformacija · Poglej več »

Larmorjeva frekvenca

Larmórjeva frekvénca je frekvenca, s katero jedrski spini precesirajo v zunanjem magnetnem polju.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Larmorjeva frekvenca · Poglej več »

Lars Onsager

Lars Onsager, norveško-ameriški fizik in kemik, * 27. november 1903, Norveška, † 5. oktober 1976, ZDA.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Lars Onsager · Poglej več »

Laser

Laser Láser (ime je iz angleškega akronima LASER; Light Amplification by Stimulated Emission of Radiation, torej »ojačevanje svetlobe s spodbujanim sevanjem valovanja«) je naprava, ki za vir energije uporablja pojav stimuliranega sevanja (emisije) in ojačanja svetlobnega sevanja.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Laser · Poglej več »

Laser Nd:YAG

Laserji Nd:YAG ali neodimijevi laserji spadajo v kategorijo laserjev, katerih ojačevalno sredstvo je v trdnem stanju.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Laser Nd:YAG · Poglej več »

Laserski vibrometer

Laserski vibrometer (tudi laserski Doppler vibrometer, LDV) je optična merilna naprava za merjenje lastnosti vibracij površine.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Laserski vibrometer · Poglej več »

Lasersko hlajenje

Lasersko hlajenje je skupno ime za več različnih tehnik, pri katerih z enim ali več laserskimi žarki hladimo atomske in molekularne pare do temperatur blizu absolutne ničle.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Lasersko hlajenje · Poglej več »

Lastna energija

Lástna energíja (tudi mirôvna ~ ali invariántna ~, oznaka W0) je v posebni teoriji relativnosti količina enaka zmnožku lastne mase m in kvadrata hitrosti svetlobe v praznem prostoru c0: To je najmanjša energija, ki jo točkasto telo lahko ima in ustreza energiji mirujočega telesa izven polja sil.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Lastna energija · Poglej več »

Lastna vrednost

Lástna vrédnost linearne preslikave A je v linearni algebri po definiciji tak skalar λ, pri katerem je za neničelni vektor \vec\mathbf\, izpolnjena karakteristična enačba: Takšen vektor \vec\mathbf\, se imenuje lastni vektor.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Lastna vrednost · Poglej več »

Lastni čas

Lástni čàs je čas, ki ga meri mirujoča ura v posebni teoriji relativnosti.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Lastni čas · Poglej več »

Lavrencij

Lavrencij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Lr in atomsko število 103.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Lavrencij · Poglej več »

Léon Nicolas Brillouin

Léon Nicolas Brillouin, francoski fizik, * 7. avgust 1889, Sèvres, Seine-et-Oise, Francija, † 4. oktober 1969, New York, ZDA.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Léon Nicolas Brillouin · Poglej več »

Léon Van Hove

Léon Charles Prudent Van Hove, belgijski fizik, * 10. februar 1924, Bruselj, Belgija, † 2. september 1990, Ženeva, Švica.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Léon Van Hove · Poglej več »

Leča (optika)

Bikonveksna leča. Valovno čelo pri prehodu skozi zbiralno lečo. Léča je optični element, ki prepušča in lomi svetlobo, pri tem pa žarek svetlobe zbere ali razprši.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Leča (optika) · Poglej več »

Leó Szilárd

Leó Szilárd (do starosti 2), madžarsko-ameriški fizik, * 11. februar 1898, Budimpešta, Madžarska, † 30. maj 1964, La Jolla, Kalifornija, ZDA.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Leó Szilárd · Poglej več »

Led

Blok ledu na Islandiji Léd je zmrznjena trdna oblika vode.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Led · Poglej več »

Lega

Léga ima več pomenov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Lega · Poglej več »

Leidenfrostov pojav

mm) je samo približno velikostni red parne plasti Demonstracija Leidenfrostovega pojava Leidenfrostov pojáv je fizikalni pojav, ki se ga opazi, če se na vročo ploščo spusti kapljo hlapljive tekočine (kapljevine).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Leidenfrostov pojav · Poglej več »

Lennard-Jonesov potencial

Lennard-Jonesov potenciál je v fiziki potencial, ki fenomenološko opisuje silo med atomi ali molekulami.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Lennard-Jonesov potencial · Poglej več »

Lenzovo pravilo

Lenzovo pravílo v fiziki pove predznak inducirane napetosti pri elektromagnetni indukciji.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Lenzovo pravilo · Poglej več »

Leo Esaki

Leona Esaki, znan kot Leo Esaki (Esaki Reona), japonski fizik, * 12. marec 1925, Osaka, Japonska.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Leo Esaki · Poglej več »

Leo Graetz

Leo Graetz, nemški fizik, * 26. september 1856, Breslau, Prusija (sedaj Wrocław, Poljska), † 12. november 1941, München, Nemčija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Leo Graetz · Poglej več »

Leo James Rainwater

Leo James Rainwater, ameriški fizik, * 9. december 1917, Council, Idaho, ZDA, † 31. maj 1986, New York, New York, ZDA.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Leo James Rainwater · Poglej več »

Leon Max Lederman

Leon Max Lederman, ameriški fizik, * 15. julij 1922, New York, New York, ZDA, † 3. oktober 2018, Rexburg, Idaho, ZDA.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Leon Max Lederman · Poglej več »

Leon Neil Cooper

Leon Neil Cooper, ameriški fizik, * 28. februar 1930, New York, New York, ZDA.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Leon Neil Cooper · Poglej več »

Leonard Susskind

Leonard Susskind, ameriški fizik in kozmolog, * 1. januar 1940, New York, New York, ZDA.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Leonard Susskind · Poglej več »

Leonhard Euler

Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Leonhard Euler · Poglej več »

Lepton

Leptóni (grško leptos - lahek) so ob kvarkih druga družina osnovnih delcev iz družine fermionov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Lepton · Poglej več »

Lepton tau

Leptón táu (tudi táv, táu, délec táu ali tauón, s simbolom \tau^\ \) je negativno nabiti osnovni delec z razpolovno dobo 2,90 · 10−13 sekund in maso 1777 MeV/c2 (v primerjavi z 938 MeV/c2 pri protonih in 0,511 MeV/c2 pri elektronih).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Lepton tau · Poglej več »

Leptonsko število

Leptonsko število (tudi leptonski naboj) (oznaka L \) je za sistem enako številu leptonov zmanjšano za število antileptonov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Leptonsko število · Poglej več »

Leto

Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Leto · Poglej več »

Lev Davidovič Landau

Lev Davidovič Landau, ruski fizik, Baku, Ruski imperij (sedaj Azerbajdžan), * 22. januar (9. januar, ruski koledar) 1908, † 1. april 1968, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Lev Davidovič Landau · Poglej več »

Levi-Civitajev simbol

Levi-Civitajev simbol ali tudi permutacijski simbol je določen z: Predstavitev Levi-Civitajevega simbola \begin +1; & \mbox (i,j,k) \mbox (1,2,3), (2,3,1) \mbox (3,1,2)\\ -1; & \mbox (i,j,k) \mbox (3,2,1), (1,3,2) \mbox (2,1,3)\\ 0; & \mboxi.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Levi-Civitajev simbol · Poglej več »

Levkip

Levkíp (Leúkippos), starogrški filozof, * okoli 490 pr. n. št., Milet, ali morda Eleja (danes Velija), † okoli 420 pr. n. št.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Levkip · Poglej več »

Lichtenbergova figura

Lichtenbergove figure so razvejana električne razelektritve (električna drevesa), ki se včasih ohranijo na površini ali v notranjosti trdnega dielektrika.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Lichtenbergova figura · Poglej več »

Liejeva grupa

Liejeva grupa je analitično realna ali kompleksna mnogoterost, ki je tudi topološka grupa, lokalno homomorfna prostoru ''n''-teric (x1, x2, x3,..., xn) in ima še analitično strukturo.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Liejeva grupa · Poglej več »

LIGO

Nadzorna soba Naprednega LIGO v Livingstonu med prvim opazovalnim zagonom (O1) Observatorij gravitacijskega valovanja z laserskim interferometrom (izvirno, okrajšano LIGO) je fizikalni poskus in observatorij za zaznavanje gravitacijskega valovanja in razvoj opazovanja gravitacijskega valovanja kot astronomskega orodja.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in LIGO · Poglej več »

Limita

Limíta je mejna vrednost, ki se ji neka količina približuje.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Limita · Poglej več »

Linearna polarizacija

Električno polje (modro) linearno polarizirano vzdolž daljice (vijolično), sestavljeno iz dveh komponent, ki sta v fazi (rdeče in zeleno) Linearna polarizacija elektromegnetnega valovanja je vrsta polarizacije, kjer vrh vektorja električnega in magnetnega polja niha vzdolž daljice.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Linearna polarizacija · Poglej več »

Linearna transformacija

Línearna transformácija (tudi línearni operátor) je značilna vrsta preslikave iz linearne algebre.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Linearna transformacija · Poglej več »

Lissajousova krivulja

Lissajousova krivulja (tudi Bowditchova krivulja) pripada družini krivulj, ki nastanejo zaradi harmonskega nihanja, ki izhaja iz dveh med seboj pravokotnih smeri.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Lissajousova krivulja · Poglej več »

Liter

Líter (oznaka l ali L) je tradicionalna enota za merjenje prostornine, enaka enemu kubičnemu decimetru oziroma tisočini kubičnega metra, kar ustreza kocki s stranicami dolžine enega decimetra.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Liter · Poglej več »

Litij

Lítij je kemični element, ki ima simbol Li in atomsko število 3.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Litij · Poglej več »

Llewellyn Hilleth Thomas

Llewellyn Hilleth Thomas, angleško-ameriški fizik in matematik, * 21. oktober 1903, London, Anglija, † 20. april 1992, Raleigh, Severna Karolina, ZDA.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Llewellyn Hilleth Thomas · Poglej več »

Ločitev spina in naboja

Ločitev spina in naboja je v fiziki pojav, ki se kaže v obliki nenavadnega obnašanja elektronov, ki se nahajajo v tankih prevodnikih (nanocevka).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Ločitev spina in naboja · Poglej več »

Ločljivost

Ločljívost ima več pomenov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Ločljivost · Poglej več »

Ločljivost mikroskopa

Ločljívost mikroskòpa (oznake r, R, d) je določena kot najmanjša razdalja med točkama (točkovnima viroma), ki se ju v idealnih pogojih še razloči kot dve točki.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Ločljivost mikroskopa · Poglej več »

Lom

Lóm je pojav, ki nastane predvsem pri krhkih materialih, ko jih obremenimo z mehansko obremenitvijo.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Lom · Poglej več »

Lom svetlobe

lego slamice v kozarcu vode. Svetlejši pravokotnik predstavlja navidezno lego slamice. Lòm svetlôbe (redko refrákcija) je fizikalni pojav, ki opisuje spremembo smeri svetlobnega žarka zaradi spremembe hitrosti pri potovanju valov med snovmi z različnim lomnim količnikom.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Lom svetlobe · Poglej več »

Lomni količnik

Lomni količnik (ali redko refrakcijski/refraktivni indeks, običajna oznaka n) je v optiki razmerje med hitrostjo elektromagnetnega valovanja v praznem prostoru in fazno hitrostjo elektromagnetnega valovanja v snovi. Lomni količnik je brezrazsežna količina.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Lomni količnik · Poglej več »

Lomni zakon

Lòmni zákon v optiki govori o lomu valovanja ob prehodu čez mejo med dvema snovema z različnima lomnima količnikoma.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Lomni zakon · Poglej več »

Lonec na zvišan pritisk

Lonec na zvišan pritisk (imenovan pogosto ekonomlonec) je priprava za kuhanje pod zvišanim tlakom in s tem pri temperaturah nad 100 °C.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Lonec na zvišan pritisk · Poglej več »

Loránd Eötvös

Baron Loránd Eötvös de Vásárosnamény, madžarski fizik, * 27. julij 1848, Budim, Avstrijsko cesarstvo (sedaj Madžarska), † 8. april 1919, Budimpešta, Madžarska sovjetska republika (sedaj Madžarska).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Loránd Eötvös · Poglej več »

Lorentzev faktor

Lorentzev fáktor (oznaka γ, relativistična gama) nastopa pri Lorentzevi transformaciji med inercialnima opazovalnima sistemoma, ki se relativno eden glede na drugega gibljeta s hitrostjo v: \frac.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Lorentzev faktor · Poglej več »

Lorentzeva sila

gostote magnetnega polja ''B'' (v smeri proti opazovalcu ven iz slike) za različne vrednosti ''e'' zadevajo s plinskimi molekulami v bučki Lorentzeva síla je sila, ki deluje na električni naboj v električnem in magnetnem polju: oziroma: Pri tem je \vec\mathbf vektor sile, e električni naboj, \vec\mathbf vektor jakosti električnega polja, \vec\mathbf vektor hitrosti, s katero se naboj giblje, \vec\mathbf pa vektor gostote magnetnega polja.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Lorentzeva sila · Poglej več »

Lorentzeva transformacija

Lorentzeva transformácija je kot linearna transformacija v fiziki predpis, ki ohranja prostorskočasovni razmik med dvema dogodkoma v prostoru Minkowskega in pri tem pušča izhodišče nepomično.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Lorentzeva transformacija · Poglej več »

Loschmidtov paradoks

Loschmidtov paradoks (znan tudi kot paradoks reverzibilnosti / ireverzibilnosti ali Umkehreinwand) je pomislek glede nezmožnosti sklepanja ireverzibilnega procesa iz časovno simetrične dinamike.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Loschmidtov paradoks · Poglej več »

Loschmidtovo število

Loschmidtovo števílo (označbe n0, L ali NL) je fizikalna konstanta, ki določa število delcev (atomov ali molekul) idealnega plina v dani prostornini.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Loschmidtovo število · Poglej več »

Louis Eugène Félix Néel

Louis Eugène Félix Néel, francoski fizik, * 22. november 1904, Lyon, Francija, † 17. november 2000 Brive-la-Gaillarde, Francija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Louis Eugène Félix Néel · Poglej več »

Louis Poinsot

Louis Poinsot, francoski matematik in fizik, * 3. januar 1777, Clermont-en-Beauvaisis, Francija, † 5. december 1859, Pariz.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Louis Poinsot · Poglej več »

Louis-Victor Pierre Raymond de Broglie

Knez Louis-Victor Pierre Raymond de Broglie, francoski plemič in fizik, * 15. avgust 1892, Dieppe, Seine-Maritime, Francija, † 19. marec 1987, Louveciennes, Francija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Louis-Victor Pierre Raymond de Broglie · Poglej več »

Ludwig Edward Boltzmann

Ludwig Edward Boltzmann, avstrijski fizik in filozof, * 20. februar 1844, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo (sedaj Avstrija), † 5. september 1906, Devin pri Trstu, Avstro-Ogrska (sedaj Italija).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Ludwig Edward Boltzmann · Poglej več »

Ludwig Prandtl

Ludwig Prandtl, nemški fizik, * 4. februar 1875, Freising, Nemčija, † 15. avgust, 1953, Göttingen, Nemčija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Ludwig Prandtl · Poglej več »

Ludwig Zehnder

Ludwig Louis Albert Zehnder, švicarski fizik, * 4. maj 1854, Illnau, Švica, † 24. marec 1949, Oberhofen am Thunersee, Švica.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Ludwig Zehnder · Poglej več »

Luigi Galvani

Luigi Galvani, italijanski anatom, zdravnik in fizik, * 9. september 1737, Bologna, Italija, † 4. december 1798, Bologna.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Luigi Galvani · Poglej več »

Luis Walter Alvarez

Luis Walter Alvarez, ameriški fizik in izumitelj, * 13. junij 1911, San Francisco, Kalifornija, ZDA, † 1. september 1988, Berkeley, Kalifornija, ZDA.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Luis Walter Alvarez · Poglej več »

Luks

Luks (oznaka lx) je v sistemu SI enota za merjenje osvetljenosti.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Luks · Poglej več »

Lumen

Lúmen (simbol: lm) je SI-enota svetlobnega toka, s katerim opisujemo zaznano moč svetlobe.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Lumen · Poglej več »

Luminiscenca

uri svetita zaradi luminiscenčnega barvila. Luminiscénca ali luminescénca je fizikalni pojav, pri katerem snov, ki ni močno segreta, seva svetlobo; v zvezi s tem se luminiscenci reče tudi hladna svetloba.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Luminiscenca · Poglej več »

Lunin mrk

Lunin mrk 28. oktobra 2004 Popolni Lunin mrk 3. marca 2007. Lúnin mŕk nastane, ko so Sonce, Luna in Zemlja poravnani v ravni navidezni premici in je Zemlja na sredini.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Lunin mrk · Poglej več »

Lupa

Poštna znamka pod lupo Lupa ali povečevalno steklo je preprosta optična priprava za opazovanje majhnih, prostemu očesu težje opaznih predmetov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Lupa · Poglej več »

Lutecij

Lutecij je kemični element s simbolom Lu in atomskim številom 71.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Lutecij · Poglej več »

Lymanova serija

Lymanova serija Lymanova serija je ena izmed skupin spektralnih črt v ultravijoličnem delu emisijskega spektra vodikovega atoma.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Lymanova serija · Poglej več »

Machovo število

Machovo število (označba M ali Ma; krajše Mach) je v fiziki razmerje med hitrostjo telesa, ki se giblje skozi sredstvo, (v) in hitrostjo zvoka (c) v tem sredstvu: Machovo število se imenuje po avstrijskem fiziku in filozofu Ernstu Machu.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Machovo število · Poglej več »

Machovo načelo

Machovo načelo je v teoretični fiziki in še posebej v klasičnih gravitacijskih teorijah nejasna domneva, ki jo je prvi izrekel avstrijski fizik in filozof Ernst Mach leta 1893.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Machovo načelo · Poglej več »

Machovsko načelo

Machovsko načelo je v teoretični fiziki in še posebej v gravitacijskih teorijah vsak razred načel, ki so kot Machovo načelo izražena na poseben način.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Machovsko načelo · Poglej več »

Magdeburški polkrogli

Magdeburški polkrogli Otta von Guericka iz knjige »Praktična fizika« (»Practical Physics«) iz leta 1914 Magdebúrški pólkrógli sta bili eno od najbolj zanimivih poskusov Otta von Guericka, s katerima je pokazal, kako močno ju drži skupaj zračni tlak, če je iz tesno prilegajočih se votlih polkrogel, s premerom malo čez 1 čevelj (~ 304,8 mm), izčrpal zrak.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Magdeburški polkrogli · Poglej več »

Magično število (fizika)

Mágično števílo je v jedrski fiziki število nukleonov, ki so razporejeni v celotne lupine znotraj atomskega jedra.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Magično število (fizika) · Poglej več »

Magnet

Magnetno polje Magnét je telo, ki okrog sebe ustvarja magnetno polje.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Magnet · Poglej več »

Magnetizem

Magnetízem je fizikalni pojav, s katerim nekatere snovi delujejo z odbojno ali privlačno silo na druge snovi.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Magnetizem · Poglej več »

Magnetna napetost

Magnétna napétost (oznaka Um) je fizikalna količina, določena v magnetnem polju po analogiji z električno napetostjo v električnem polju: Pri tem je H jakost magnetnega polja, ds pa majhen premik v magnetnem polju.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Magnetna napetost · Poglej več »

Magnetna permeabilnost

Permeabílnost ali magnétna permeabílnost (oznaka μ) je snovna konstanta, ki opisuje obnašanje snovi v magnetnem polju.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Magnetna permeabilnost · Poglej več »

Magnetni moment

Magnétni momènt (tudi magnétni dípolni momènt) je vektorska količina, ki določa navor magnetnega polja na paličasti magnet ali na tuljavo, po kateri teče električni tok.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Magnetni moment · Poglej več »

Magnetni pretok

Magnétni pretòk (tudi magnétni flúks, oznaka Φm) je merilo za število magnetnih silnic skozi izbrano ploskev.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Magnetni pretok · Poglej več »

Magnetni skalarni potencial

Magnétni skalárni potenciál (označba \psi \!\) je fizikalna količina v klasičnem elektromagnetizmu analogna električnemu (skalarnemu) potencialu \varphi \!\,.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Magnetni skalarni potencial · Poglej več »

Magnetno kvantno število

Možne projekcije vrtilne količine na smer zunanjega magnetnega polja in povezava z magnetnim kvantnim številom za l.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Magnetno kvantno število · Poglej več »

Magnetno polje

Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Magnetno polje · Poglej več »

Magnetno polje v snoveh

Gostota magnetnega polja v snovi (B) je odvisna od gostote magnetnega poljav praznem prostoru (B0) in od relativne permeabilnosti snovi(\mu_).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Magnetno polje v snoveh · Poglej več »

Magnetohidrodinamika

Magnetohidrodinamika (MHD) tudi (dinamika magnetnih fluidov ali hidromagnetika) je študija dinamike (mehanike) električno prevodnih tekočin.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Magnetohidrodinamika · Poglej več »

Magnetosfera

Magnetosfera je valjasto območje, ki obdaja Zemljo, v katerem je Sončev veter pospešen pod vplivom zemeljskega magnetnega polja.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Magnetosfera · Poglej več »

Magnetostrikcija

Magnetostrikcija je lastnost feromagnetnih materialov da spreminjajo obliko med magnetizacijo.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Magnetostrikcija · Poglej več »

Magnezij

Magnézij (latinsko magnesium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mg in atomsko število 12.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Magnezij · Poglej več »

Magnituda

Magnitúda (latinsko magnitudo - veličina).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Magnituda · Poglej več »

Magnon

Prikaz feromagmetnega magnona. Magnon je kvazidelec, ki nastane kot posledica skupinskih vzbujenih stanj elektronskega spina v kristalni mreži.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Magnon · Poglej več »

Majoranov fermion

Majoranov fèrmion (tudi Majoranov spinor) je fermion, ki je sam sebi tudi antidelec.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Majoranov fermion · Poglej več »

Majoron

Majoron (oznaka J \) je domnevni tip Goldstonovih bozonov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Majoron · Poglej več »

Makoto Kobajaši (fizik)

Makoto Kobajaši (Kobayashi Makoto), japonski fizik, * 7. april 1944, Nagoja, Japonska.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Makoto Kobajaši (fizik) · Poglej več »

Makromolekula

Primer beljakovine, ki je polipeptidna makromolekula Makromolekule ali velemolekule so zelo velike molekule in se običajno nanašajo na molekule, ki gradijo polimere ali biopolimere (na primer molekula DNK).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Makromolekula · Poglej več »

Mangan

Mangán (latinsko manganum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mn in atomsko število 25.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Mangan · Poglej več »

Manometer

parnem stroju. Izdelovalec Söderströms gjuteri- och mek. verkstads A.-B., Norrköping, Švedska Manométer je fizikalna merilna priprava za merjenje tlaka.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Manometer · Poglej več »

Maria Goeppert-Mayer

Maria Göppert-Mayer, nemška fizičarka, * 28. junij 1906, Katowice, Nemško cesarstvo (danes Poljska), † 20. februar 1972, San Diego, Kalifornija, ZDA.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Maria Goeppert-Mayer · Poglej več »

Marie Alfred Cornu

Marie Alfred Cornu, francoski fizik, * 6. marec 1841, Orléans, Francija, † 12. april 1902, Romorantin, Francija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Marie Alfred Cornu · Poglej več »

Marie Skłodowska-Curie

Marie (Maria Salomea) Skłodowska-Curie, poljsko-francoska fizičarka in kemičarka, * 7. november 1867, Varšava, Poljska, † 4. julij 1934, Sallanches, Francija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Marie Skłodowska-Curie · Poglej več »

Mars

Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Mars · Poglej več »

Martin Lewis Perl

Martin Lewis Perl, ameriški fizik, * 24. junij 1927, New York, ZDA, † 30. september 2014, Palo Alto, Kalifornija, ZDA.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Martin Lewis Perl · Poglej več »

Martin Ryle

Sir Martin Ryle, angleški fizik in astronom, * 27. september 1918, Brighton, Anglija, † 14. oktober 1984, Cambridge, Anglija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Martin Ryle · Poglej več »

Martinus Justinus Godefriedus Veltman

Martinus Justinus Godefriedus »Tini« Veltman, nizozemski fizik, * 27. junij 1931, Waalwijk, Nizozemska, † 4. januar 2021, Bilthoven, Nizozemska.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Martinus Justinus Godefriedus Veltman · Poglej več »

Marvin Leonard Goldberger

Marvin Leonard Goldberger, ameriški fizik, * 22. oktober 1922, Chicago, Illinois, ZDA, † 26. november 2014, San Diego, Kalifornija, ZDA.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Marvin Leonard Goldberger · Poglej več »

Masa

merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Masa · Poglej več »

Masatoši Košiba

Masatoši Košiba (hepburn Masatoshi Koshiba), japonski fizik, * 19. september 1926, Tojohaši, Japonska, † 12. november 2020, Tokio.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Masatoši Košiba · Poglej več »

Masni pretok

Másni pretòk (tudi másni tók; oznaka Φm) je določen z maso tekočine, ki steče v časovni enoti skozi izbrani presek: Kot masni pretok na enoto površine je določena gostota masnega toka.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Masni pretok · Poglej več »

Masno število

Másno števílo (oznaka A) izraža na celo število zaokroženo maso atomskega jedra, izraženo v atomskih enotah mase.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Masno število · Poglej več »

Masno središče

Másno sredíšče je točka telesa, določena kot uteženo povprečje vseh točk telesa, pri čemer je utež sorazmerna masi točke.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Masno središče · Poglej več »

Matematična fizika

verjetnostnimi amplitudami (desno). Matemátična fízika se nanaša na razvoj matematičnih znanstvenih metod za uporabo v fiziki in je teorija matematičnih modelov pri raziskovanju fizikalnih pojavov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Matematična fizika · Poglej več »

Matematično nihalo

300px Matematično nihalo je idealno težno nihalo, ki je sestavljeno iz točkastega telesa, obešenega na zelo tanki in dolgi nitki.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Matematično nihalo · Poglej več »

Matrika

Zgradba matrik Matríka je v matematiki pravokotna razpredelnica števil ali v splošnem elementov kolobarskih algebrskih struktur.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Matrika · Poglej več »

Matteuccijeva medalja

Matteuccijeva medalja je nagrada za izjemne prispevke k napredku znanosti.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Matteuccijeva medalja · Poglej več »

Maurice Wilkins

Maurice Hugh Frederick Wilkins, CBE, FRS, angleški fizik in molekularni biolog, * 15. december 1916, Pongaroa, Wairarapa, Nova Zelandija, † 5. oktober 2004, London, Združeno kraljestvo.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Maurice Wilkins · Poglej več »

Mavrica

Dvojna mavrica. Sonce je za opazovalcem. Mavrica je svetlobni pojav v ozračju, ki ga vidimo v obliki loka spektralnih barv.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Mavrica · Poglej več »

Max Born

Max Born, nemški matematik in fizik, * 11. december 1882, (Breslau), Nemčija), † 5. januar 1970, Göttingen, Nemčija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Max Born · Poglej več »

Max Jakob

Max Jakob, nemški fizik, * 20. julij 1879, Ludwigshafen, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija), † 4. januar 1955, Chicago, Illinois, ZDA.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Max Jakob · Poglej več »

Max Planck

Max Karl Ernst Ludwig Planck, nemški fizik, * 23. april 1858, Kiel, Schleswig, Kraljevina Danska (sedaj Nemčija) † 4. oktober 1947, Göttingen, zasedena Nemčija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Max Planck · Poglej več »

Max von Laue

Max Theodor Felix von Laue,, nemški fizik, * 9. oktober 1879, Pfaffendorf pri Koblenzu, Nemčija, † 24. april 1960, Berlin, Nemčija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Max von Laue · Poglej več »

Maxwell (enota)

Maksvel (oznaka Mw) je enota v CGS sistemu za merjenje magnetnega pretoka.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Maxwell (enota) · Poglej več »

Maxwell-Stefanova difuzija

normalnem tlaku Maxwell-Stefanova difuzíja (ali Stefan-Maxwellova difuzija) je model opisa difuzije v večkomponentnih sistemih.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Maxwell-Stefanova difuzija · Poglej več »

Maxwellov napetostni tenzor

Maxwellov napétostni ténzor (ali Maxwellov ténzor) je tenzor 2.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Maxwellov napetostni tenzor · Poglej več »

Maxwellove enačbe

Maxwellove enáčbe so osnovni zakoni elektrodinamike, ki povezujejo električno in magnetno polje v elektromagnetno polje ter opisujejo njegove časovne spremembe in širjenje v prostoru.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Maxwellove enačbe · Poglej več »

Mário Schenberg

Mário Schenberg, brazilski elektrotehniški inženir, fizik, astrofizik, umetnostni kritik, pisatelj in politik, * 2. julij 1914, Recife, Pernambuco, Brazilija, † 10. november 1990, São Paulo, Brazilija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Mário Schenberg · Poglej več »

Mešani produkt

Paralelepiped, ki ga določajo trije vektorji Méšani prodúkt (tudi psévdoskalárni prodúkt) je v linearni algebri računska operacija, ki trem trirazsežnim vektorjem priredi število po pravilu: Kot vidimo, je mešani produkt sestavljen iz skalarnega in vektorskega produkta - zato tudi ime mešani produkt.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Mešani produkt · Poglej več »

Medalja Kurčatova

Medalja Kurčatova s polnim imenom zlata medalja Igorja Vasiljeviča Kurčatova je nagrada za izjemne dosežke na področju jedrske fizike in jedrske energije.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Medalja Kurčatova · Poglej več »

Mediana (geometrija)

težišče trikotnika. Mediana (tudi težiščna premica ali težiščnica) je v geometriji daljica, ki v trikotniku povezuje oglišče z razpoloviščem oglišču nasprotne stranice.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Mediana (geometrija) · Poglej več »

Medmolekulska sila

Medmolékulska síla je privlačna sila, ki deluje med molekulami ali oddaljenimi deli makromolekule.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Medmolekulska sila · Poglej več »

Mednarodna zveza za osnovno in uporabno fiziko

Mednarodna zveza za osnovno in uporabno fiziko (kratica IUPAP) je mednarodna nevladna organizacija, posvečena napredku fizike.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Mednarodna zveza za osnovno in uporabno fiziko · Poglej več »

Mednarodni sistem enot

Mednarodni sistem enot (SI, skrajšano iz francoskega) je sodobna oblika metričnega sistema in je najbolj razširjen sistem za merjenje.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Mednarodni sistem enot · Poglej več »

Meglična celica

Animirana različica Meglíčna célica (tudi Wilsonova célica) je priprava za zaznavanje delcev ionizirajočega sevanja.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Meglična celica · Poglej več »

Meglica

HST - WFPC2. Meglíca (tudi nébula; latinsko množina nebulae – megla) je medzvezdni oblak prašnih delcev in plinov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Meglica · Poglej več »

Mehanik

Mehanik je znanstvenik, ki največ deluje in proučuje na področju mehanike.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Mehanik · Poglej več »

Mehanika

Mehánika (mehaniké), tudi klásična mehánika, kadar želimo poudariti razlikovanje od kvantne ali relativistične mehanike, je veja fizike, ki obravnava gibanje in mirovanje teles ter gibanje le-teh pod vplivom sil.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Mehanika · Poglej več »

Mehanika tekočin

Mehánika tekočín (mehanika fluidov ali hidromehanika) je del mehanike kontinuov, ki obravnava gibanje in deformacijo tekočin kot kontinuov, torej ne da bi se ozirala na njihovo notranjo zgradbo.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Mehanika tekočin · Poglej več »

Mehka logika

Mehka logika je matematična razširitev Boolove logike, ki pozna samo dve stanji (0 in 1) na neskončno število stanj (interval). Mehko logiko je javnosti leta 1965 prvič predstavil znanstvenik Lofti A. Zadeh.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Mehka logika · Poglej več »

Mehurčna celica

kapljevinskim vodikom Mehurčna celica je priprava za zaznavanje električno nabitih delcev, ki se gibajo skozi njo.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Mehurčna celica · Poglej več »

Mejna plast

Mejna plast v mehaniki tekočin predstavlja plast tekočine v neposredni bližini telesa, kjer na njeno obnašanje vplivajo učinki viskoznosti.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Mejna plast · Poglej več »

Melvin Schwartz

Melvin Schwartz, ameriški fizik, * 2. november 1932, † 28. avgust 2006.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Melvin Schwartz · Poglej več »

Mendelevij

Mendelévij je sintetični element, ki ima v periodnem sistemu kemijski simbol Md (prej Mv) in atomsko število 101.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Mendelevij · Poglej več »

Meniskus

'''A:''' Konkavni meniskus.'''B:''' Konveksni meniskus. Meniskus (iz grške besede za polmesec) je v fiziki izraz za ukrivljeno gladino kapljevine, v ozki posodi, ki je posledica kohezivnih sil in površinske napetosti.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Meniskus · Poglej več »

Mercallijeva lestvica

Mercallijeva lestvica (kratica MCS za Mercalli-Cancani-Sieberg) je 12-stopenjska lestvica intezitete potresov, ki se je uveljavila v začetku 20.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Mercallijeva lestvica · Poglej več »

Meritev

GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Meritev · Poglej več »

Merkur

Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Merkur · Poglej več »

Meroslovje

Znanstvenik stoji pred preskusno napravo Microarcsecond Metrology (MAM). Meroslovje ali s tujko metrologija je znanstvena in tehniška veda o merjenju.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Meroslovje · Poglej več »

Merska enota

Mérska enôta je v meroslovju standardna enota pri merjenju fizikalnih količin.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Merska enota · Poglej več »

Metamaterial

nm, perioda strukture pa približno 1000 nm. Metamateriál je umetno ustvarjena snov z nenavadnimi fizikalnimi lastnosti, ki jih ne najdemo v naravi.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Metamaterial · Poglej več »

Metastabilno stanje

Metastabilno stanje je vzbujeno stanje fizikalnega sistema (npr.atom ali jedra), ki ima dolg življenjski čas v primerjavi s spontanim razpadom (vse do časov,ki so velikostnega redu sekunde).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Metastabilno stanje · Poglej več »

Meteor

Kopernikov krater na Luni in številni drugi Meteór (tudi utrinek) je svetla sled, ki jo vidimo ob vstopu v atmosfero v Zemljino ozračje ali v atmosfero drugega nebesnega telesa.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Meteor · Poglej več »

Meteorit

Kosi meteroita (Foto: NASA/JSC) Meteorít (tudi izpodnébnik) (grško meteron - pojav na nebu) je kamnit ali kovinski del snovi, ki pade na zemeljsko površje iz vesolja.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Meteorit · Poglej več »

Meteoroid

meteorskim rojem. Posnetek je bil narejen s podaljšano osvetlitvijo. Meteorji se lahko pojavljajo vsakih nekaj sekund ali minut. Meteoroíd je majhno, okoli Sonca krožeče telo, ki ima velikost od prašnega delca (nekaj mikronov) do velikosti skal (nekaj metrov), in je manjše od asteroidov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Meteoroid · Poglej več »

Meteorski roj

Meteorski roj (tudi meteorski dež) je nebesni pojav pri katerem se vidi večje število meteorjev, ki navidezno izvirajo iz ene točke.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Meteorski roj · Poglej več »

Meter

Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Meter · Poglej več »

Mezon

nonet. JP.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Mezon · Poglej več »

Mezon B

Mezon B (oznaka B \) je mezon, ki ga sestavlja kvark b in eden izmed kvarkov u (v mezonu B^ \) ali d (v mezonu B^ \) ali s (v mezonu B^0_ \) ali c (v mezonu B^+_ \).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Mezon B · Poglej več »

Mezon D

Mezon D (pred letom 1986 tudi mezon F) (oznaka D \) je najlažji mezon, ki vsebuje kvark c. Za fiziko osnovnih delcev je zanimiv, ker omogoča raziskovanje šibke interakcije.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Mezon D · Poglej več »

Mezon ρ

Mezon ρ (oznaka \rho \) je mezon, ki se pojavlja v treh oblikah, ki jih označujemo z \rho^0 \,, \rho^+ \, in \rho^- \,.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Mezon ρ · Poglej več »

Mezon Υ

Mezon Y ((oznaka Y \,, tudi \Upsilon \) je mezon brez okusa, ki ga sestavljata kvark b in antikvark b ali b \bar b \,. Prištevamo ga med botomonije. Odkrili so ga v Fermilabu leta 1978 (skupina E288) pod vodstvom ameriškega fizika Leona Maxa Ledermana (rojen 1922). Bil je prvi opaženi delec, ki je vseboval kvark b.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Mezon Υ · Poglej več »

Mezon η

Mezon η in mezon η′ (oznaka \eta \) je mezon, ki ga sestavljata kvarka u in d. Nastopa v dveh oblikah, ki ju označujemo z \eta \, in \eta^\prime \,.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Mezon η · Poglej več »

Mezon φ

Mezon φ (oznaka \varphi \) je mezon, ki spada med vektorske mezone.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Mezon φ · Poglej več »

Mezon J/Ψ

Mezon J/ψ (oznaka J/\psi \) je mezon brez okusa, ki vsebuje kvark c in njegov antikvark.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Mezon J/Ψ · Poglej več »

Michael Faraday

Michael Faraday, je bil angleški fizik in kemik in član Kraljeve družbe, ki je veliko prispeval k poznavanju elektromagnetizma in elektrokemije, * 22. september 1791, Newington, grofija Surrey, Anglija, † 25. avgust 1867, Hampton Court pri Londonu, Anglija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Michael Faraday · Poglej več »

Michio Kaku

Michio Kaku, ameriški fizik in popularizator znanosti, * 24. januar 1947, San Jose, Kalifornija, ZDA.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Michio Kaku · Poglej več »

Miejevo sipanje

Miejevo sipanje je elastično sipanje svetlobe na delcih, katerih velikost je primerljiva z valovno dolžino vpadne svetlobe.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Miejevo sipanje · Poglej več »

Mikrometer

Ogljikovo vlakno (premer 6 μm) ob človeškem lasu (50 μm) za ponazoritev Míkrometer (označba μm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni milijoninki metra (predpona »mikro-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1/1.000.000).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Mikrometer · Poglej več »

Mikrosekunda

Míkrosekunda (okrajšava μs) je enota za merjenje časa, milijonkrat manjša od sekunde.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Mikrosekunda · Poglej več »

Mikroskop

200px Mikroskop (iz grških besed, mikrós - »majhno« in, skopeîn - »gledati« ali »videti«) - slovensko drobnogled - je naprava za opazovanje objektov, ki so premajhni, da bi jih lahko videli s prostim očesom.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Mikroskop · Poglej več »

Mikrovalovi

telekomunikacijski stolp na Wrights Hillu v Wellingtonu, Nova Zelandija Míkrovalóvi so elektromagnetni valovi z valovno dolžino od 1 metra do 1 milimetra (to je od 300 MHz do 300 GHz).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Mikrovalovi · Poglej več »

Milimeter

Milimeter (označba mm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni tisočinki metra (predpona »mili-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1/1000).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Milimeter · Poglej več »

Milimeter živega srebra

Miliméter žívega srebrà (kratica mmHg, en. milimeter hydrargyrum) je enota za tlak, ki se uporablja na primer v medicini za merjenje krvnega tlaka in drugih tlakov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Milimeter živega srebra · Poglej več »

Millerjevi indeksi

Millerjevi indeksi ravnin v kubičnih kristalih Millerjevi indeksi so sistem zapisa kristalografskih ravnin in smeri v Bravaisovih mrežah.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Millerjevi indeksi · Poglej več »

Minimalni supersimetrični standardni model

Minimalni supersimetrični standardni model ali MSSM je razširitev standardnega modela z uporabo supersimetrije.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Minimalni supersimetrični standardni model · Poglej več »

Minuta

Minúta je.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Minuta · Poglej več »

Mion

Mión (v starejših virih (napačno) tudi μ-mezon) je v standardnem modelu fizike delcev skupno ime za par osnovnih delcev s pozitivnim in negativnim električnim nabojem.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Mion · Poglej več »

Mionski nevtrino

Mionski nevtrino (oznaka \nu_ \) je eden izmed treh nevtrinov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Mionski nevtrino · Poglej več »

Mirjam Dular

Mirjam Dular, rojena Galičič, slovenska astronomka.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Mirjam Dular · Poglej več »

Mirovna masa

Miròvna mása (tudi lástna mása ali invariántna mása) je v posebni teoriji relativnosti pojem, ki je opisoval, kar danes preprosto imenujemo masa.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Mirovna masa · Poglej več »

Miselni preizkus

Míselni preizkús ali miselni preizkús (angleško a thought experiment, iz nemške besede das Gedankenexperiment) je izraz, ki se pogosto uporablja v fiziki in na drugih področjih.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Miselni preizkus · Poglej več »

Mitchell Jay Feigenbaum

Mitchell Jay Feigenbaum, ameriški fizik in matematik, * 19. december 1944, Filadelfija, Pensilvanija, ZDA, † 30. junij 2019, New York.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Mitchell Jay Feigenbaum · Poglej več »

Mlaj (Luna)

Slika Lune posneta ob približno mlaju. Tedaj je obsevana samo od zvezd in Zemlje. V astronomiji je mlaj ali nova luna prva lunina faza, ko imata Luna in Sonce enako ekliptično dolžino.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Mlaj (Luna) · Poglej več »

Mnogočasovne razsežnosti

Mnogočasovne razsežnosti razširjajo pojem enorazsežnega časa na več razsežnosti.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Mnogočasovne razsežnosti · Poglej več »

Moč

Móč je skalarna fizikalna količina, določena kot delo, opravljeno v enoti časa.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Moč · Poglej več »

Močna jedrska sila

Mòčna jêdrska síla ali mòčna interákcija (izraz interakcija je natančnejši), tudi bárvna síla je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Močna jedrska sila · Poglej več »

Moderator (reaktor)

Moderator nevtronov je material, ki v jedrskem reaktorju upočasnjuje hitrost nevtronov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Moderator (reaktor) · Poglej več »

Modulacija

Modulacija v elektroniki in telekomunikacijah pomeni način spreminjanja lastnosti periodičnega (po navadi visokofekvenčnega) signala (nosilni signal) z uporabo t. i. modulacijskega signala, ki vsebuje informacije, ki jih želimo oddajati oz.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Modulacija · Poglej več »

Mohorovičićeva nezveznost

narodnem parku Gros Morne, Nova Fundlandija, danes na površini Mohorovičićeva nezveznost (tudi Mohorovičićeva diskontinuiteta ali Moho) je mejno območje v notranjosti Zemlje med zemeljsko skorjo in plaščem.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Mohorovičićeva nezveznost · Poglej več »

Mohsova trdotna lestvica

Mohsovo trdòtno léstvico je leta 1812 sestavil nemški geolog in mineralog Friedrich Mohs za merjenje trdote mineralov in umetnih snovi.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Mohsova trdotna lestvica · Poglej več »

Mol (enota)

Mól (oznaka mol) je osnovna enota SI množine snovi, ki vsebuje toliko osnovnih delov snovi, kolikor atomov vsebuje 0,012 kilograma izotopa ogljika 12C.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Mol (enota) · Poglej več »

Molarna prostornina

Molárna prostornína ali mólski volúmen (oznaka V_, v_, \overline ali starejše \mathfrak) je prostornina enega mola dane snovi.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Molarna prostornina · Poglej več »

Molekula

Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Molekula · Poglej več »

Molekulska masa

Molekulska masa (okrajšano M), zastarelo molekulska teža, je fizikalna količina, ki pove, kolikšna je masa ene molekulehttp://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5525830/masa?query.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Molekulska masa · Poglej več »

Molekulski kristal

Osnovni gradniki molekulskih kristalov so molekule, med katerimi delujejo molekulske vezi.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Molekulski kristal · Poglej več »

Molibden

Molibdén je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mo in atomsko število 42.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Molibden · Poglej več »

Molska masa

Molska masa (M) je masa enega mola snovi.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Molska masa · Poglej več »

Molski delež

Mólski délež, tudi množinski delež (oznaka X), označuje delež molekul posamezne komponente v zmesi in je merilo za merjenje koncentracije.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Molski delež · Poglej več »

Monokular

strešno prizmo (Leica, 1985) Zgradba monokularja1 – objektiv 2 – Schmidt-Pechanova prizma3 – okular Monokulár je optična naprava, ki je narejena iz samo enega daljnogleda, ki je namenjen gledanju oddaljenih predmetov s samo z enim očesom.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Monokular · Poglej več »

Monopol

Monopol je starogrški pojem in izraz.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Monopol · Poglej več »

Moritz Schlick

Moritz Schlick, s polnim imenom Friedrich Albert Moritz Schlick, nemško-avstrijski filozof in fizik, * 14. april 1882, Berlin, Nemčija, † 22. junij 1936, Dunaj, Avstrija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Moritz Schlick · Poglej več »

Morsejeva abeceda

Morsejeva abeceda je kodiranje črk, številk in ločil s pomočjo kombinacije dolgih in kratkih znakov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Morsejeva abeceda · Poglej več »

Moseleyjev zakon

Fotografski posnetek rentgenskih emisijskih črt \mathrmK_\alpha\, in \mathrmK_\beta\, za več elementov Moseleyjev zakon.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Moseleyjev zakon · Poglej več »

Motor

Motor (tudi pogonski stroj) je stroj, ki pretvarja notranjo in tlačno energijo v mehansko delo.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Motor · Poglej več »

Mreža

Beseda mreža ima lahko več pomenov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Mreža · Poglej več »

Mrežica

Mrežica je naselje v občini Bileća, Bosna in Hercegovina.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Mrežica · Poglej več »

Mrežna energija

Kristalna mreža natrijevega klorida. Mrežna energija trdne ionske spojine je merilo za jakost vezi v tej ionski spojini.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Mrežna energija · Poglej več »

Mrežnica

Mrežnica (''retina'') Mrežnica (retina) je senzorinevralno tkivo, ki leži na zadnji steni očesa in je zadolžena za nastanek slike, ki jo vidimo.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Mrežnica · Poglej več »

Mrk

Mŕk je pojav, pri katerem se eno astronomsko telo premakne v senco drugega.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Mrk · Poglej več »

Multiplet

Multiplet ima v fiziki več pomenov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Multiplet · Poglej več »

Multiplikativno kvantno število

Multiplikativno kvantno število je posebna vrsta kvantnih števil za katera je značilno, da se pri reakcijah njihov zmnožek ohranja.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Multiplikativno kvantno število · Poglej več »

Multiplikator

Multiplikator ali množitelj je število, s katerim se množi.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Multiplikator · Poglej več »

Murray Gell-Mann

Murray Gell-Mann, ameriški fizik, * 15. september, 1929, New York, New York, ZDA; † 24. maj, 2019, Santa Fe de Nuevo México.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Murray Gell-Mann · Poglej več »

Načelo

Načêlo ali princíp je zakon ali pravilo, ki mora biti, oziroma po navadi iz katerega mora slediti, ali naj bi sledilo, oziroma je neizogibna posledica nečesa, na primer zakonov narave ali načina, po katerem je izdelana naprava ali stroj.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Načelo · Poglej več »

Načelo ekvivalentnosti

Načêlo ekvivaléntnosti (tudi načêlo ekvivalénce) je v fiziki splošne teorije relativnosti en od več povezanih konceptov, ki obravnava enakost med težnostno in vztrajnostno maso, ter Einsteinovo trditev, da je gravitacijska »sila«, ki jo izkusimo krajevno, če stojimo na masivnem telesu (kot je npr. Zemlja), dejansko enaka navidezni sili, ki jo izkusi opazovalec v neinercialnem (pospešenem) opazovalnem sistemu.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Načelo ekvivalentnosti · Poglej več »

Načelo komplementarnosti

Načêlo komplementárnosti je eno najpomemnejših metodoloških in hevrističnih načel znanosti in osnovno načelo kvantne mehanike, tesno povezano s kopenhaško interpretacijo.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Načelo komplementarnosti · Poglej več »

Načelo najmanjše akcije

Načèlo najmánjše ákcije, kjer akcijo sestavlja zmnožek mase m, hitrosti v in poti s telesa, je prvi opredelil Pierre-Louis Moreau de Maupertuis.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Načelo najmanjše akcije · Poglej več »

Načelo nedoločenosti

Heisenberg in enačba za načelo nedoločenosti na nemški pisemski znamki Heisenbergovo načelo nedoločenosti v kvantni fiziki določa, da je nemogoče istočasno poznati s poljubno točnostjo določene pare opazljivk, kot sta na primer lega ali gibalna količina izbranega telesa, oziroma natančneje delca.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Načelo nedoločenosti · Poglej več »

Nabla

Nábla je matematični simbol \nabla.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Nabla · Poglej več »

Nadglavišče

Nadglavíšče (tudi zenít) je v astronomiji točka na nebu, ki je navidezno neposredno nad opazovalcem.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Nadglavišče · Poglej več »

Nadorjakinja

Supernova 1987A Nadorjákinja je zvezda zelo velikega tipa, ki ima maso od približno ~10 do 50 Sončevih mas v Hertzsprung-Russllovem diagramu.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Nadorjakinja · Poglej več »

Naklon tira

''A'' krožeče telo (satelit) ''B'' osrednje telo (planet) C izbrana ravnina (npr. ekliptika) D ravnina tirnice telesa A ''i'' – naklon tira Naklòn tíra ali inklinácija je v astronomiji in astrodinamiki eden izmed šestih elementov tirnice, ki točno opišejo tirnico nebesnega telesa.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Naklon tira · Poglej več »

Napetost

Napétost je pojem, ki ima v različnih zvezah različen pomen.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Napetost · Poglej več »

Narava

Ugandi Naráva (tudi snôvni svét, snôvno vesólje, narávni svét in narávno vesólje ali starinsko natura in malo manj priroda) je vsa snov in energija, še posebej v svoji osnovni obliki, neodvisni od človeškega vpliva.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Narava · Poglej več »

Naravne enote

Naravne enote so določene tako, da so nekatere fizikalne konstante (zanje predvidevamo, da so prave konstate) normalizirane na 1 (njihova vrednost postane enaka 1 in nimajo razsežnosti).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Naravne enote · Poglej več »

Naravoslovje

Naravoslovne vede raziskujejo fizično, nečloveško podobo naravnega sveta.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Naravoslovje · Poglej več »

Nastanek para

Nastanek para je pojav v jedrski fiziki, pri katerem visokoenergijski žarek gama interagira z atomskim jedrom, pri čemer nastane osnovni delec in njegov antidelec.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Nastanek para · Poglej več »

Nathan Abraham Rosen

Nathan Abraham Rosen (hebrejsko נתן אברהם וזן), ameriško-izraelski fizik, * 22. marec 1909, Brooklyn, New York, ZDA, † 18. december 1995, Haifa, Izrael.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Nathan Abraham Rosen · Poglej več »

Natrij

Natrij (latinsko natrium) je kemični element, ki ima simbol Na in atomsko število 11.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Natrij · Poglej več »

Nature

Nature (angleško: »narava«) je multidisciplinarna znanstvena revija, ki jo tedensko izdaja britanska založba Nature Portfolio, podružnica založnika Springer Nature.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Nature · Poglej več »

Navidezna slika

konkavne leče. Spodaj: nastanek navidezne slike s pomočjo konveksnega zrcala. Oznaka f \! je v obeh primerih gorišče, oznaka O \! je predmet in z I \! je označena slika predmeta. Navidezna slika je v optiki slika predmeta, ki jo dobimo s pomočjo optične naprave na mestu, kjer se po prehodu leče ali po odboju na zrcalu sekajo podaljški žarkov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Navidezna slika · Poglej več »

Navier-Stokesove enačbe

Navier-Stokesove enáčbe v mehaniki tekočin so sistem nelinearnih parcialnih diferencialnih enačb, ki opisujejo nestacionarno gibanje stisljive newtonske viskozne tekočine.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Navier-Stokesove enačbe · Poglej več »

Navor

Navòr (starejša izraza vrtílni momènt in rotacíjski momènt) (oznaka M) je v fiziki količina, ki nastopa pri kroženju točkastega telesa in vrtenju togega telesa.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Navor · Poglej več »

Néelova temperatura

Néelova temperatura ali temperatura magnetne preureditve (TN) je temperatura, nad katero antiferomagnetne snovi postanejo paramagnetne, se pravi, da postane njihova notranja energija dovolj velika, da poruši makroskopsko magnetno ureditev snovi.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Néelova temperatura · Poglej več »

Nebesna krogla

ekvatorialnega koordinatnega sistema. Nebésna krogla ali nebésna sféra je navidezna vrteča se krogla, ki ima (običajno) svoje središče v središču Zemljo, na kroglo pa so preslikana vsa nebesna telesa.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Nebesna krogla · Poglej več »

Nebesna mehanika

Nebésna mehánika je veja astronomije, ki se ukvarja z gibanjem in vplivi težnosti na nebesna telesa.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Nebesna mehanika · Poglej več »

Nebesni ekvator

Nebesni ekvator (označen rdeče) Nebésni ekvátor je veliki krog na nebesni krogli, ki poteka v isti ravnini kot ekvator Zemlje.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Nebesni ekvator · Poglej več »

Nebesni koordinatni sistem

Nebésni koordinatni sistem je sferni koordinatni sistem, ki ga uporabljamo v astronomiji za določanje lege nebesnih teles.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Nebesni koordinatni sistem · Poglej več »

Nebesni pol

Položaj severnega in južnega nebesnega pola za opazovalca na severnih zemljepisnih širinah. Kroženje cirkumpolarnih zvezd okoli severnega nebesnega pola. Za en krog zvezde potrebujejo 24 ur. Nebesni pol je točka na nebesni krogli, kjer podaljšek Zemljine vrtilne osi seka navidezno nebesno kroglo.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Nebesni pol · Poglej več »

Negativna energija

Negativna energija je koncept, ki se v fiziki rabi za pojasnitev narave določenih polj, vključno z gravitacijskim poljem in različnimi pojavi kvantnih polj.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Negativna energija · Poglej več »

Nekonservativna sila

Nèkonservativna síla (tudi dísipativna síla ali nèpotenciálna síla) je sila, katere skupno opravljeno delo po poljubno izbrani zaključeni poti, ni enako nič.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Nekonservativna sila · Poglej več »

Nelinearna optika

Nelinearna optika se ukvarja s proučevanjem optičnih pojavov v snoveh, v katerih polarizacija ni linearno odvisna od električne poljske jakosti vpadne svetlobe, temveč vsebuje tudi višje potence.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Nelinearna optika · Poglej več »

Nemško fizikalno društvo

Pisarna Društva v Physikzentrumu, Bad Honnef, fotografija iz zraka, 2018 Nemško fizikalno društvo (okrajšava DPG) je najstarejša organizacija fizikov, ustanovljena 14.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Nemško fizikalno društvo · Poglej več »

Neodim

Neodim je kemični element s simbolom Nd in atomskim številom 60.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Neodim · Poglej več »

Neon

Néon je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ne in atomsko število 10.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Neon · Poglej več »

Neper

Neper (oznaka Np) je enota za razmerje dveh vrednosti.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Neper · Poglej več »

Neprožni trk

Nèpróžni tŕk (tudi nèelástični tŕk) je trk, pri katerem se del skupne kinetične energije vseh delcev pretvori v notranjo energijo.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Neprožni trk · Poglej več »

Neptun

Neptún je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju (v času, ko je Pluton, ki ima izsredni tir, še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni ledeni orjak (do leta 1990 je spadal v kategorijo plinastih orjakov) v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot Uran, ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto. Okrog tega modrega planeta so bili odkriti šibki temni obroči, ki pa so manj izdatni kot Saturnovi. Ob njihovem odkritju so sprva domnevali, da niso zaključeni, vendar so podatki z vesoljskega plovila Voyager 2 to domnevo ovrgli. Neptun ima tudi vetrove, ki pihajo s hitrostjo 2000 km/h, v ozračju pa so znatne količine vodika, helija in metana, ki dajejo planetu značilno modro barvo. Ob mimoletu Voyagerja 2 leta 1989 se je na južni polobli nahajala Velika temna pega, primerljiva z Veliko rdečo pego planeta Jupitra. Neptun dokazano obkroža 14 lun. Neptunovo največjo luno Triton označujejo njen vzvratni tir, izredno nizke temperature (38 K) in zelo redka (14 mikrobarov) atmosfera iz dušika in metana. Zaradi svojega modrega izgleda se planet imenuje po rimskem bogu morja Neptunu. Njegov astronomski simbol predstavlja stilizirani trizob. Neptun je bil odkrit 23. septembra 1846 in ga je do sedaj obiskala samo ena vesoljska sonda; Voyager 2 je letel mimo 25. avgusta 1989. V letu 2003 je bil predstavljen predlog, da bi izvedli odpravo Neptunov orbiter s sondami, ki bi imela podobne raziskovalne zmogljivosti kot Cassini-Huygens, vendar brez pomoči fisije pri pogonu ali električnemu napajanju.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Neptun · Poglej več »

Neptunij

Neptunij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Np in atomsko število 93.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Neptunij · Poglej več »

Nerazločljiva delca

Nèrazločljíva délca ali idéntična délca sta delca, ki se ju med seboj ne da razločiti, tudi načeloma ne.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Nerazločljiva delca · Poglej več »

Nerešeni problemi v fiziki

Sledi nepopoln seznam pomembnih nerešenih problemov v fiziki.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Nerešeni problemi v fiziki · Poglej več »

Nernstov potencial

Nernstov potencial je električni potencial, ki se vzpostavi zaradi različne koncentracije ionov na eni in drugi strani membrane (npr. celične membrane).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Nernstov potencial · Poglej več »

Neskončna ravna potencialna jama

Neskončna ravna potencialna jama v kvantni fiziki imenujemo sistem, kjer je delec ujet v majhnem delu prostora, po katerem se lahko prosto giblje.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Neskončna ravna potencialna jama · Poglej več »

Neskončnost

right Neskônčnost, navadno označena s znakom \infty, je značilnost, ki pomeni, da nekaj ni omejeno ali nima mej.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Neskončnost · Poglej več »

Nevill Francis Mott

Sir Nevill Francis Mott, FRS, angleški fizik, * 30. september 1905, Leeds, Anglija, † 8. avgust 1996, Milton Keynes, Buckinghamshire, Anglija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Nevill Francis Mott · Poglej več »

Nevtralino

Nevtralino (oznaka \tilde_1^0, \ldots, \tilde_4^0, včasih ga označujemo tudi z N_1^0 \,,…) je superpartner nevtralnega bozona.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Nevtralino · Poglej več »

Nevtrino

Nevtríno je osnovni delec s spinom 1/2, zatorej spada med fermione.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Nevtrino · Poglej več »

Nevtron

barv ni pomembna, važno je le to, da vsaka barva nastopa enkrat) Nevtrón je hadron brez električnega naboja z maso 1,675 · 10-27 kg.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Nevtron · Poglej več »

Nevtronska zvezda

alt.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Nevtronska zvezda · Poglej več »

Newton

Newton (tudi njúton, nepravilno njuten) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za silo.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Newton · Poglej več »

Newtonovi zakoni gibanja

Newtonovi zakóni so trije zakoni, s katerimi je angleški fizik Isaac Newton opisal gibanje teles.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Newtonovi zakoni gibanja · Poglej več »

Newtonska tekočina

Newtonska tekočina je tekočina, katere viskoznost (razmerje med napetostjo in deformacijo) je linearno ter poteka skozi koordinatno izhodišče.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Newtonska tekočina · Poglej več »

Niccolò Zucchi

Niccolò Zucchi, italijanski jezuit, astronom in fizik, * 6. december 1586, Parma, vojvodini Parma in Piacenza, † 21. maj 1670, Rim, Italija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Niccolò Zucchi · Poglej več »

Nicolaas Bloembergen

Nicolaas Bloembergen, nizozemsko-ameriški fizik, * 11. marec 1920, Dordrecht, Nizozemska, † 5. september 2017, Tucson, Arizona, ZDA.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Nicolaas Bloembergen · Poglej več »

Nicolas Léonard Sadi Carnot

Nicolas Léonard Sadi Carnot, francoski matematik, fizik in inženir, * 1. junij 1796, Pariz, Francija, † 24. avgust 1832, Pariz.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Nicolas Léonard Sadi Carnot · Poglej več »

Nicolova prizma

Nicolova prizma. Nicolova prizma je optična prizma, ki spada med polarizacijske prizme.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Nicolova prizma · Poglej več »

Niels Henrik David Bohr

Niels Henrik David Bohr, danski fizik, * 7. oktober 1885, København, Danska, † 18. november 1962, København.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Niels Henrik David Bohr · Poglej več »

Nihajni čas

Nihájni čás je v fiziki količina, določena kot čas, potreben za en nihaj pri nihanju oziroma čas, potreben da nihalo opravi pot od ene skrajne lege do druge in nazaj do začetne skrajne lege.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Nihajni čas · Poglej več »

Nihajni krog

Diagram nihajnega kroga Nihájni króg je najpreprostejši električni krog, v katerem pride do nihanja.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Nihajni krog · Poglej več »

Nihalo

Lego ovire je moč spreminjati. Na spodnjem delu stojala je lesena plošča z vrisanimi tirnicami nihajoče uteži pri različnih legah ovirehttp://www2.arnes.si/~kvidma2/Ucila_GJV/index.html Gimnazija Jurija Vege, Idrija Nihálo je telo, sposobno nihati.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Nihalo · Poglej več »

Nihanje

Níhanje (s tujko oscilacija) je periodično gibanje, ki se ga lahko opredeli z amplitudo ter frekvenco ali nihajnim časom.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Nihanje · Poglej več »

Nikelj

Níkelj (latinsko niccolum) je kovinski kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ni in atomsko število 28.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Nikelj · Poglej več »

Nikola Tesla

Nikola Tesla, srbsko-ameriški elektroinženir, izumitelj, fizik, strojnik, kemik in matematik, * 10. julij 1856, Smiljan pri Gospiću, Lika, Avstrijsko cesarstvo (današnja Hrvaška), † 7. januar 1943, New York, New York, ZDA.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Nikola Tesla · Poglej več »

Nikolaj Aleksejevič Umov

Nikolaj Aleksejevič Umov, ruski fizik, matematik in filozof, * 4. februar (23. januar, ruski koledar) 1846, Simbirsk, Ruski imperij (sedaj Uljanovsk, Rusija), † 28. januar (15. januar) 1915, Moskva, Ruski imperij (sedaj Rusija).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Nikolaj Aleksejevič Umov · Poglej več »

Nikolaj Genadijevič Basov

Nikolaj Genadijevič Basov, ruski fizik, * 14. december 1922, Usman, Tambovska gubernija, Sovjetska zveza (sedaj Lipecka oblast, Rusija), † 1. julij 2001, Moskva, Rusija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Nikolaj Genadijevič Basov · Poglej več »

Nikolaj Jegorovič Žukovski

Nikolaj Jegorovič Žukovski, ruski matematik in fizik, * 17. januar (5. januar, ruski koledar) 1847, vas Orehovo južno od Vladimirja, Vladimirska gubernija, Ruski imperij, † 17. marec 1921, Moskva.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Nikolaj Jegorovič Žukovski · Poglej več »

Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov

Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov, ruski fizik in matematik, * 21. avgust 1909, Nižni Novgorod, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 12. februar 1992, Moskva, Rusija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov · Poglej več »

Nikolaj Nikolajevič Semjonov

Nikolaj Nikolajevič Semjonov, ruski fizik in kemik, * 15. april (3. april, ruski koledar) 1896, Saratov, Rusija, † 25. september 1986, Moskva.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Nikolaj Nikolajevič Semjonov · Poglej več »

Nils Gustaf Dalén

Nils Gustaf Dalén, švedski fizik, * 30. november 1869, Stenstorp, Västergötland, Švedska, † 9. december 1937, Lidingö, Stockholm, Švedska.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Nils Gustaf Dalén · Poglej več »

Nima Arkani-Hamed

Nima Arkani-Hamed, iransko-ameriško-kanadski, sns.ias.edu; accessed December 4, 2015.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Nima Arkani-Hamed · Poglej več »

Niobij

Nióbij, nekdaj imenovan kolúmbij, je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Nb in atomsko število 41.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Niobij · Poglej več »

Nobelij

Nobelij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol No in atomsko število 102.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Nobelij · Poglej več »

Nobelova nagrada za fiziko

Nobelova nagrada za fiziko je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v fiziki.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Nobelova nagrada za fiziko · Poglej več »

Norbert Straumann

Norbert Straumann, švicarski fizik, * 6. avgust 1936, Niedererlinsbach, Švica.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Norbert Straumann · Poglej več »

Norman Foster Ramsey

Norman Foster Ramsey mlajši, ameriški fizik, * 27. avgust 1915, Washington, D.C., ZDA, † 4. november 2011, Wayland, Massachusetts, ZDA. Ramsey je leta 1989 skupaj s Dehmeltom in Paulom prejel Nobelovo nagrado za fiziko za svoje delo na področju metode ločenih nihajočih polj, ki je imela močan vpliv pri razvoju atomskih ur. Večino življenja je bil profesor fizike na Univerzi Harvard. Služboval je tudi v nekaterih vladnih in mednarodnih agencijah, kot sta NATO in AEC. Med drugim je pomagal ustanoviti Brookhavenski narodni laboratorij DOE in Fermilab. Rodil se je Minni Bauer Ramsey, profesorici na Univerzi Kansasa, in Normanu Fosterju Ramseyju, ki je leta 1905 diplomiral na Vojaški akademiji ZDA v West Pointu in častniku oskrbovalnega oddelka. Oče je med 2. svetovno vojno postal brigadni general in poveljeval Arzenalu Rock Island.. Zaradi očetove vojaške službe se je družina veliko selila. Nekaj časa je živel v Franciji kjer je njegov oče služboval in bil pomočnik vojaškega atašeja.. To mu je omogočilo da je preskočil več razredov in je končal Gimnazijo Leavenworth v Fort Leavenworthu, Kansas v starosti 15 let.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Norman Foster Ramsey · Poglej več »

Notranja energija

Nótranja energíja (oznaka Wn in tudi U) je oblika energije, ki jo ima telo zaradi svojega stanja.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Notranja energija · Poglej več »

Nukleon

kvantne mehanike. V stvarnem jedru je nukleon na primer v več legah hkrati, razširjen po celem jedru. Nukleón je v jedrski fiziki skupno ime za gradnike atomskih jeder, protone in nevtrone.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Nukleon · Poglej več »

Numerična apertura

Numerična apertura (NA) optičnega sistema je brezrazsežna količina, ki označuje obseg kotov, pod katerimi lahko sistem sprejme ali odda svetlobo.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Numerična apertura · Poglej več »

Nuovo Cimento

Nuovo Cimento je niz fizikalnih strokovnih znanstvenih revij.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Nuovo Cimento · Poglej več »

Nutacija

Vrtenje (zeleno), precesija (modro) in nutacija v nagibu (rdeče) Zemlje Nutácija (latinsko nutare - kolebati) je v fiziki gibanje osi vrtenja večjega osno simetričnega telesa, kot sta na primer giroskop ali planet.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Nutacija · Poglej več »

Obhodni čas

Obhodni čas je v fiziki čas, ki ga na primer porabi točkasto telo pri kroženju, da prepotuje krožnico s polmerom r. Čas je enak: če je ω njegova kotna hitrost.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Obhodni čas · Poglej več »

Objektiv

Objektív je element optičnih naprav.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Objektiv · Poglej več »

Obodna hitrost

Obódna hitróst (tudi krožílna hitróst, hitrost kroženja) je hitrost, ki jo ima točkasto telo pri kroženju.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Obodna hitrost · Poglej več »

Obzorje

morski gladini Endeavour leta 2002 Obzórje (tudi horizónt) je črta, ki se vidi s točke opazovališča in, ki loči zemeljsko površje od neba.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Obzorje · Poglej več »

Obzornik za matematiko in fiziko

Obzornik za matematiko in fiziko (kratica OMF in Obzornik mat. fiz.) je osrednja slovenska znanstvena in strokovna revija s področja matematike, fizike in deloma astronomije, ki jo izdaja Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije (DMFA).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Obzornik za matematiko in fiziko · Poglej več »

Odboj

Odboj sončne svetlobe v vodi se kaže kot odsev Odbòj je v fiziki nenadna sprememba smeri valovnega čela na meji dveh različnih sredstev, pri čemer valovno čelo spremeni smer tako, da se vrne v sredstvo iz katerega je vpadla na mejo.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Odboj · Poglej več »

Odbojni kot

Odbójni kót je kot med odbitim žarkom in vpadno pravokotnico.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Odbojni kot · Poglej več »

Odbojni zakon

Odbójni zákon opisuje obnašanje valovanja pri odboju na meji sredstev z različnima hitrostma valovanja.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Odbojni zakon · Poglej več »

Odklonska sila

Odklonska sila nastaja zaradi vrtenja Zemlje.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Odklonska sila · Poglej več »

Odmerek

Odmerek (tudi doza) je v farmakologiji količina zdravila ali sevanja, ki ga bolnik dobi v določenem časovnem razmiku.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Odmerek · Poglej več »

Odprta zvezdna kopica

Malem Magellanovem oblaku Odprte ali razsute kopice so prostorsko ratzresena skupina zvezd, ki jih, gledano z Zemlje, vidimo tesno skupaj.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Odprta zvezdna kopica · Poglej več »

Odprti sistem

Odpŕti sistém v termodinamiki se imenuje termodinamski sistem, ki z okolico izmenjuje tako toploto kot snov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Odprti sistem · Poglej več »

Odsončje

Odsónčje ali afélij je v astronomiji ena od dveh apsidnih točk in je skrajna točka Zemlje na tirnici okrog Sonca, kjer je Zemlja najbolj oddaljena od Sonca.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Odsončje · Poglej več »

Oersted

Oersted ali ersted (oznaka Oe) je v CGS sistemu enota za merjenje jakosti magnetnega polja.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Oersted · Poglej več »

Ogljik

Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Ogljik · Poglej več »

Ogljikov-dioksidni laser

Preizkušanje učinkov CO2 laserja na tarči. Laserski žarek na sliki ni viden, ker je v infrardečem delu spektra. Ogljikov-dioksidni laser (CO2 laser) je plinski laser, pri katerem je ojačevalno sredstvo mešanica plinov z ogljikovim dioksidom.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Ogljikov-dioksidni laser · Poglej več »

Ohmov zakon

Ohmov zákon v fiziki za dani električni krog podaja sorazmernost med električnim tokom I skozi električni upornik in napetostjo U na njem: Pri tem je R električni upor.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Ohmov zakon · Poglej več »

Ohranitev energije

Zakon o ohranitvi energije, ki je bil prvič formuliran v 19.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Ohranitev energije · Poglej več »

Ohranitveni zakon

Ohranítveni zákon v fiziki trdi, da se določena merljiva značilnost izoliranega fizikalnega sistema ne spremeni, če se spremeni njegovo stanje.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Ohranitveni zakon · Poglej več »

Oko

Človeško oko kačjega pastirja Okó je organ vida, ki zaznava svetlobo.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Oko · Poglej več »

Okolica (matematika)

Množica ''V'' je okolica tokče ''p'', ker odprta množica (krog okoli ''p'') v celoti leži v ''V'' Množica ''V'' ni okolica tokče ''p'', ker nobena odprta množica (krog) okoli ''p'' ne leži v celoti v ''V'' Okólica je eden od osnovnih pojmov matematične topologije.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Okolica (matematika) · Poglej več »

Oksid

Bakrov(II) oxid Svinčev/II,III) oksid (minij) Silicijev(IV) oskid (kamena strela) Aluminijev(III) oksid (korund in safir) Dušikovi oksidi so strupen rjav plin '''Zarjavel vijak'''Oksidi, na primer železov(III) oksid ali rja, ki je sestavljena iz hidratiziranih železovih(III) oksidov Fe2O3•nH2O in železovih(III) oksidov hidroksidov (FeO(OH) in Fe(OH)3), so nastali s spajanjem kisika z drugimi elementi. Oksid (iz grškega ὀξύς, ki pomeni oster ali kisel) je kemična spojina kisika v oksidacijskem stanju -2 z drugimi kemijskimi elementi.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Oksid · Poglej več »

Okular

Različne vrste okularjev. Okular ali priočesna leča je leča ali skupina leč (lečje), ki se nahaja na optični napravi.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Okular · Poglej več »

Oliver Heaviside

Oliver Heaviside, FRS, angleški matematik, fizik in elektrotehnik, * 18. maj 1850, Camden Town, London, Anglija, † 3. februar 1925, Paignton pri Torquayu, grofija Devon, Anglija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Oliver Heaviside · Poglej več »

Om

Óm (tudi izvorno; oznaka Ω) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za merjenje električnega upora (električne upornosti), impedance in reaktance. Imenuje se po nemškemu fiziku Georgu Simonu Ohmu (1789-1854), ki je leta 1826 odkril in leto kasneje 1827 zapisal sorazmernostno povezavo med električno napetostjo in električnim tokom, znano kot Ohmov zakon. Električni upornik ima električni upor enega oma, če pri toku 1 A na njem pade napetost za 1 V (R.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Om · Poglej več »

Opazovalni sistem

Opazoválni sistém je sestav koordinatnega sistema, glede na katerega je določena lega telesa, in ure, s katero izmerimo čas.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Opazovalni sistem · Poglej več »

Operacijski ojačevalnik

Operacijski ojačevalnik je elektronski element, ki nam v elektronskih vezjih omogoča izvesti vrsto analognih operacij.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Operacijski ojačevalnik · Poglej več »

Operator (matematika)

Operátor je drugo ime za matematično operacijo.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Operator (matematika) · Poglej več »

Opozicija (astronomija)

Planet v opoziciji s Soncem (tirnice so poenostavljene kot krogi) Opozícija je v astronomiji pojav pri katerem se nebesno telo nahaja na nasprotni strani nebesne krogle glede na neko izbrano nebesno telo.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Opozicija (astronomija) · Poglej več »

Optična aktivnost

Optična aktivnost ali optična sučnost je sukanje ravnine linearno polarizirane svetlobe glede na smer njenega gibanja pri prehodu skozi optično aktive snovi.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Optična aktivnost · Poglej več »

Optična globina

Optična globina je merilo za prosojnost (transparentnost).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Optična globina · Poglej več »

Optična gostota

Optična gostota (uporaba v tiskarstvu) je lastnost snovi, da ne prepušča ali odbija svetlobe, da torej svetlobo delno absorbira.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Optična gostota · Poglej več »

Optična napaka

Optična napaka (tudi napaka optičnih naprav) ali optična aberacija je vsaka optična napaka, ki povzroči nastanek nepravilnih slik v optičnih napravah.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Optična napaka · Poglej več »

Optična os

Optična os ima smer rdečega žarka. Žarki, ki ležijo simetrično na optično os, so označeni z modro in zeleno barvo. Óptična ós je v optičnem sistemu premica, ki sovpada z osjo simetrije elementov optičnega sistema.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Optična os · Poglej več »

Optična pinceta

Optična pinceta (tudi laserska pinceta ali optična past) je naprava za natančno premikanje in držanje majhnih delcev (tipično velikosti mikrometra).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Optična pinceta · Poglej več »

Optična prizma

žarkov na optični prizmi. Odklon žarka od prvotne smeri je označen z \delta \!. Prikazana sta samo žarka rdeče in modre svetlobe. Optična prizma je sestavni del nekaterih optičnih naprav, ki je narejen iz prozorne snovi (npr. stekla) v obliki prizme (pogosto tristrane), ki ima gladke in polirane površine.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Optična prizma · Poglej več »

Optični instrument

skener Sonca Óptični instrumènt ali inštrumènt je priprava, sestavljena iz leč ali zrcal, s katero si pomagamo pri gledanju, npr.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Optični instrument · Poglej več »

Optični reflektometer v časovnem prostoru

Óptični reflektométer v časóvnem prostóru (- OTDR) je optoelektronski merilni inštrument, ki se uporablja za karakterizacijo optičnega vlakna v optičnih komunikacijah.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Optični reflektometer v časovnem prostoru · Poglej več »

Optično vlakno

Šop optičnih vlaken Optično vlakno je zelo tanko vlakno optično čiste snovi, po katerem lahko potuje svetloba.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Optično vlakno · Poglej več »

Optika

Cyclopaedia'' disperzija Óptika (óptiké - videz, podoba) je veja fizike, ki se ukvarja z značilnostmi in obnašanjem svetlobe ter z interakcijo med svetlobo in snovjo.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Optika · Poglej več »

Orbitala

Elektronske orbitale Elektroni se gibljejo okoli jedra v elektronski ovojnici, znotraj katere so prostori, ki jih imenujemo orbitale.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Orbitala · Poglej več »

Orest Danilovič Hvolson

Orest Danilovič Hvolson, ruski fizik, * 4. december (22. november, ruski koledar) 1852, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 11. maj 1934, Leningrad, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Orest Danilovič Hvolson · Poglej več »

Os

Os na železniškem vagonu povezuje dve kolesi Ós (ang. Axle, nem. Achse) je strojni element, ki omogoča vrtenje, vendar ne prenaša navora, os ki prenaša navor se imenuje gred.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Os · Poglej več »

Os vrtenja

Ós vrtênja ali vrtílna ós je premica, okrog katere krožijo deli telesa pri vrtenju.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Os vrtenja · Poglej več »

Osciloskop

Elektronski osciloskop je elektronska merilna naprava, ki omogoča opazovanje nenehnega spreminjanja signala napetosti, po navadi kot dvodimenzionalni graf enega ali več električnih potencialnih razlik z uporabo navpične osi ali osi "Y", ter izpis kot funkcija časa (vodoravna ali "x" os).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Osciloskop · Poglej več »

Osemkratna pot

čudnost (s), v smereh diagonal pa imajo enak električni naboj (q) Oktet barionov. Osmera pot je izraz, ki ga je skoval ameriški fizik Murray Gell-Mann (rojen 1929), da bi lahko razvrščal hadrone (mezoni in barioni).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Osemkratna pot · Poglej več »

Osišče

Osíšče je v fiziki (po navadi nepomična) točka, okrog katere krožijo deli telesa pri vrtenju.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Osišče · Poglej več »

Oskar Klein

Oskar Benjamin Klein, švedski fizik, * 15. september 1894, Mörby, Švedska, † 5. februar 1977, Stockholm, Švedska.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Oskar Klein · Poglej več »

Osmij

Osmij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Os in atomsko število 76.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Osmij · Poglej več »

Osmoza

Osmóza (tudi ozmoza, iz grš.: ὄσμος pritisk, tlak) je usmerjen prehod topila skozi polprepustno sredstvo.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Osmoza · Poglej več »

Osnovna enota SI

Osnóvne enòte mednarodnega sistema enot (SI - Système International) so.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Osnovna enota SI · Poglej več »

Osnovna sila

Osnòvna síla je mehanizem, s katerim delujejo delci drug na drugega, ki ga ni mogoče pojasniti z drugim, še osnovnejšim mehanizmom.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Osnovna sila · Poglej več »

Osnovni delec

Osnóvni délec ali elementarni delec je subatomski delec brez podstrukture, zato ni sestavljen iz drugih delcev.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Osnovni delec · Poglej več »

Osnovni naboj

Osnovni naboj je po absolutni vrednosti najmanjši električni naboj v naravi.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Osnovni naboj · Poglej več »

Osončje

Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Osončje · Poglej več »

Osvetljenost

Osvetljênost (oznaka E) je skupni vpadajoči svetlobni tok na enoto površine.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Osvetljenost · Poglej več »

Otto Hahn

Otto Hahn, nemški kemik, nobelovec, * 8. marec 1879, Frankfurt, Nemčija, † 28. julij 1968, Göttingen.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Otto Hahn · Poglej več »

Otto Halpern

Otto Halpern, avstrijski fizik, * 25. april 1899, Dunaj, † 28. oktober 1982, London.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Otto Halpern · Poglej več »

Otto Stern

Otto Stern, nemško-ameriški fizik, * 17. februar 1888, Sohrau, Prusko kraljestvo (sedaj Żory, Poljska), † 17. avgust 1969, Berkeley, Kalifornija, ZDA.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Otto Stern · Poglej več »

Otto von Guericke

Otto von Guericke (izvirno črkovano Gericke), nemški naravoslovec, fizik, pravnik, izumitelj in politik, * 30. november (20. november, julijanski koledar) 1602, Magdeburg, Nemčija, † 21. maj (11. maj) 1686, Hamburg, Nemčija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Otto von Guericke · Poglej več »

Owen Chamberlain

Owen Chamberlain, ameriški fizik, * 10. julij 1920, San Francisco, Kalifornija, ZDA, † 28. februar 2006, Berkeley, Kalifornija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Owen Chamberlain · Poglej več »

Owen Willans Richardson

Sir Owen Willans Richardson, angleški fizik, * 26. april 1879, Dewsbury, grofija Yorkshire, Anglija, † 15. februar 1959, Alton, Hampshire, Anglija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Owen Willans Richardson · Poglej več »

Označevalec

Označevalec (tudi signifikant) je v strukturalistični lingvistiki in semiotiki (fonetični) izrazni del jezikovnega znaka (jezikovnega) znaka.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Označevalec · Poglej več »

Ozvezdje

Denderi Kozoroga Apianovi karti neba iz dela ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Ozvezdja v programu Celestia Ozvézdje (redkeje tudi konstelácija) je skupina zvezd, ki so navidezno zvezane druga z drugo v posebno podobo.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Ozvezdje · Poglej več »

PACS

PACS je angleški akronim za Physics and Astronomy Classification Scheme, slovensko Razvrstitvena shema fizike in astronomije.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in PACS · Poglej več »

Pad

Pad (latinsko: Padus in Eridanus; italijansko Po, starodavno ligursko Bodincus ali Bodencus, starogrško Πάδος in Ἠριδανός) je reka, ki teče proti vzhodu po severni Italiji.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Pad · Poglej več »

Pafnuti Lvovič Čebišov

Pafnuti Lvovič Čebišov, ruski matematik in mehanik, * 14. maj 1821, Okatovo, Kalužanska gubernija, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 26. november 1894, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Pafnuti Lvovič Čebišov · Poglej več »

Paladij

Paládij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Pd in atomsko število 46.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Paladij · Poglej več »

Para

kapljice Pára je kapljevina v plinasti obliki, ki običajno nastane z izparevanjem.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Para · Poglej več »

Paradoks

Paradóks je navidez nasprotujoča si trditev ali presenetljiva situacija, ki nasprotuje intuiciji.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Paradoks · Poglej več »

Paradoks dvojčkov

Paradóks dvójčkov (včasih tudi paradoks ur) je fizikalni (za sedaj še miselni preskus), ki upošteva posebno teorijo relativnosti, hitrost in čas.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Paradoks dvojčkov · Poglej več »

Paralaksa

Poenostavljen zgled paralakse Paraláksa je razlika med dvema kotoma, na primer med vidnim kotom iskala (pri fotoaparatu, kameri) in snemalnim kotom objektiva.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Paralaksa · Poglej več »

Paralelogram sil

Palalelográm síl je v fiziki geometrijski prikaz, kjer z risanjem seštejemo sili ali sile kot vektorje, ki delujejo na masno točko oziroma telo.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Paralelogram sil · Poglej več »

Paramagnetizem

Páramagnetízem je pojav, da je gostota magnetnega polja v snovi, ki smo jo postavili v magnetno polje, malo večja od gostote magnetnega polja zunaj te snovi.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Paramagnetizem · Poglej več »

Parcialni odvod

V matematiki je parcialni odvod funkcije z več spremenljivkami je njen odvod po le eni od teh spremenljivk, kjer ostale jemljemo kot konstante (nasprotno kot v popolnem odvodu, kjer se lahko spreminjajo vse spremenljivke).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Parcialni odvod · Poglej več »

Parhelij

haloja, ki poteka skozi vsako svetlo točko Parhelij ali pasonce (grško: parēlion oz.: pará - blizu + - Sonce) je optični pojav, pri katerem nastanejo svetle točke na nebu, pogosto na haloju (svetlečem obroču okrog Sonca) na vsaki strani (tj. na levi in desni).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Parhelij · Poglej več »

Parni stroj

Animacija parnega stroja z dvojnim delovanjem in centrifugalnim regulatorjem Parni stroj je motor z zunanjim zgorevanjem, ki toplotno energijo vodne pare pretvarja v mehansko delo.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Parni stroj · Poglej več »

Parni tlak

Parni tlak ali ravnotežni parni tlak snovi je tlak pare snovi, ki je v ravnotežju z njeno kondenzirano fazo.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Parni tlak · Poglej več »

Parnost (fizika)

Parnost je v fiziki (posebno še v kvantni mehaniki) simetrijska lastnost fizikalnega sistema, ki kaže njegovo obnašanje pri prostorskem zrcaljenju, to je pri spremembi predznaka ene prostorske koordinate.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Parnost (fizika) · Poglej več »

Parsek

Pársek (oznaka pc) je dolžinska enota, ki se največ uporablja v astronomiji in astrofiziki.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Parsek · Poglej več »

Parton

Sipanje delcev na partonih pri nizkih (zgoraj) in visokih (spodaj) energijah. Pri nizkih energijah sipani delec «vidi» samo valenčne partone. Pri visokih energijah pa zaznava morje partonov. Parton je v fiziki osnovni delec, ki se ga prišteva med kvarke ali gluone oziroma katerikoli delec, ki sestavlja hadrone.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Parton · Poglej več »

Paschen-Backov pojav

Cepitev spektralnih črt vodikovega atoma za različne jakosti zunanjega magnetnega polja. Paschen-Backov pojav je poseben primer Zeemanovega pojava, ki ga opažamo samo v zelo močnem magnetnem polju.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Paschen-Backov pojav · Poglej več »

Paschenov zakon

prebojne napetosti. Paschenov zakon pravi, da je prebojna napetost v homogenem električnem polju odvisna od tlaka plina in razdalje med elektrodama.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Paschenov zakon · Poglej več »

Pasivni transport

Pasívni transpórt je v celični biologiji način prenosa snovi skozi celično membrano.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Pasivni transport · Poglej več »

Paskal

Paskal je v fiziki enota za merjenje tlaka in v mehaniki za merjenje napetosti.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Paskal · Poglej več »

Patrick Maynard Stuart Blackett

Patrick Maynard Stuart Blackett, baron Blackett, OM, CH, PRS, angleški fizik, * 18. november 1897, London, Anglija, † 13. julij 1974, London.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Patrick Maynard Stuart Blackett · Poglej več »

Paul Adrien Maurice Dirac

Paul Adrien Maurice Dirac, FRS, britanski fizik in matematik, * 8. avgust 1902, Bristol, grofija Gloucestershire, Anglija, † 20. oktober 1984, Tallahassee, Florida, ZDA.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Paul Adrien Maurice Dirac · Poglej več »

Paul Ehrenfest

Paul Ehrenfest, avstrijsko-nizozemski fizik in matematik, * 18. januar 1880, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija), † 25. september 1933, Amsterdam, Nizozemska.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Paul Ehrenfest · Poglej več »

Paul Gerber

Paul Gerber, nemški fizik, * 1854, Berlin, † 13. avgust 1909, Freiburg im Breisgau.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Paul Gerber · Poglej več »

Paul Langevin

Paul Langévin, francoski fizik, * 23. januar 1872, Pariz, Francija, † 19. december 1946, Pariz.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Paul Langevin · Poglej več »

Paul Ledoux

Paul Ledoux, belgijski astronom in astrofizik, * 8. avgust 1914, Forrières, Belgija, † 6. oktober 1988.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Paul Ledoux · Poglej več »

Paul Scherrer

Paul Scherrer, švicarski fizik, * 3. februar 1890, St. Gallen, Švica, † 25. september 1969, Zürich.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Paul Scherrer · Poglej več »

Paulijeva matrika

Páulijeve matríke so množica 2 × 2 kompleksnih hermitskih matrik, ki jih je leta 1927 uvedel Wolfgang Ernst Pauli: \sigma_1.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Paulijeva matrika · Poglej več »

Paulijevo izključitveno načelo

Páulijevo izključítveno načélo ali Páulijeva prepòved je kvantnomehansko načelo, ki zagotavlja, da dva nerazločljiva fermiona ne moreta istočasno zasesti istega kvantnega stanja, oziroma v atomu ne moreta imeti enakih vseh štirih kvantnih števil n, l, ml, ms (lege, vrtilne količine, mase, spina).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Paulijevo izključitveno načelo · Poglej več »

Pavel Aleksejevič Čerenkov

Pavel Aleksejevič Čerenkov, ruski fizik, * 28. julij 1904, vas Nova Čigla, Voroneška gubernija, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 6. januar 1990, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Pavel Aleksejevič Čerenkov · Poglej več »

Percy Williams Bridgman

Percy Williams Bridgman, ameriški fizik, * 21. april 1882, Cambridge, Massachusetts, ZDA, † 20. avgust 1961, Randolph, New Hampshire, ZDA.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Percy Williams Bridgman · Poglej več »

Perioda

Perioda je lahko.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Perioda · Poglej več »

Periodni sistem elementov

Periodni sistem, znan tudi kot periodni sistem elementov, je tabelarni prikaz kemijskih elementov, ki so razporejeni po atomskem številu, konfiguraciji elektronov in ponavljajočih se kemijskih lastnostih.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Periodni sistem elementov · Poglej več »

Peritektik

Litine v avstenit. Peritektik je zlitina, definirana s predpisano ravnotežno sestavo elementov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Peritektik · Poglej več »

Permanentni električni dipol

Permanèntni eléktrični dípol je električni dipol, ki obstaja neodvisno od zunanjega električnega polja.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Permanentni električni dipol · Poglej več »

Permeabilnost

Permeabilnost lahko odvisno od konteksta pomeni.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Permeabilnost · Poglej več »

Perpetuum mobile

Perpetuum mobile se imenuje hipotetičen stroj, ki se giblje neskončno dolgo, ne da bi mu dovajali energijo (perpetuum mobile tretje vrste).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Perpetuum mobile · Poglej več »

Peta sila

Pêta síla je v fiziki domnevna sila, ki naj bi obstajala poleg znanih štirih osnovnih sil.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Peta sila · Poglej več »

Peter Barlow (matematik)

Peter Barlow, FRS, angleški matematik in fizik, * 13. oktober 1776, † 1. marec 1862.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Peter Barlow (matematik) · Poglej več »

Peter Grünberg

Peter Andreas Grünberg, nemški fizik, * 18. maj 1939, Plzeň (Pilsen), Protektorat Češke in Moravske (danes Češka), † april 2018, Jülich, Nemčija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Peter Grünberg · Poglej več »

Peter Joseph William Debye

Peter »Pie« Joseph William Debye (rojen Petrus Josephus Wilhelmus Debije), nizozemsko-ameriški fizik in kemik, * 24. marec 1884, Maastricht, Nizozemska, † 2. november 1966, Ithaca, New York, ZDA.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Peter Joseph William Debye · Poglej več »

Peter Leonidovič Kapica

Peter (Pjotr) Leonidovič Kapica (romunsko Petre Capița), ruski fizik romunsko-poljskega porekla * 9. julij 1894, Kronštadt, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 8. april 1984, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Peter Leonidovič Kapica · Poglej več »

Peter Ware Higgs

Peter Ware Higgs, škotski fizik, * 29. maj 1929, Wallsend, Anglija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Peter Ware Higgs · Poglej več »

Philip Warren Anderson

Philip Warren Anderson, ameriški fizik, * 13. december 1923, Indianapolis, Indiana, ZDA, † 29. marec 2020.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Philip Warren Anderson · Poglej več »

Philipp Eduard Anton von Lenard

Philipp Eduard Anton von Lenard, madžarsko-avstrijsko-nemški fizik, * 7. junij 1862, Bratislava, Avstrijsko cesarstvo (sedaj Slovaška), † 20. maj 1947, Messelhausen, Nemčija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Philipp Eduard Anton von Lenard · Poglej več »

Philosophiae naturalis principia mathematica

Newtonov lastni izvod ''Načel'' z ročno vpisanimi popravki za drugo izdajo Philosophiae naturalis principia mathematica (latinsko Matematična načela naravoslovja) je delo v treh zvezkih, ki ga je Isaac Newton končal in poslal rokopis Kraljevi družbi leta 1686 ter objavil leto kasneje 5.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Philosophiae naturalis principia mathematica · Poglej več »

Physical Review

Physical Review je ena od najstarejših in spoštovanih strokovnih znanstvenih revij, ki izdaja raziskave z vseh področij fizike.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Physical Review · Poglej več »

Physical Review Letters

Physical Review Letters je ena najuglednejših fizikalnih strokovnih znanstvenih revij.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Physical Review Letters · Poglej več »

Physics World

Physics World je znanstvena revija Fizikalnega inštituta (IoP).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Physics World · Poglej več »

Pierre Curie

Pierre Curie, francoski kemik in fizik, * 15. maj 1859, Pariz, Francija, † 19. april 1906, Pariz, Francija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Pierre Curie · Poglej več »

Pierre de Fermat

Pierre S. de Fermat, francoski pravnik, matematik in fizik, * 17. avgust 1601, Beaumont-de-Lomagne pri Montaubanu, Languedoc, Francija, † 12. januar 1665, Castres pri Toulosu, Francija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Pierre de Fermat · Poglej več »

Pierre Louis Dulong

Pierre Louis Dulong, francoski fizik in kemik, * 12. februar 1785, Rouen, Francija, † 19. julij 1838, Pariz, Francija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Pierre Louis Dulong · Poglej več »

Pierre Victor Auger

Pierre Victor Auger, francoski fizik in popularizator znanosti, * 4. maj 1899, Pariz, Francija, † 25. december 1993, Pariz.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Pierre Victor Auger · Poglej več »

Pierre-Ernest Weiss

Pierre-Ernest Weiss, francoski fizik, * 25. marec 1865, Mulhouse, Francija, † 24. oktober 1940, Lyon, Francija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Pierre-Ernest Weiss · Poglej več »

Pierre-Gilles de Gennes

Pierre-Gilles de Gennes, francoski fizik in nobelovec, * 24. oktober 1932, Pariz, Francija, † 18. maj 2007, Orsay, Francija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Pierre-Gilles de Gennes · Poglej več »

Pierre-Simon Laplace

Markiz Pierre-Simon de Laplace, francoski matematik, fizik, astronom in filozof, * 23. marec 1749, Beaumont-en-Auge, Calvados, Normandija, Francija, † 5. marec 1827, Pariz, Francija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Pierre-Simon Laplace · Poglej več »

Pieter Zeeman

Pieter Zeeman, nizozemski fizik, * 25. maj 1865, Zonnemaire, Nizozemska, † 9. oktober 1943, Amsterdam, Nizozemska.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Pieter Zeeman · Poglej več »

Piezoelektričnost

Piezoelektričnost se nanaša na interno polarizacijo dielektričnih materialov za majhne spremembe v obremenitvi in obratno.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Piezoelektričnost · Poglej več »

Piezoelektrik

Piezoelektrik je (keramični) material, ki je izpostavljen enosmernemu električnemu toku oz.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Piezoelektrik · Poglej več »

Piknometer

alt.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Piknometer · Poglej več »

Pion

Pion (oznaka \pi \) je katerikoli izmed podatomskih delcev, ki jih označujemo s \pi^0, \pi^+, \pi^- \,.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Pion · Poglej več »

Pitot-Prandtlova cev

Pitot-Prandtlova cev v merilni napravi za letalo Airbus A380 Pitot-Prandtlova cev na helikopterju Kamov Ka-26 Pitot-Prandtlova cev (tudi Pitotova cev ali Prandtlova cev) je priprava za merjenje hitrosti plina z znano gostoto.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Pitot-Prandtlova cev · Poglej več »

Planck-Einsteinova relacija

Planck-Einsteinova relacija,French & Taylor (1978), pp.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Planck-Einsteinova relacija · Poglej več »

Planckov čas

Planckov čas (oznaka t_\) je naravna enota za čas, ki meri 5,39124 s. Je ena izmed osnovnih enot v Planckovem sistemu enot (ostale so še Planckova dolžina, Planckov naboj, Planckova temperatura in Planckova masa).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Planckov čas · Poglej več »

Planckov delec

Planckov delec je domnevni delec, ki se pojavlja kot majhna črna luknja.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Planckov delec · Poglej več »

Planckov naboj

Planckov naboj (oznaka q_ \) je naravna enota za naboj, ki meri 1,8755459 C. Je ena izmed osnovnih enot v Planckovem sistemu enot (ostale so še Planckova dolžina, Planckova masa, Planckova temperatura in Planckov čas).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Planckov naboj · Poglej več »

Planckov sistem enot

Planckov sistem enot sestavljajo enote, ki se jih prišteva k naravnim enotam.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Planckov sistem enot · Poglej več »

Planckov zakon

črnega telesa Planckov zákon (starejše redkeje tudi Wien-Planckov zakon) je v fiziki zakon, ki podaja spektralno gostoto elektromagnetnega valovanja pri vseh valovnih dolžinah idealnega črnega telesa pri absolutni temperaturi T. Kot funkcija frekvence \nu je Planckov zakon zapisan kot: V odvisnosti od valovne dolžine \lambda je Planckov zakon: Tu so h Planckova konstanta, c hitrost svetlobe v vakuumu, k_ Boltzmannova konstanta in e osnova naravnih logaritmov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Planckov zakon · Poglej več »

Planckova doba

Planckova dôba (tudi Planckova epóha, Planckova êra) v fizikalni kozmologiji predstavlja najzgodnejšo časovno periodo v zgodovini Vesolja, od 0 do približno 10−43 sekunde (Planckov čas), v kateri so bili kvantni učinki gravitacije pomembni in nezanemarljivi.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Planckova doba · Poglej več »

Planckova dolžina

Planckova dolžina (oznake \ell_ \!\,, l_ \!\,, L_ \!\, in l_ \!\) je v fiziki naravna enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo prepotuje svetloba v Planckovem času.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Planckova dolžina · Poglej več »

Planckova energija

Planckova energija (oznaka E_P \) je izpeljana enota v Planckovem sistemu enot.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Planckova energija · Poglej več »

Planckova konstanta

Humboldtovo univerzo v Berlinu. Prevod: »Max Planck, odkritelj osnovnega kvanta akcije ''h'', je poučeval v tej zgradbi od leta 1889 do 1928.« Planckova konstánta, imenovana po nemškem fiziku Maxu Plancku, je osnovna fizikalna konstanta, ki se pojavlja v enačbah kvantne mehanike za opisovanje velikosti kvantov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Planckova konstanta · Poglej več »

Planckova masa

Planckova masa (oznaka m_ \) je naravna enota za maso, ki meri 217644 kg.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Planckova masa · Poglej več »

Planckova napetost

Planckova električna napetost (oznaka U_P \) je izpeljana enota v Planckovem sistemu enot.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Planckova napetost · Poglej več »

Planckova temperatura

Planckova temperatura (oznaka T_ \) je naravna enota za temperaturo, ki meri 1,416785 K. Je ena izmed osnovnih enot v Planckovem sistemu enot (ostale so še Planckova dolžina, Planckov naboj, Planckova masa in Planckov čas).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Planckova temperatura · Poglej več »

Planet

Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Planet · Poglej več »

Planetoid

Planetoid (podoben planetu) se nanaša na majhna nebesna telesa z določenimi lastnostmi planetov ali pritlikavih planetov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Planetoid · Poglej več »

Platina

Plátina (latinsko platinum) je kemični element.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Platina · Poglej več »

Plavanje

Plavanje je samostojni ali ekipni šport, ki zahteva uporabo celotnega telesa za premikanje skozi vodo.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Plavanje · Poglej več »

Plazma (fizika)

Barve so posledica relaksacije elektronov v vzbujenih stanjih v stanja z nižjo energijo po tem ko so se rekombinirali z ioni. Ti procesi oddajajo svetlobo v spektru, ki je značilen za vzbujene pline. Plázma je v fiziki in kemiji eno od agregatnih stanj snovi.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Plazma (fizika) · Poglej več »

Plazmon

Plazmon je kvazidelec, ki se pojavlja kot kvantizacija nihanja plazme.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Plazmon · Poglej več »

Plimska sila

Jupitrovih plimskih sil Plímska síla je pridružen pojav gravitacijske sile in je odgovoren za plimovánje.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Plimska sila · Poglej več »

Plin

Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Plin · Poglej več »

Plinska konstanta

Plinska konstanta je fizikalna konstanta, ki so jo označuje z veliko črko R\,, in je enaka za vse pline.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Plinska konstanta · Poglej več »

Plinski termometer

Slika prikazuje volumsko in tlačno izvedbo plinskega termometra Plínski termométer ali plínski toplomér je fizikalna merilna priprava za merjenje temperature, ki deluje na načelu raztezanja idealnega plina.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Plinski termometer · Poglej več »

Plinski zakoni

Plínski zakóni imenujemo tri empirično določene zveze med prostornino, tlakom in temperaturo idealnega plina.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Plinski zakoni · Poglej več »

Pluton

Plúton (tudi 134340 Pluton; simboli: in) je največji pritlikavi planet v Osončju in največji znani objekt v Kuiperjevem pasu, verjetno pa tudi največje čezneptunsko telo.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Pluton · Poglej več »

Plutonij

Plutónij je radioaktiven kovinski kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Pu in atomsko število 94.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Plutonij · Poglej več »

Pockelsov pojav

Pockelsov pojav (po nemškem fiziku Friedrichu Carlu Alwinu Pockelsu, ki je pojav preučeval leta 1893) je linearni elektrooptični pojav, pri katerem je lomni količnik sredstva odvisen od zunanjega električnega polja.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Pockelsov pojav · Poglej več »

Podaljšanje časa

Podaljšanje časa (tudi dilatacija časa) je pojav, kjer se lastni čas opazovalca v opazovalnem sistemu razlikuje od tistega v različnem opazovalnem sistemu.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Podaljšanje časa · Poglej več »

Podatomski delec

Pregled različnih družin osnovnih in sestavljenih delcev ter njihovih medsebojnih interakcij. Podatomski delec je delec, ki sestavlja nukleone in atome.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Podatomski delec · Poglej več »

Podhladitev

Podhladitev ali hipotermija je pri človeku opredeljena kot temperatura telesnega jedra pod.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Podhladitev · Poglej več »

Podnožišče

obzorja. Podnožíšče (tudi nadír, النظي: nadir, nazir, natir /es-semt/ – nasproten) je v astronomiji točka na nebesni krogli, ležeča navidezno neposredno pod opazovalcem, natančneje točka na nebu z nebesno višino enako –90°.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Podnožišče · Poglej več »

Poincaréjeva grupa

Poincaréjeva grupa je v fiziki in matematiki grupa togih premikov psevdoevklidskega prostora Minkowskega \mathbb^.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Poincaréjeva grupa · Poglej več »

Poise

Poise (oznaka P) je enota v CGS sistemu za merjenje viskoznosti.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Poise · Poglej več »

Poiseuillov zakon

Poiseuillov zákon (pogosto tudi Hagen-Poiseuillov zakon ali Poiseuille-Hagenov zakon) podaja prostorninski pretok pri laminarnem toku nestisljive viskozne tekočine po gladki valjasti cevi s stalnim presekom pri majhnih vrednostih Reynoldsovega števila: Pri tem je ΦV prostorninski pretok, π Ludolfovo število, r polmer cevi, η dinamična viskoznost tekočine, Δp tlačna razlika in l dolžina cevi.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Poiseuillov zakon · Poglej več »

Poissonova enačba

Poissonova enáčba (imenovana tudi enačba teorije potenciala) je v matematiki parcialna diferencialna enačba 2.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Poissonova enačba · Poglej več »

Poissonova pega

geometrijske optike. mm helij-neonovega laserja in Poissonovo pego v sredini Poissonova pega v rdeči laserski svetlobi Poissonova péga (Aragojeva péga, Arago-Poissonova péga, Fresnelova svêtla péga ali Fresnelov dísk) je v optiki svetla pega, ki nastane v središču sence krožnega telesa (objekta) zaradi Fresnelovega uklona.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Poissonova pega · Poglej več »

Poissonovo število

Poissonovo števílo (tudi Poissonovo razmérje, oznaka μ ali ν) je določeno kot absolutna vrednost razmerja med relativnim skrčkom v prečni smeri (kontrakcija) in relativnim raztezkom v vzdolžni smeri (dilatacija) pri nateznih obremenitvah snovi, oziroma med relativnim raztezkom v prečni smeri in relativnim skrčkom v vzdolžni smeri pri tlačnih obremenitvah snovi: Geometrijsko podlago določanja Poissonovega števila kaže Slika 1: K določanju Poissonovega številsSlika 1: K določanju Poissonovega števila Poissonovo število je brez merske enote (brezrazsežno) in je za različne snovi (plastične) različno, z vrednostmi znotraj intervala Pri kovinah je μ od 1/4 do 1/3, pri jeklu μ.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Poissonovo število · Poglej več »

Pojav Čerenkova

jedrskega reaktorja ATR Pojàv Čerénkova (tudi sevanje Vavilova-Čerenkova) je elektromagnetno valovanje, ki ga povzročajo nabiti delci ob potovanju skozi električni izolator s hitrostjo, ki je večja od hitrosti svetlobe v tej snovi.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Pojav Čerenkova · Poglej več »

Pojav GMR

Pojav GMR je velikanska magnetna upornost.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Pojav GMR · Poglej več »

Pojav Goos-Hänchenove

Potek žarkov pri premiku Goos-Hänchenove Premik Goos-Hänchenove za končno ravninsko elektromagnetno valovanje na meji dveh optičnih snovi, slika M. V. Sentjabovoj, Katedra za fotoniko in lasersko tehnologijo, IFO IIFiRE, Sibirska federalna univerza (SFU/SibFU) Pojav Goos-Hänchenove (tudi premik Goos-Hänchenove) je optični pojav v katerem linearno polarizirana svetloba doživi premik vzdolž odbojne površine na kateri se popolno odbije.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Pojav Goos-Hänchenove · Poglej več »

Pojav Imbert-Fjodarava

Pojav Imbert-Fjodarava (tudi premik Imbert-Fjodarava ali premik Fjodarava) je optični pojav v katerem krožno ali eliptično polarizirana svetloba doživi majhen premik med popolnim odbojem.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Pojav Imbert-Fjodarava · Poglej več »

Pojav Umova

Pojav Umova (tudi zakon Umova) je v astronomiji zveza med albedom astronomskega telesa in stopnjo polarizacije svetlobe, ki se od njega odbija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Pojav Umova · Poglej več »

Pokončnica

Pokônčnica (|) je ločilo v obliki ravne pokončne črte od osnovnice do zgornje meje visokih črk.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Pokončnica · Poglej več »

Polariton

Polariton je kvazidelec, ki nastane kot posledica medsebojnega delovanja elektromagnetnega valovanja (fotonov) in nekaterih vzbujenih stanj v snovi (npr. električne ali magnetne polarizacije).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Polariton · Poglej več »

Polarizabilnost

Polarizabílnost (oznaka α) je fizikalna količina, ki pove, do kolikšne mere se sicer nepolarni atom ali molekula polarizira v zunanjem električnem polju.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Polarizabilnost · Poglej več »

Polarizacija

Polarizacija je izraz, ki lahko pomeni enega od naslednjih pojmov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Polarizacija · Poglej več »

Polarizacija valovanja

Polarizácija valovánja opisuje smer nihanja količine, ki valuje.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Polarizacija valovanja · Poglej več »

Polarizacijski mikroskop

Polarizacijski mikroskop (tudi mineraloški mikroskop) je mikroskop, ki deluje na principu magnetnega in električnega delovanja.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Polarizacijski mikroskop · Poglej več »

Polarizator

Polarizator je optična naprava, ki žarek elektromagnetnega valovanja z nedoločeno ali mešano polarizacijo spremeni v žarek z določeno polarizacijo.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Polarizator · Poglej več »

Polarni sij

Aurora borealis Aurora australis Mednarodne vesoljske postaje Polárni síj ali avróra je sijaj vidne svetlobe v zgornjih delih ozračja, viden ponoči.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Polarni sij · Poglej več »

Polarnost

Polárnost kovalentne vezi je pojav, ko si dva ali več atomov, povezanih s kovalentno vezjo, »nepravično« oz.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Polarnost · Poglej več »

Polaron

Polaron v kristalni mreži. Prevodni elektron v ionskem kristalu ali v polprevodniku deluje na sosednje ione tako, da negativne privlači, pozitivne pa odbija. Potencial, ki nastane, deluje na obnašanje elektrona. Polarón je kvazidelec, ki je sestavljen iz električnega naboja in spremljajočega polja polarizacije.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Polaron · Poglej več »

Poldnevnik

Poldnevniki - zeleno je označen ekvator Poldnevniki ali meridiani so navidezne polovice krožnic na Zemljini površini, ki povezujejo severni in južni tečaj.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Poldnevnik · Poglej več »

Polimer

Polipropilen Polimêr je ogromna molekula (makromolekula), ki je sestavljena iz ponavljajočih se strukturnih enot (monomerov), povezanih s kovalentno kemijsko vezjo.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Polimer · Poglej več »

Polimerizacija

stirena v polistiren Polimerizacija je kemijski proces, v katerem se monomer ali mešanica monomerov pretvori v polimer.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Polimerizacija · Poglej več »

Polinom

Polinóm, mnogočlénik ali veččlenik stopnje n, je linearna kombinacija potenc z nenegativnimi celimi eksponenti.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Polinom · Poglej več »

Polinomi Čebišova

Polinómi Čebišova (tudi polinomi Čebiševa) so v matematiki zaporedje ortogonalnih polinomov, ki so povezani z de Moivreovo formulo in jih lahko preprosto določimo rekurzivno kot na primer Fibonaccijeva ali Lucasova števila.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Polinomi Čebišova · Poglej več »

Polje (fizika)

Polje je v fiziki pojem, ki vsaki točki prostor-časa pripisuje vrednost neke fizikalne količine.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Polje (fizika) · Poglej več »

Polonij

Polonij (lat. polonium, Po) je kemijski element, ki sta ga leta 1898 odkrila zakonca Pierre in Marie Curie.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Polonij · Poglej več »

Polprevodniški laser

Polprevodniški laser Pólprevódniški láser (tudi diódni láser ali láserska dióda) je laser, pri katerem je ojačevalno sredstvo polprevodnik.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Polprevodniški laser · Poglej več »

Polprevodnik

Polprevodnik je monokristalna snov, ki ima brez dovedene energije lastnosti električnega izolatorja, pri dovolj veliki dovedeni energiji pa ima lastnosti slabega električnega prevodnika.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Polprevodnik · Poglej več »

Pomerančukova nagrada

Pomerančukova nagrada je mednarodna znanstvena nagrada za teoretično fiziko, ki jo od leta 1998 enkrat letno podeljuje Inštitut za teoretično in eksperimentalno fiziko Alihanova (ITEP) v Moskvi.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Pomerančukova nagrada · Poglej več »

Pomladišče

Definicija pomladišča (smer proti pomladišču je označena rdeče) Pomladišče (tudi pomladna točka, oznaka γ) je ena izmed točk na nebesni krogli, v kateri se sekata ekliptika in nebesni ekvator.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Pomladišče · Poglej več »

Popolni odboj

Popólni odbòj ali totálni odbòj je optični pojav, pri katerem se vpadni žarek na meji med optično gostejšim in optično redkejšim sredstvom v celoti odbije, če je vpadni kot večji od mejnega kota.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Popolni odboj · Poglej več »

Porazdelitev delta

Shematični prikaz porazdelitve delta z daljico opremljeno s puščico. Višina puščice običajno pomeni vrednosti poljubne multiplikativne konstante, ki bo dala ploščino pod funkcijo. Drug dogovor je, da se ploščina napiše poleg glave puščice. 1.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Porazdelitev delta · Poglej več »

Porazdelitev mase

Porazdelítev máse je izraz, ki se uporablja v fiziki, znanostih o Zemlji in tehniki, in opisuje prostorsko porazdelitev mase znotraj trdnih teles.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Porazdelitev mase · Poglej več »

Porro-Abbejeva prizma

Porro-Abbejeva prizma Porro-Abbejeva prizma (tudi Abbe-Porrova prizma) je optična prizma, ki spada med odbojne prizme.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Porro-Abbejeva prizma · Poglej več »

Porrova prizma

Enojna Porrova prizma Dvojna Porrova prizma. Porrova prizma je optična prizma, ki spada med odbojne prizme.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Porrova prizma · Poglej več »

Posebna teorija relativnosti

svetlobnim stožcem pa so dogodki v prihodnosti. Pike so poljubni dogodki v prostoru-času. Odmik svetovnice od navpične smeri podaja relativno hitrost opazovalca. Pri pospeševanju opazovalca se izgled prostora-časa zelo spremeni. Posébna teoríja rélativnosti ali ~ ~ relatívnosti (skrajšano PTR) je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje teles izven gravitacijskega polja.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Posebna teorija relativnosti · Poglej več »

Poskus

Poskus (tudi poizkus in preskus) ali eksperiment je korak v znanstveni metodi, ki dá najprimernejšega med modeli ali domnevami.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Poskus · Poglej več »

Pospešek

Pospéšek (oznaka a) je v fiziki kontravariantna vektorska količina, ki podaja spreminjanje hitrosti telesa v prostoru v časovni enoti.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Pospešek · Poglej več »

Pospešeno gibanje

Pospešêno gíbanje je takšno gibanje, pri katerem se hitrost telesa s časom spreminja po velikosti ali po smeri, pospešek pa je različen od nič.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Pospešeno gibanje · Poglej več »

Pospeševalnik

Eden od prvih pospeševalnikov iz leta 1937, razstavljen v muzeju znanosti v Londonu. Pospeševálnik je naprava, ki uporablja električno in/ali magnetno polje za pospeševanje električno nabitih delcev na visoko hitrost.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Pospeševalnik · Poglej več »

Pot

Pót v fiziki označuje razdaljo, ki jo telo prepotuje med gibanjem iz ene lege v drugo.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Pot · Poglej več »

Potencial

Potenciál je skalarna fizikalna količina, ki se jo v vektorski analizi lahko kot skalarno polje pripiše nekaterim vrstam vektorskega polja.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Potencial · Poglej več »

Potencialna energija

Potenciálna energíja (oznaka E_ ali U) je energija, ki jo ima telo zaradi svoje lege v polju sil.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Potencialna energija · Poglej več »

Potres

San Franciscu leta 1906 Potres je sunkovito nihanje tal, ki nastane zaradi premikanja zemeljskih plošč.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Potres · Poglej več »

Povečava

Povečava je odnos med navidezno in resnično velikostjo predmeta, ki ga opazujemo s pomočjo optične naprave.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Povečava · Poglej več »

Povlek prostora

Povlek prostora (tudi vrtinčenje prostora) je pojav, ki po Einsteinovi splošni teoriji relativnosti spreminja prostor in čas ob pospešeno gibajočem ali vrtečem se telesu.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Povlek prostora · Poglej več »

Površina

Površína je v geometriji merilo za velikost ploskve.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Površina · Poglej več »

Površinska gostota naboja

Površínska gostôta nabôja ali ploskôvna gostôta nabôja (oznaka &sigma) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena pri površinskem zvezno porazdeljenem naboju kot naboj e na enoto površine S: Mednarodni sistem enot predpisuje za površinsko gostoto naboja izpeljano enoto A s m-2.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Površinska gostota naboja · Poglej več »

Površinska napetost

Površinska napetost milnice v mreži kocke Cvet se zaradi površinske napetosti ne potopi Površínska napétost je pojav, da se gladina kapljevine obnaša kot prožna plošča.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Površinska napetost · Poglej več »

Poyntingov vektor

Sevanje dipola. Dipol je vzporeden z osjo z, električno polje in Poyntingov vektor pa ležita v ravnini x-z. Poyntingov véktor (ali tudi Umov-Poyntingov vektor; označba \vec\mathcal ali \vec\mathbf) je v fiziki vektorska količina in predstavlja smer in velikost energijskega toka elektromagnetnega polja.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Poyntingov vektor · Poglej več »

Pozitron

Prva fotografija pozitrona (1932) Pozitron je antidelec elektrona.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Pozitron · Poglej več »

Pozitronij

Pozitronij (oznaka Ps) je vezano stanje elektrona in njegovega antidelca pozitrona.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Pozitronij · Poglej več »

Prapok

galaksije. Prápòk (prápók) ali velíki pòk (véliki ~) je v fizikalni kozmologiji znanstvena teorija nastanka Vesolja, ki naj bi nastalo z velikansko eksplozijo prostora in snovi v nekem končnem času v preteklosti.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Prapok · Poglej več »

Prasevanje

Prásévanje (ali kózmično mikrovalóvno sévanje ozádja) je v fizikalni kozmologiji vrsta elektromagnetnega valovanja, ki zapolnjuje Vesolje, in izvira iz časa, ko je Vesolje postalo prozorno, bilo staro približno 379.000 let in imelo temperaturo približno 3000 K. Izraz prasevanje, oziroma relíktno sévanje, ki se večinoma rabi v astrofiziki, je predlagal Šklovski.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Prasevanje · Poglej več »

Pravilo desne roke

Leva orientacija koordinatnega sistema je prikazana na levi sliki, desno orientirana pa na desni sliki. Uporabljamo desno orientirani koordinatni sistem. Uporaba desne roke za določanje rezultata vektorskega produkta. Pravilo desne roke je mnemotehničen pripomoček za določanje smeri vektorjev v treh razsežnostih.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Pravilo desne roke · Poglej več »

Pravokotnost

pravokotnice na premico ''AB'' iz dane točke ''C'' Pravokótnost (tudi ortogonálnost) je ena od osnovnih relacij med različnimi geometrijskimi objekti: premicami, daljicami, vektorji, krivuljami, ravninami ipd.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Pravokotnost · Poglej več »

Prazeodim

Prazeodím je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Pr in atomsko število 59.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Prazeodim · Poglej več »

Precesija

Gibanje vrtavke: ''P'' – precesija, ''N'' – nutacija, ''R'' – rotacija ali vrtenje. Precesija giroskopa precesije enakonočij. Precesíja je način gibanja osno simetrične vrtavke (na primer giroskopa) pod vplivom zunanjega navora, denimo takrat, ko vrtavka ni podprta v težišču.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Precesija · Poglej več »

Precesija enakonočij

hohe_2013 Precesíja enakonóčij ali precesíja Zêmljine vrtílne osí je precesija Zemljine vrtilne osi.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Precesija enakonočij · Poglej več »

Predpone SI

Predpóna SI je desetiška predpona, določena z mednarodnim sistemom enot, ki jo lahko pritaknemo osnovnim ali izpeljanim enotam SI.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Predpone SI · Poglej več »

Premo enakomerno gibanje

Prémo enakomérno gíbanje je poseben primer premega gibanja, pri katerem se telo giblje po premici, hitrost telesa pa se s časom ne spreminja.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Premo enakomerno gibanje · Poglej več »

Premo gibanje

Prémo gíbanje je najpreprostejše gibanje, pri katerem se togo telo giblje po premici.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Premo gibanje · Poglej več »

Prenos toplote

Prenos toplôte je spontan prenos toplotne energije z mesta z višjo temperaturo na mesto z nižjo temperaturo.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Prenos toplote · Poglej več »

Prepovedani pas

Prepovedani pas je energijski pas v območju od vrha valenčnega pasu do začetka prevodnega pasu.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Prepovedani pas · Poglej več »

Presek

Presèk ima več pomenov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Presek · Poglej več »

Presek (revija)

Presèk je poljudnoznanstvena revija, namenjena mladim matematikom, fizikom, astronomom in računalnikarjem.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Presek (revija) · Poglej več »

Preslikava

Preslikáva množice A v množico B je v matematiki predpis, ki vsakemu elementu množice A priredi ustrezni element množice B. Elemente, ki jih želimo preslikati, imenujemo podatki, praslike ali originali.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Preslikava · Poglej več »

Prestopno leto

Prestópno léto imenujemo leto s 366 dnevi, ki ima tudi 29. februar.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Prestopno leto · Poglej več »

Prevajanje

Prevajanje je proces prenosa pomena iz izvirnega jezika v ciljni jezik.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Prevajanje · Poglej več »

Prevodni pas

Prevodni pas je energijski pas elektronov, ki bi pri absolutni ničli ležal nad valenčnim pasom.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Prevodni pas · Poglej več »

Prevodnost

Prevodnost je lahko.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Prevodnost · Poglej več »

Prizma

Tristrana, petstrana in šeststrana prizma Poseben primer prizme je paralelepiped Uporaba steklene tristrane prizme v optiki: prizma z visoko in nizko disperzijo svetlobe Prízma je oglato geometrijsko telo (polieder) omejeno z dvema osnovnima ploskvama in plaščem.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Prizma · Poglej več »

Prožni trk

Atomi med seboj prožno trkajo. Rdeči atomi so obarvani, da je laže slediti njihovemu gibanju. Próžni tŕk (tudi elástični tŕk) je trk, pri katerem je skupna kinetična energija vseh delcev pred trkom enaka skupni kinetični energiji vseh delcev po trku.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Prožni trk · Poglej več »

Prožno sipanje

Próžno sípanje je oblika sipanja delcev v teoriji sipanja, jedrski fiziki in fiziki osnovnih delcev.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Prožno sipanje · Poglej več »

Prožnostni modul

Próžnostni módul (tudi módul elástičnosti (predvsem v strojništvu) ali tudi Youngov módul) je fizikalna količina, določena pri raztezanju in stiskanju teles kot razmerje med mehansko napetostjo (silo na enoto preseka) in relativnim raztezkom v Hookovem zakonu.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Prožnostni modul · Poglej več »

Problem obzorja

kavzalnosti ne sekata. WMAP. Problém obzórja (včasih tudi próblem homogénosti) je problem s standardnim kozmološkim modelom prapoka, ki ga je v glavnem identificiral v poznih 1960-ih Charles William Misner.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Problem obzorja · Poglej več »

Projektor

Projektor je optična naprava, ki poveča prosojne (diaprojektor, grafoskop) ali neprosojne (episkop) slike in jih projicira na površino.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Projektor · Poglej več »

Prometij

Prometij je kemični element s simbolom Pm in atomskim številom 61.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Prometij · Poglej več »

Prosta energija

Pròsta energíja ali Helmholtzeva fúnkcija je termodinamski potencial, definiran kot razlika med notranjo energijo Wn in zmnožkom temperature T in entropije S: Prosta energija doseže minimum v ravnovesnem stanju v termodinamskih sistemih s stalno prostornino in stalno temperaturo.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Prosta energija · Poglej več »

Prosta entalpija

Pròsta entalpíja, Gibbsova fúnkcija ali Gibbsova pròsta energíja (oznaka G) je termodinamski potencial, definiran kot razlika med entalpijo H ter zmnožkom temperature T in entropije S: Prosta entalpija doseže minimum v ravnovesnem stanju v termodinamskih sistemih pri stalnem tlaku in stalni temperaturi.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Prosta entalpija · Poglej več »

Prosti pad

Prosti pad pred odprtjem padala Pròsti pád je enakomerno pospešeno gibanje teles brez lastnega pogona v težnostnem polju, pri katerem na telo deluje sila teže.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Prosti pad · Poglej več »

Prostor

Prôstor je brezsnovna in neomejena entiteta v kateri so telesa, kjer se lahko gibljejo, in v kateri so pojavljajo dogodki.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Prostor · Poglej več »

Prostor Minkowskega

Prostor Minkowskega (prostor-čas Minkowskega ali četverni prostor) je v fiziki in matematiki štirirazsežni psevdoevklidski prostor z metrično signaturo (1, 3), ki ga je leta 1908 uvedel Hermann Minkowski za značilnost geometrijske predstavitve prostor-časa Einstenove posebne teorije relativnosti.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Prostor Minkowskega · Poglej več »

Prostor-čas

Trirazsežna analogija popačenja prostora-časa. Snov spremeni geometrijo prostora-časa in (ukrivljena) geometrija je obravnavana kot gravitacija. Bele črte ne predstavljajo ukrivljenost prostora, ampak koordinatni sistem naložen na ukrivljeni prostor-čas. V ravnem prostoru-času bi bil raven. Prôstor-čàs je v Einsteinovi posebni in splošni teoriji relativnosti štirirazsežni prostor, ki ga sestavljajo tri prostorske in ena časovna razsežnost.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Prostor-čas · Poglej več »

Prostornina

Prostornína ali volúmen (oznaka V) je fizikalna količina, ki pove, koliko prostora zaseda telo.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Prostornina · Poglej več »

Prostorninski pretok

Prostornínski pretòk (tudi prostornínski tók, volúmski pretòk ali volúmski tók; oznaka ΦV) je določen s prostornino tekočine, ki steče v časovni enoti skozi izbrani presek: Mednarodni sistem enot predpisuje za prostorninski pretok izpeljano enoto m³/s.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Prostorninski pretok · Poglej več »

Prostorski kot

'''Prostorski kot''' je razmerje med površino projekcije telesa (rdeče) na kroglo in kvadrata polmera krogle. Na sliki je objekt, ki mu določamo pripadajoči prostorski kot, prikazan kot modra površina. Prostorski kot (oznaka \Omega ali \omega) je v matematiki in fiziki del prostora, ki je omejen s smermi od dane točke do vseh točk zaprte krivulje na izbrani površini (običajno je to krogla s središčem v dani točki).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Prostorski kot · Poglej več »

Prostorsko zapolnjeni model

Kalotni model cikloheksana; bele krogle predstavljajo atome vodika, ki obdajajo obroč ogljikovih atomov, prikazanih s sivimi kroglami. Prostorsko zapolnjeni ali kalotni model je grafična ali fizična predstavitev molekule, pri kateri so atomi prikazani kot odsekane krogle s premeri, ki so sorazmerni z njihovo dejansko velikostjo.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Prostorsko zapolnjeni model · Poglej več »

Prostostna stopnja (mehanika)

Prostóstna stòpnja je neodvisna možnost gibanja telesa.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Prostostna stopnja (mehanika) · Poglej več »

Protaktinij

Protaktinij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Pa in atomsko število 91.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Protaktinij · Poglej več »

Proton

Zgradba protona Protón je stabilen jedrski delec z maso 1,6726 · 10-27 kg in pozitivnim električnim nabojem 1,6022 · 10-19 As.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Proton · Poglej več »

Prvi zakon termodinamike

Pŕvi zákon termodinámike ali zakon o ohranitvi energije določa, da je sprememba polne energije sistema enaka razliki dovedene ali oddane toplote in dovedenega ali oddanega dela.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Prvi zakon termodinamike · Poglej več »

Psevdoskalar

Psevdoskalar je skalar, ki spremeni predznak pri zrcaljenju.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Psevdoskalar · Poglej več »

Psevdoskalarni mezon

nonet. Pseudoskalarni mezon je vrsta mezonov, ki imajo celotni spin enak 0 in liho (neparno) parnost (JP.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Psevdoskalarni mezon · Poglej več »

Psevdovektor

publisher.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Psevdovektor · Poglej več »

Psevdovektorski mezon

Psevdovektorski mezon (tudi aksialni vektorski mezon) je mezon, ki ima skupni spin enak 1 in sodo (parno) parnost (JP.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Psevdovektorski mezon · Poglej več »

Pufer

Púfer je snov, ki uravnava kislost oziroma bazičnost raztopin.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Pufer · Poglej več »

Pulzar

Jadru Rakovica kaže sinhrotronsko sevanje v okoliškem pulzarskem vetru, ki ga poganjajo magnetna polja in delci iz središčnega pulzarja. Shematski prikaz pulzarja: kroglica v sredini predstavlja nevtronsko zvezdo, krožne črte silnice magnetnega polja, modra pasova pa oddana žarka Púlzar je zelo namagnetena, vrteča se nevtronska zvezda, ki oddaja žarke elektromagnetnega valovanja.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Pulzar · Poglej več »

Quinckejeva cev

Shematični prikaz Quinckejeve cevi Quinckejeva cév je cev za merjenje valovne dolžine zvoka.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Quinckejeva cev · Poglej več »

Računalniška simulacija

Pri računalniški simulaciji z računalniškim programom predstavimo situacijo iz resničnega sveta.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Računalniška simulacija · Poglej več »

Racemna zmes

V kemiji je racémna zmés ali racemát zmes, ki vsebuje enako količino levosučnega in desnosučnega enantiomera neke kiralne molekule.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Racemna zmes · Poglej več »

Radar

Radarski sprejemnik za raziskavo vesolja RADAR (tudi radar; angleško RAdio Detection And Ranging) je kratica, ki označuje Radijsko detekcijo in rangiranje (nekje je kratica opisana kot Radio Aircraft Detecting and Ranging, pomeni isto, le dodana je omemba letal).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Radar · Poglej več »

Raderfordij

Raderfordij ali tudi rutherfordij, nekdaj znan tudi kot kurčatovij ali dubnij, je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Rf in atomsko število 104.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Raderfordij · Poglej več »

Radialni pospešek

Rádialni ali centripetalni pospéšek (oznaka a_r ali a_c) je komponenta vektorja pospeška prečno na smer gibanja, ki povzroči, da se vektor hitrosti spremeni po smeri, na njegovo velikost pa nima vpliva.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Radialni pospešek · Poglej več »

Radian

π radianov. Radián je enota za merjenje ravninskih kotov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Radian · Poglej več »

Radij

Za geometrijski pomen pojma glej »polmer«. Radij je kemični element s simbolom Ra in atomskim številom 88.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Radij · Poglej več »

Radijski valovi

Rádijski valòvi so tisti del spektra elektromagnetnega valovanja, v katerem je moč elektromagnetno valovanje vzbuditi tako, da skozi anteno teče izmenični električni tok.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Radijski valovi · Poglej več »

Radioaktivni izotop

Radioaktivni izotop je atom.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Radioaktivni izotop · Poglej več »

Radioaktivnost

Mednarodni znak za radioaktivno nevarnost. Radioaktívnost je pojav, pri katerem nestabilno atomsko jedro razpade.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Radioaktivnost · Poglej več »

Radiografija

Preiskave materiala in strojnih delov z rentgenskimi in gama žarki imenujemo s skupnim imenom radiografija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Radiografija · Poglej več »

Radioterapija

Radioterapija, obsevalna terapija ali zdravljenje z obsevanjem (pogovorno tudi samo obsevanje) je način zdravljenja, pri katerem uporabljamo ionizirajoče sevanje.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Radioterapija · Poglej več »

Radon

Radon je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Rn in atomsko število 86.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Radon · Poglej več »

Rainer Weiss

Rainer »Rai« Weiss, ameriški fizik in nobelovec, * 29. september 1932, Berlin.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Rainer Weiss · Poglej več »

Ramanovo sipanje

Rámanovo sipanje je neelastično sipanje fotonov na gradnikih snovi.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Ramanovo sipanje · Poglej več »

Ramanska spektroskopija

Ramanska spektroskopija (po indijskem fiziku Čandrasekaru Venkatu Ramanu) je optična spektroskopska metoda za opazovanje spektrov nihajnih načinov snovi.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Ramanska spektroskopija · Poglej več »

Rankinova temperaturna lestvica

Rankinova temperatúrna léstvica je lestvica za merjenje temperatur, ki jo je leta 1859 predlagal škotski inženir in fizik William John Macquorn Rankine.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Rankinova temperaturna lestvica · Poglej več »

Raoultov zakon

Diagram parnih tlakov idealne zmesi komponent ''A'' in ''B''. Čista komponenta ''A'' ima višji parni tlak (pA0, leva ordinatna os) od komponente ''B'' (''pB0,'' desna ordinatna os), zato ima nižjo temperaturo vrelišča. Parni tlak zmesi je enak vsoti delnih tlakov ''p.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Raoultov zakon · Poglej več »

Ratko Janev

Ratko Janev, jugoslovanski in srbski atomski fizik, * 30. marec 1939, Sveti Vrač, † 31. december 2019, Beograd.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Ratko Janev · Poglej več »

Ravnina

Ravnína je eden osnovnih pojmov v geometriji, gre za ravno ploskev v trirazsežnem prostoru.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Ravnina · Poglej več »

Ravnovesje

Ravnovésje je v stanje sistema, v katerem so nasprotujoče si silnice enako močne.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Ravnovesje · Poglej več »

Ravnovesno stanje (fizika)

Ravnovésno stánje je v termodinamiki takšno stanje sistema, pri katerem se s časom nič ne spremeni ne v sistemu, ne v njegovi okolici, porazdelitev delcev v sistemu po energiji pa ustreza Boltzmannovi porazdelitvi.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Ravnovesno stanje (fizika) · Poglej več »

Rayleighovo sipanje

neba. Rayleighovo sípanje je (prevladujoče) prožno sipanje svetlobe ali drugega elektromagnetnega valovanja, pri čemer se fotoni sevanja odbijajo od delcev, tj.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Rayleighovo sipanje · Poglej več »

Razcep

Razcèp je lahko.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Razcep · Poglej več »

Razdalja

Kilometrski kamen označuje razdaljo, oziroma oddaljenost od začetne postaje Človeške postave, ki stojijo na razdaljah druga od druge Razdálja je dolžina poti med dvema točkama.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Razdalja · Poglej več »

Razlika potencialov

Razlíka potenciálov je izraz, ki lahko pomeni.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Razlika potencialov · Poglej več »

Razpad alfa

Razpad alfa Razpad alfa je razpad, pri katerem atomsko jedro izseva delec α oz.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Razpad alfa · Poglej več »

Razpad beta

Razpad beta je radioaktivni razpad, pri katerem atomsko jedro izseva delec beta.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Razpad beta · Poglej več »

Razpadna konstanta

Razpádna konstánta (označba \lambda\) je v jedrski fiziki količina, ki podaja verjetnost za radioaktivni razpad atomskih jeder v časovni enoti.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Razpadna konstanta · Poglej več »

Razpadni čas

Razpádni čás (tudi srednji življenjski čas, označba \tau\) je v jedrski fiziki čas, v katerem pade število atomskih jeder, ki radioaktivno razpadajo, na 1/e\, začetne vrednosti, pri čemer je e\, osnova naravnega logaritma.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Razpadni čas · Poglej več »

Razpolovna debelina

Razpolòvna debelína (oznaka l1/2 ali d1/2) je tolikšna debelina absorbirajoče plasti, ki natanko polovico vpadle gostote energijskega toka absorbira, polovico pa prepusti.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Razpolovna debelina · Poglej več »

Razpolovni čas

Razpolóvni čás (oznaka t1/2) ali razpolovna doba je matematični in znanstveni opis eksponentnega ali postopnega razpadanja.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Razpolovni čas · Poglej več »

Razsežnost (vektorski prostor)

Razséžnost (tudi dimenzíja) vektorskega prostora je enaka številu linearno neodvisnih vektorjev tega prostora, oziroma moči baze tega prostora.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Razsežnost (vektorski prostor) · Poglej več »

Razsežnostna analiza

Razsežnostna analiza (tudi dimenzijska analiza) je orodje s katerim se v fiziki, kemiji, tehniki in delno v ekonomiji pomaga razumeti značilnosti in obliko fizikalnih količin.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Razsežnostna analiza · Poglej več »

Raztopina

vode) z raztapljanjem soli v vodi Raztopína je v kemiji homogena zmes sestavljena iz dveh ali več substanc.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Raztopina · Poglej več »

Réaumurjeva temperaturna lestvica

Réaumurjeva temperatúrna léstvica je lestvica za merjenje temperatur, ki jo je leta 1730 predlagal francoski naravoslovec René-Antoine Ferchault de Réaumur.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Réaumurjeva temperaturna lestvica · Poglej več »

Rdeča orjakinja

Mira Rdéča orjákinja je zvezda spektralnega razreda K ali M z zelo veliko absolutno magnitudo (izsevom) več kot približno +0,7m.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Rdeča orjakinja · Poglej več »

Rdeča pritlikavka

Umetniška upodobitev rdeče pritlikavke Rdéče pritlíkavke so najmanjše dejavne zvezde in so zvezde glavnega niza spektralnega razreda M. Njihova masa je manjša od mase našega Sonca, a znaša najmanj 0,075 mase Sonca (7,5 %) Sončeve mase, kajti pri manjši masi jedrsko zlivanje (zlivanje vodika v helij) ne steče.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Rdeča pritlikavka · Poglej več »

Rdeči premik

Sončevega optičnega spektra (levo). Puščice kažejo rdeči premik. Valovna dolžina narašča proti rdečemu delu spektra in še naprej, frekvenca pa se zmanjšuje Shematski prikaz rdečega in modrega premika Rdéči premík (tudi rdéči pomík) je v fiziki in astronomiji pojav, ki nastane, ko se izsevano ali odbito elektromagnetno valovanje, po navadi vidna svetloba, premakne proti rdečemu delu spektra.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Rdeči premik · Poglej več »

Reaktanca

Reaktánca (oznaka X) je elektrotehniška in fizikalna količina, definirana kot imaginarni del impedance pri analizi električni vezij, po katerih teče izmenični tok.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Reaktanca · Poglej več »

Realna slika

Zgoraj: nastanek realne slike po prehodu žarkov skozi bikonveksno lečo. Spodaj: Nastanek realne slike po odboju žarkov na konkavnem zrcalu. Oznaka f \! je v obeh primerih gorišče, oznaka O \! je predmet in z I \! je označena slika predmeta. Realna slika je v optiki slika predmeta, ki jo dobimo s pomočjo optične naprave na mestu, kjer se po prehodu skozi lečo ali po odboju na zrcalu sekajo žarki.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Realna slika · Poglej več »

Red velikosti

Red velikosti danega pozitivnega realnega števila r imenujemo potenco števila deset 10e s katero moramo množiti neko drugo realno število m med 1 in 10, da dobimo r.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Red velikosti · Poglej več »

Redoks reakcija

Zgorevanje je redoksreakcija, v kateri se les oksidira s kisikom iz zraka v ogljikov dioksid in vodo. Redoksreakcija ali redukcijsko-oksidacijska reakcija je vsaka kemijska reakcija, v kateri atomi spremenijo svoje oksidacijsko stanje.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Redoks reakcija · Poglej več »

Reducirana masa

Reducirana masa (oznaka m_\text\, ali \mu \) je »efektivna« vztrajnostna masa, ki se pojavlja v problemu dveh teles Newtonove mehanike.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Reducirana masa · Poglej več »

Refraktometer

ročni refraktometer Abbejev refraktometer Refraktométer je fizikalna merilna priprava za merjenje lomnega količnika.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Refraktometer · Poglej več »

Refraktor

palcev), 1921 Refráktor je lečni daljnogled za astronomska opazovanja.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Refraktor · Poglej več »

Regelacija

Regelácija (latinsko regelare – ohladiti) je pojav taljenja pod tlakom in ponovno zmrzovanje pri zmanjšanem ali ničnem tlaku.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Regelacija · Poglej več »

Rektascenzija

Ekvatorski koordinatni sistem Rektascenzija (označena z Ra ali α) je lok nebesnega ekvatorja merjen od točke pomladišča do časovne krožnice nebesnega telesa, merjen v smeri nasprotni urinemu kazalcu.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Rektascenzija · Poglej več »

Relativistična masa

Relativístična mása je količina, ki jo nekateri avtorji uvedejo pri obravnavi posebne teorije relativnosti, in je razširitev pojma mase, poznanega iz klasične mehanike.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Relativistična masa · Poglej več »

Relativni raztezek

Rélativni raztézek (oznaka &epsilon) je brezrazsežna količina, določena pri raztezanju ali stiskanju kot razmerje med deformacijo Δl (raztezkom, skrčkom) nekega telesa in dolžino tega istega telesa (l) pred deformacijo: Relativni raztezek nastopa npr.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Relativni raztezek · Poglej več »

René Descartes

René Descartes, francoski filozof in prirodoslovec, * 31. marec 1596, La Haye en Touraine (zdaj Descartes), Indre-et-Loire, Francija, † 11. februar 1650, Stockholm, Švedska.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in René Descartes · Poglej več »

Renij

Renij je kemični element s simbolom Re in atomskim številom 75.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Renij · Poglej več »

Renormalizacija

Renormalizacija se v kvantni teoriji polja, statistični mehaniki in teoriji samopodobnih geometričnih struktur nanaša na zbirko tehnik, ki se uporabljajo za iskanje limite kontinuuma.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Renormalizacija · Poglej več »

Renormalizacijska grupa

Renormalizácijska grúpa je v fiziki pojem, ki na sistematičen način obravnava enoparametrične družine reskalacije.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Renormalizacijska grupa · Poglej več »

Rentgenska praškovna difrakcija

Rentgenska praškovna difrakcija je najuporabnejša metoda za rutinske in tudi zahtevnejše strukturne preiskave trdnih kristaliničnih vzorcev.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Rentgenska praškovna difrakcija · Poglej več »

Rentgenski žarki

Zgodnji rentgenski posnetek roke Rentgenski žarki ali žarki X so elektromagnetno valovanje z valovno dolžino v območju med 0,01 in 10 nanometra, ustrezna frekvenca je med 30 in 30.000 PHz (1015 hercov).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Rentgenski žarki · Poglej več »

Resonanca

Resonánca je fizikalni pojav, kjer nihajoč sistem oziroma zunanja sila povzroči, da začne drug sistem nihati z večjo amplitudo.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Resonanca · Poglej več »

Restitucijski koeficient trka

upora zraka je kvadratni koren razmerja med višino odboja in višino predhodnega odboja enak restitucijskemu koeficientu trka med žogo in podlago Restitucijski koeficient trka je brezrazsežna količina, ki je določena kot razmerje med relativno hitrostjo po trku in relativno hitrostjo pred trkom.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Restitucijski koeficient trka · Poglej več »

Reverzibilna sprememba

Reverzibílna, povračljíva, obrnljíva ali povrnljíva spremémba je prehod termodinamskega sistema v takšno stanje, iz katerega lahko preide nazaj v prvotno.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Reverzibilna sprememba · Poglej več »

Reynoldsovo število

Reynoldsovo števílo (označba Re) je brezrazsežno število, s katerim se v mehaniki tekočin označi tok tekočin.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Reynoldsovo število · Poglej več »

Rezultanta

Rezultánta je vektorska vsota dveh ali več vektorjev, npr.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Rezultanta · Poglej več »

Riccardo Giacconi

Riccardo Giacconi, italijansko-ameriški astrofizik, * 6. oktober 1931, Genova, Italija, † 9. december 2018, San Diego, ZDA.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Riccardo Giacconi · Poglej več »

Richard Edward Taylor

Richard Edward Taylor, kanadsko-ameriški fizik, * 2. november 1929, Medicine Hat, Alberta, Kanada, † 22. februar 2018.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Richard Edward Taylor · Poglej več »

Richard Phillips Feynman

Richard F. Phillips Feynman, ameriški fizik in matematik, * 11. maj 1918, Far Rockaway, (Queens – širše območje New Yorka), ZDA, † 15. februar 1988, Los Angeles, Kalifornija, ZDA.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Richard Phillips Feynman · Poglej več »

Richard von Mises

Richard Edler von Mises, avstrijski fizik in matematik, * 19. april 1883, Lemberg, Avstro-Ogrska (sedaj Lvov, Ukrajina), † 14. julij 1953, Boston, Massachusetts, ZDA.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Richard von Mises · Poglej več »

Richterjeva potresna lestvica

Richterjeva potresna lestvica služi za razvrščanje potresov glede na sproščeno seizmično energijo.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Richterjeva potresna lestvica · Poglej več »

Riemannova ploskev

Riemannova ploskev za funkcijo f(z).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Riemannova ploskev · Poglej več »

Rietveldova analiza

Rietveldova analiza je uporabna in relativno nova metoda za določanje podrobnih strukturnih informacij iz praškovnih difraktogramov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Rietveldova analiza · Poglej več »

Rimska cesta (galaksija)

Doline smrti, 2007. Panoramska slika osvetlitvi v času nočnega neba Spitzerjevega vesoljskega daljnogleda so pokazale dva prevladujoča kraka in prečko Nasinega umetnika Williama Herschla iz leta 1785 na podlagi štetja zvezd. Osončje naj bi ležalo blizu središča SST Rímska césta (izposojeno iz drugih sodobnih jezikov pogosto tudi Mléčna césta; prevod latinskega poimenovanja Via Lactea, ki izvira iz starogrškega: Galaksías - gala, galactos - mleko; včasih imenovana preprosto Galaksíja) je spiralna galaksija s prečko v Krajevni skupini Krajevne nadjate (Nadjata Devica) skupaj z Andromedino galaksijo, M33 in dvema ducatoma majhnih galaksij.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Rimska cesta (galaksija) · Poglej več »

Rindler-Møllerjeva transformacija

Rindler-Møllerjeva transformacija: ct'.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Rindler-Møllerjeva transformacija · Poglej več »

Robert Andrews Millikan

Robert Andrews Millikan, ameriški fizik, 22. marec 1868, Morrison, Illinois, ZDA, † 19. december 1953, San Marino, Kalifornija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Robert Andrews Millikan · Poglej več »

Robert Benjamin Leighton

Robert Benjamin Leighton, ameriški fizik in astrofizik, * 10. september 1919, Detroit, Michigan, ZDA, † 9. marec 1997, Pasadena, Kalifornija, ZDA.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Robert Benjamin Leighton · Poglej več »

Robert Betts Laughlin

Robert Betts Laughlin, ameriški fizik, * 1. november 1950, Visalia, Kalifornija, ZDA.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Robert Betts Laughlin · Poglej več »

Robert Boyle

Robert Boyle (irsko Robaird Ó Bhaoill) je bil angleški fizik, kemik, teolog in izumitelj irskega porekla, * 25. januar 1627, grad Lismore, Munster, Irska, † 30. december 1691, London, Anglija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Robert Boyle · Poglej več »

Robert Brown

Robert Brown, FRS, škotski botanik, paleobotanik in biolog, * 21. december 1773, Montrose, Škotska, † 10. junij 1858, London, Anglija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Robert Brown · Poglej več »

Robert Coleman Richardson

Robert Coleman Richardson, ameriški eksperimentalni fizik, * 26. junij 1937, Washington, ZDA, † 19. februar 2013, Ithaca, New York, ZDA.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Robert Coleman Richardson · Poglej več »

Robert Harry Kraichnan

Robert Harry Kraichnan, ameriški fizik, * 15. januar 1928, Filadelfija, Pensilvanija, ZDA, † 26. februar 2008, Santa Fe, Nova Mehika, ZDA.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Robert Harry Kraichnan · Poglej več »

Robert Henry Dicke

Robert Henry »Bob« Dicke, ameriški fizik, astrofizik in kozmolog, * 6. maj 1916, St. Louis, Misuri, ZDA, † 4. marec 1997, Princeton, New Jersey, ZDA.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Robert Henry Dicke · Poglej več »

Robert Hofstadter

Robert Hofstadter, ameriški fizik, * 5. februar 1915, New York, New York, ZDA, † 17. november 1990, Stanford, Kalifornija, ZDA.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Robert Hofstadter · Poglej več »

Robert Hooke

Hookov mikroskop po litografiji iz ''Micrographie'' obroči drugi na drugega v svoji risbi Saturna Robert Hooke, angleški fizik in zdravnik, * 18. julij 1635, Freshwater, otok Wight, grofija Hampshire, Anglija, † 3. marec 1703, London.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Robert Hooke · Poglej več »

Robert J. Scherrer

Robert J. Scherrer, ameriški fizik, kozmolog in pisatelj.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Robert J. Scherrer · Poglej več »

Robert Laurence Mills

Robert Laurence Mills, ameriški fizik, * 15. april 1927, Englewood, New Jersey, ZDA, † 27. oktober 1999.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Robert Laurence Mills · Poglej več »

Robert Wilhelm Bunsen

Robert Wilhelm Eberhard Bunsen, nemški kemik in fizik, * 31. marec 1811, Göttingen, Vestfalija, Nemčija, † 16. avgust 1899, Heidelberg, Baden.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Robert Wilhelm Bunsen · Poglej več »

Robert Woodrow Wilson

Robert Woodrow Wilson, ameriški fizik, * 10. januar 1936, Houston, Teksas, ZDA.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Robert Woodrow Wilson · Poglej več »

Rodij

Ródij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Rh in atomsko število 45.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Rodij · Poglej več »

Rok Žitko

Rok Žitko, slovenski fizik * 12. april 1978, Ljubljana.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Rok Žitko · Poglej več »

Rosišče

Rosišče je temperatura, pri kateri se začne iz vlažnega zraka izločati voda.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Rosišče · Poglej več »

Rotacijska črpalka

Rotacijska črpalka - princip delovanja Rotacijska črpalka deluje podobno kot batna črpalka, vendar zagotavlja zaradi rotacijskega delovanja precej bolj enakomeren pretok.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Rotacijska črpalka · Poglej več »

Roton

Roton je kvazidelec, ki se pojavlja v supertekočem He-4.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Roton · Poglej več »

Ruđer Josip Bošković

Ruđer Josip Bošković, dubrovniški fizik, astronom, matematik, geodet, filozof, inženir, hidrograf, diplomat, pesnik in jezuit, * 18. maj 1711, Dubrovnik, Dubrovniška republika (danes Hrvaška), † 13. februar 1787, Milano, Italija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Ruđer Josip Bošković · Poglej več »

Rubidij

Rubídij (latinsko rubidus - temnordeč) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Rb in atomsko število 37.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Rubidij · Poglej več »

Rudolf Julius Emmanuel Clausius

Rudolf Julius Emmanuel Clausius, nemški matematik in fizik, * 2. januar 1822, Koslin (Köslin), Prusija (zdaj Koszalin, Poljska), † 24. avgust 1888, Bonn, Nemčija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Rudolf Julius Emmanuel Clausius · Poglej več »

Rudolf Ludwig Mössbauer

Rudolf Ludwig Mössbauer, nemški fizik, * 31. januar 1929, München, Nemčija, † 14. september 2011, Grünwald.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Rudolf Ludwig Mössbauer · Poglej več »

Rudolf Seeliger

Rudolf Karl Hans Seeliger, nemški fizik, * 12. november 1886, Bogenhausen pri Münchnu, † 20. januar 1965, Greifswald.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Rudolf Seeliger · Poglej več »

Russell Alan Hulse

Russell Alan Hulse, ameriški fizik, * 28. november 1950, New York, New York, ZDA.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Russell Alan Hulse · Poglej več »

Rutenij

Ruténij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ru in atomsko število 44.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Rutenij · Poglej več »

Rutherfordovo sipanje

Rutherfordovo sípanje je prožni trk delcev α ali drugih nabitih delcev z atomskim jedrom težkih elementov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Rutherfordovo sipanje · Poglej več »

Rydbergova formula

Rydbergova fórmula podaja ionizacijsko energijo ali energijo, potrebno za vzbujenje atoma iz danega v višji energijski nivo za vodik in vodiku podobne atome, kjer ni treba upoštevati medsebojnega vpliva elektronov: Pri tem je Z naboj jedra, n1 in n2 začetno in končno vrstno število, μ0 indukcijska konstanta, me masa elektrona, c hitrost svetlobe v praznem prostoru, e0 osnovni naboj, h pa Planckova konstanta.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Rydbergova formula · Poglej več »

Rydbergova konstanta

Rydbergova konstánta (oznaka R_ \!\) je fizikalna konstanta, ki je povezana s spektri atomov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Rydbergova konstanta · Poglej več »

Sachs-Wolfejev pojav

Sachs-Wolfejev pojav je značilnost prasevanja, da je spekter fotonov, ki izvirjo iz njega, premaknjen proti rdečem delu zaradi gravitacije, kar povzroča, da je izmerjeni spekter prasevanja neenakomeren.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Sachs-Wolfejev pojav · Poglej več »

Samarij

Samarij je kemični element s simbolom Sm in atomsko število 62.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Samarij · Poglej več »

Samuel C. C. Ting

Samuel Čao Čung Ting (kitajščina: 丁肇中; pinjin: Dīng Zhàozhōng), ameriški fizik, * 27. januar 1936, Ann Arbor, Michigan, ZDA.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Samuel C. C. Ting · Poglej več »

Satelit

Prvi satelit Sputnik 1. oktobra 1957 Satelít je naravno ali umetno telo (predmet), ki se giblje po tiru (krožnici, elipsi) okrog nebesnega telesa.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Satelit · Poglej več »

Satjendra Nat Bose

Satjendra Nat Bose, indijski fizik in matematik, * 1. januar 1894, Kalkuta, Indija, † 4. februar 1974, Kalkuta.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Satjendra Nat Bose · Poglej več »

Saturn

Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Saturn · Poglej več »

Schrödingerjeva enačba

Schrödingerjeva enáčba v fiziki opisuje časovno odvisnost kvantnomehanskih sistemov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Schrödingerjeva enačba · Poglej več »

Schrödingerjeva mačka

Schrödingerjeva mačka čaka na usodo Schrödingerjeva máčka nastopa v navidez paradoksalnem miselnem preskusu v kvantni mehaniki.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Schrödingerjeva mačka · Poglej več »

Seizmologija

Seizmologíja ali potresoslôvje je veda o potresih in spada med geološke vede.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Seizmologija · Poglej več »

Sekunda

Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Sekunda · Poglej več »

Selen

Selén (latinsko selenium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Se in atomsko število 34.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Selen · Poglej več »

Sergej Ivanovič Vavilov

Sergej Ivanovič Vavilov, ruski fizik, * 24. marec 1891, Moskva, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 25. januar 1951, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Sergej Ivanovič Vavilov · Poglej več »

Sergej Vladilenovič Krasnikov

Sergej Vladilenovič Krasnikov, ruski fizik in kozmolog, * 1961.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Sergej Vladilenovič Krasnikov · Poglej več »

Serija

Serija je lahko.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Serija · Poglej več »

Sevalni tlak

Seválni tlák je v fiziki tlak, ki deluje na kakšno površino, izpostavljeno elektromagnetnemu valovanju.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Sevalni tlak · Poglej več »

Sevalni tok

Sevalni tok (ali moč sevanja) je v radiometriji merilo za skupno moč elektromagnetnega valovanja, ki ga seva telo ali za sevanje, ki je vpadlo na določeno površino.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Sevalni tok · Poglej več »

Sevanje

Sévanje (s tujko radiácija) označuje razširjanje valovanja skozi bolj ali manj neomejeno sredstvo, navadno prazen prostor ali plin.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Sevanje · Poglej več »

Severnica

Zvezda Severnica in ozvezdji Veliki in Mali medved Sévernica (ali Polára, Polárnica, Poláris, Feniks) (α UMi, α Ursae Minoris, Alfa Ursae Minoris) je najsvetlejša zvezda v ozvezdju Malega medveda (Malega voza).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Severnica · Poglej več »

Seznam

Seznàm (tudi seznám) ali spísek, lista, je zaporedje ali skupek pojmov, ki imajo neko skupno lastnost.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Seznam · Poglej več »

Seznam ameriških fizikov

Seznam ameriških fizikov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Seznam ameriških fizikov · Poglej več »

Seznam angleških fizikov

Seznam angleških fizikov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Seznam angleških fizikov · Poglej več »

Seznam argentinskih fizikov

Seznam argentinskih fizikov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Seznam argentinskih fizikov · Poglej več »

Seznam astronomskih vsebin

Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Seznam avstralskih fizikov

Seznam avstralskih fizikov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Seznam avstralskih fizikov · Poglej več »

Seznam avstrijskih fizikov

Seznam avstrijskih fizikov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Seznam avstrijskih fizikov · Poglej več »

Seznam čeških fizikov

Seznam čeških fizikov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Seznam čeških fizikov · Poglej več »

Seznam španskih fizikov

Seznam španskih fizikov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Seznam španskih fizikov · Poglej več »

Seznam švedskih fizikov

Seznam švedskih fizikov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Seznam švedskih fizikov · Poglej več »

Seznam švicarskih fizikov

Seznam švicarskih fizikov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Seznam švicarskih fizikov · Poglej več »

Seznam belgijskih fizikov

Seznam belgijskih fizikov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Seznam belgijskih fizikov · Poglej več »

Seznam brazilskih fizikov

Seznam brazilskih fizikov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Seznam brazilskih fizikov · Poglej več »

Seznam danskih fizikov

Seznam danskih fizikov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Seznam danskih fizikov · Poglej več »

Seznam delcev

Seznam delcev vsebuje znane odkrite in domnevne (hipotetične) delce za katere se verjame, da se nahajajo po celotnem vesolju.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Seznam delcev · Poglej več »

Seznam estonskih fizikov

Seznam estonskih fizikov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Seznam estonskih fizikov · Poglej več »

Seznam finskih fizikov

Seznam finskih fizikov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Seznam finskih fizikov · Poglej več »

Seznam fizikalnih konstant

Brez opisa.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Seznam fizikalnih konstant · Poglej več »

Seznam fizikalnih zakonov

Spodaj je seznam fizikalnih zakonov, odkritih v znanosti in še posebej v fiziki.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Seznam fizikalnih zakonov · Poglej več »

Seznam fizikov

Seznam najbolj znanih svetovnih fizikov in fizičark.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Seznam fizikov · Poglej več »

Seznam francoskih fizikov

Seznam francoskih fizikov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Seznam francoskih fizikov · Poglej več »

Seznam grških fizikov

Seznam grških fizikov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Seznam grških fizikov · Poglej več »

Seznam hrvaških fizikov

Seznam hrvaških fizikov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Seznam hrvaških fizikov · Poglej več »

Seznam iranskih fizikov

Seznam iranskih fizikov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Seznam iranskih fizikov · Poglej več »

Seznam irskih fizikov

Seznam irskih fizikov in fizičark.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Seznam irskih fizikov · Poglej več »

Seznam italijanskih fizikov

Seznam italijanskih fizikov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Seznam italijanskih fizikov · Poglej več »

Seznam izraelskih fizikov

Seznam izraelskih fizikov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Seznam izraelskih fizikov · Poglej več »

Seznam japonskih fizikov

Seznam japonskih fizikov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Seznam japonskih fizikov · Poglej več »

Seznam kanadskih fizikov

Seznam kanadskih fizikov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Seznam kanadskih fizikov · Poglej več »

Seznam kemijskih vsebin

Seznam kemijskih vsebin podaja večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na kemijo in nam prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Seznam madžarskih fizikov

Seznam madžarskih fizikov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Seznam madžarskih fizikov · Poglej več »

Seznam matematičnih vsebin

Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Seznam mehiških fizikov

Seznam mehiških fizikov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Seznam mehiških fizikov · Poglej več »

Seznam nemških fizikov

Seznam nemških fizikov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Seznam nemških fizikov · Poglej več »

Seznam nizozemskih fizikov

Seznam nizozemskih fizikov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Seznam nizozemskih fizikov · Poglej več »

Seznam norveških fizikov

Seznam norveških fizikov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Seznam norveških fizikov · Poglej več »

Seznam novozelandskih fizikov

Seznam novozelandskih fizikov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Seznam novozelandskih fizikov · Poglej več »

Seznam ruskih fizikov

Seznam ruskih fizikov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Seznam ruskih fizikov · Poglej več »

Seznam slovenskih fizikov

Seznam slovenskih fizikov vsebujoč vse znane fizičarke in fizike, ki delajo ali so delali kjerkoli kot univerzitetni profesorji oz.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Seznam slovenskih fizikov · Poglej več »

Seznam srbskih fizikov

Seznam srbskih fizikov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Seznam srbskih fizikov · Poglej več »

Seznam znanstvenikov, katerih imena se uporabljajo v fizikalnih konstantah

Nekatere fizikalne konstante se imenujejo po znanstvenikih.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Seznam znanstvenikov, katerih imena se uporabljajo v fizikalnih konstantah · Poglej več »

Sferna aberacija

Sferna aberacija (spodnja slika) in potek žarkov pri idealni leči (brez sferne aberacije) (zgornja slika) pri zbiralni leči. Sferna aberacija je napaka, ki se pojavlja na optičnih napravah.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Sferna aberacija · Poglej več »

Sferni koordinatni sistem

Prikazan je sferni koordinatni sistem v odnosu do kartezičnega Sfêrni ali krógelni koordinátni sistém je krivočrtni sistem koordinat v trirazsežnem prostoru, s pomočjo katerega enolično določimo lego točk na sferi ali sferoidu.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Sferni koordinatni sistem · Poglej več »

Sheldon Lee Glashow

Sheldon Lee Glashow, ameriški fizik, * 5. december 1932.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Sheldon Lee Glashow · Poglej več »

Siderski čas

Primerjava zvezdnega in Sončevega dneva. V zgornjem delu so prikazane lege Zemlje in Sonca ter smeri proti zelo oddaljeni zvezdi. V spodnjem delu (pravokotniki) pa vidimo lege zvezde (rdeči krog) in Sonca (rumeni krog) na nebu. Levi pravokotnik prikazuje Sonce in zvezdo v istočasni kulminaciji, v srednjem pravokotniku je v kulminaciji samo oddaljena zvezda (srednji zvezdni čas), Zemlja se mora še malo zavrteti, da pride Sonce v kulminacijo in dobimo desno sliko, kjer se konča Sončev dan. Sidérski čàs ali zvézdni čàs je čas s katerim merimo lego Zemlje pri njenem vrtenju okrog svoje osi glede na oddaljene zvezde.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Siderski čas · Poglej več »

Siderski dan

nadglavišču. V točki 2 se je Zemlja zavrtela za 360 ° in oddaljena zvezda je zopet v zenitu (minil je 1 siderski dan). V točki 3 je Sonce zopet v zenitu (minil je 1 Sončev dan). Sidérski dan ali zvézdni dan je čas med dvema zaporednima kulminacijama zelo oddaljene zvezde.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Siderski dan · Poglej več »

Siderski mesec

Določanje siderskega meseca. Sidérski mesec ali zvézdni mesec je čas v katerem Luna naredi polni obrat okoli Zemlje v odnosu na oddaljena zvezde.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Siderski mesec · Poglej več »

Sidersko leto

Sidersko leto, siderično leto ali zvezdno leto je čas, ki ga potrebuje Sonce na svoji navidezni poti po nebesni krogli, da se vrne v isto točko glede na oddaljene zvezde.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Sidersko leto · Poglej več »

Sidney David Drell

Sidney David Drell, ameriški fizik, * 13. september 1926, Atlantic City, New Jersey, ZDA, † 21. december 2016.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Sidney David Drell · Poglej več »

Sila

Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Sila · Poglej več »

Silicij

Silícij (latinsko silicium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Si in atomsko število 14.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Silicij · Poglej več »

Siméon-Denis Poisson

Baron Siméon-Denis Poisson, francoski fizik, matematik in geometer, * 21. junij 1781, Pithiviers, departma Loiret, Francija, † 25. april 1840, Sceaux pri Parizu.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Siméon-Denis Poisson · Poglej več »

Simens

Símens (tudi siemens,; oznaka S) je izpeljana enota SI za električno prevodnost (recipročni električni upor).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Simens · Poglej več »

Simetrična grupa

Cayleyjeva tabela simetrične grupe S4 310pxSamo enotske matrike so simetrične glede na glavno diagonalo, to pa pomeni, da simetrična grupa ni Abelova. Simetrična grupa je v matematiki grupa nad končno množico n \, simbolov, katere elementi so permutacije teh n \, simbolov in za katere je grupna operacija kompozicija teh permutacij.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Simetrična grupa · Poglej več »

Simetrična matrika

Simetrična matrika je kvadratna matrika (ima isto število stolpcev in vrstic), ki je enaka svoji transponirani matriki.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Simetrična matrika · Poglej več »

Simetrija

Simetríja je lastnost geometrijskih likov, teles, enačb in drugih takšnih predmetov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Simetrija · Poglej več »

Simetrija C

Simetrija C pomeni simetrijo fizikalnih zakonov pri transformacijah, ki predstavljajo spremembo električnega naboja.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Simetrija C · Poglej več »

Simetrija CP

Učinek simetrije CP: sprememba koordinatnih osi in zamenjava delca z antidelcem. Po transformaciji CP elektron s spinom navzgor postane pozitron s spinom navzdol. Simetrija CP pomeni simetrijo (obnašanje) fizikalnih količin pri transformacijah, ki jih sestavljata dve operaciji: sprememba naboja (oznaka C) in zrcaljenje (oznaka P).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Simetrija CP · Poglej več »

Simetrija CPT

Simetrija CPT pomeni simetrijo (obnašanje) fizikalnih količin oziroma fizikalnih zakonov pri transformacijah, ki jih sestavljajo tri operacije: sprememba naboja (oznaka C), zrcaljenje (oznaka P) in obrat časa (oznaka T).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Simetrija CPT · Poglej več »

Simetrija T

Simetrija T pomeni simetrijo (obnašanje) fizikalnih količin pri transformacijah, ki predstavljajo obrat časa: To je sprememba časa t \, v -t \,.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Simetrija T · Poglej več »

Simetrijska grupa

cikličnim grafom, kjer z vrtenjem za 180° (modre puščice) in za 120° glede na oglišča (rdečkaste puščice), dobimo vse možne lege tetraedra. Samo z vrtenjem dobimo 12 različnih stanj (leg), ki tvorijo '''vrtilno (simetrija) grupo''' telesa.Na manjših slikah (povečaj) so s puščicami prikazani načini vrtenja za prehod iz enega stanja v drugo. Simetrijska grupa (tudi grupa simetrije ali grupa simetrij) danega objekta je grupa vseh izometrij pod katerimi so te invariantne za kompozitum kot operacijo.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Simetrijska grupa · Poglej več »

Simon van der Meer

Simon van der Meer, nizozemski fizik, * 24. november 1925, Haag, Nizozemska, † 4. marec 2011, Ženeva, Švica.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Simon van der Meer · Poglej več »

Simonova spominska nagrada

Simonova spominska nagrada je mednarodna znanstvena nagrada za fiziko nizkih temperatur, ki jo podeljuje britanski Inštitut za fiziko (IoP).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Simonova spominska nagrada · Poglej več »

Singularnost

Singularnost ima lahko več pomenov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Singularnost · Poglej več »

Sinodski mesec

Določanje sinodskega meseca. Položaj Lune na koncu sinodskega meseca je označen rdeče. Sinodski mesec ali srednji lunarni mesec je povprečni čas enega obrata Lune glede na Sonce za opazovalca na Zemlji.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Sinodski mesec · Poglej več »

Sipalni presek

Pri jedrski reakciji usmerimo vzporeden curek izstrelkov na tarčo z začetnimi jedri (npr. jedra vodika ali devterija).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Sipalni presek · Poglej več »

Sipanje

Sípanje označuje v fiziki dva pojava.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Sipanje · Poglej več »

Sistem

Sistém (iz latinskega (systēma), in prej grškega σύστημα (sustēma)) je načrt, red, urejena celota kake doktrine.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Sistem · Poglej več »

Sistem enot CGS

Sistem enot CGS (tudi sistem enot centimeter-gram-sekunda) je metrični sistem, ki ima za osnovne enote centimeter za dolžino, gram za maso in sekundo za čas.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Sistem enot CGS · Poglej več »

Sistem enot MKS

Sistem enot MKS je metrični sistem merskih enot, ki vsebuje kot osnovne enote meter (oznaka m) za dolžino, kilogram (oznaka kg) za maso in sekundo (oznaka s) za čas.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Sistem enot MKS · Poglej več »

Sistem enot MKSA

Sistem enot MKSA je metrični sistem merskih enot, ki vsebuje kot osnovne enote meter (oznaka m) za dolžino, kilogram (oznaka kg) za maso, sekundo (oznaka s) za čas in amper za električni tok.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Sistem enot MKSA · Poglej več »

Skalar

Skalár ali skalárna količina je v matematiki neusmerjena količina, ki je določena in izražana samo s številom (npr. dolžina, čas, temperatura, delo, moč,...). Izraz skalar je v matematiki protipomenka izraza vektor.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Skalar · Poglej več »

Skalarni mezon

Skalarni mezon je vrsta mezonov, ki imajo celotni spin enak 0 in sodo (parno) parnost (JP.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Skalarni mezon · Poglej več »

Skalarni potencial

Skalárni potenciál v matematični fiziki opisuje razmere v katerih je razlika potencialnih energij teles v dveh različnih legah odvisna le od njunih leg in ne od poti, ki ju naredita pri gibanju iz ene lege v drugo.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Skalarni potencial · Poglej več »

Skalarni produkt

Skalárni prodúkt je matematična operacija, ki dvema vektorjema priredi število (skalar).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Skalarni produkt · Poglej več »

Skalarno polje

Skalarno polje je funkcija, ki vsaki točki prostora pripiše skalar.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Skalarno polje · Poglej več »

Skandij

Skandij je kemični element s simbolom Sc in atomskim številom 21.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Skandij · Poglej več »

Sklopitev

Sklopitev je v fiziki povezava med dvema ali več fizičnih sistemov, ki vplivajo drug na drugega.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Sklopitev · Poglej več »

Sklopitvena konstanta

Sklopitvena konstanta (oznaka \alpha \!\) je v fiziki (kvantni teoriji polja) brezrazsežno število, ki določa velikost interakcije med delci ali polji.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Sklopitvena konstanta · Poglej več »

Skupinska hitrost

Skupínska hitróst (tudi grupna hitrost, oznaka cg) je hitrost, s katero potuje skupina valov pri potujočem valovanju z disperzijo.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Skupinska hitrost · Poglej več »

Skupna vrtilna količina

Skupna vrtilna količina (oznaka J \) je vsota vektorjev tirne vrtilne količine in spinske vrtilne količine.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Skupna vrtilna količina · Poglej več »

Slika

Leonardo da Vinci, Mona Lisa (La Gioconda), 1503-05, olje na lesu, 77 x 53 cm, Pariz, Louvre Slika je umetniška upodobitev predmetov ali abstraktnih predstav, ki jih s pomočjo pripomočkov (barve, oglje, svinčnik, itn.) prenesemo na ploskev (po navadi na platno).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Slika · Poglej več »

Slikanje z magnetno resonanco

Moderna naprava za medicinske magnetnoresonančne preiskave Slikanje z magnetno resonanco je tehnika, s katero lahko prostorsko odvisnost obnašanja atomskih jeder v magnetnem polju prikažemo kot dvodimenzionalno sliko.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Slikanje z magnetno resonanco · Poglej več »

Sluhovod

Sluhovod (latinsko meatus acusticus externus), tudi zunanji sluhovod, je cevasti del zunanjega ušesa, ki sega od uhlja do bobniča.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Sluhovod · Poglej več »

Snov

Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Snov · Poglej več »

Snovna konstanta

Snóvna konstánta je fizikalna količina, ki podaja značilnost dane snovi v danih okoliščinah.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Snovna konstanta · Poglej več »

Solarna konstanta

Solárna konstánta je gostota svetlobnega toka Sončevega elektromagnetnega sevanja (izsev (svetlobni tok) na enoto površine), merjena na zunanjem robu Zemljinega ozračja v ravnini pravokotni na sevanje, na razdalji 1 astronomske enote.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Solarna konstanta · Poglej več »

Solenoidalno polje

vektorskega polja \vec\mathbfv(x, y).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Solenoidalno polje · Poglej več »

Soliton

Solitón je val, ki po mediju potuje s konstantno hitrostjo in nespremenjeno obliko.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Soliton · Poglej več »

Sonar

Princip delovanja aktivnega sonarja. Sonar (okrajšava angleškega izraza sound navigation and ranging) je tehnika, ki uporablja zvok za navigacijo, določanje položaja in komunikacijo.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Sonar · Poglej več »

Sončev dan

Sončev dan je čas, v katerem za opazovalca na površini Zemlje Sonce enkrat navidezno obkroži Zemljo.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Sončev dan · Poglej več »

Sončev mrk

Popoln sončev mrk. Prikaz sence na Zemlji ob mrku. Sónčev mŕk nastane, kadar se Sonce, Luna in Zemlja navidezno poravnajo na premico, Luna pa je med Zemljo in Soncem.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Sončev mrk · Poglej več »

Sončev obrat

Sónčev obràt ali solstícij je tisti trenutek v letu, ko je Sonce ob poldnevu (v svojem nadglavišču) navidezno najseverneje (na nebesnem Kozorogovem povratniku) ali najjužneje (na nebesnem Rakovem povratniku) na nebu oziroma je najvišje ali najnižje nad nebesnim ekvatorjem.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Sončev obrat · Poglej več »

Sončev veter

Sónčev véter je stalni tok nabitih delcev (npr. plazme), ki prihajajo iz zgornje atmosfere zvezde.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Sončev veter · Poglej več »

Sončna celica

Sončna celica Sončna celica (tudi fotovoltaična celica) je naprava, ki sončne fotone (sončno energijo) s pomočjo elektronov pretvori v elektriko.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Sončna celica · Poglej več »

Sončna ura

podeželski hiši Houghton Hall v Norfolku sta zgled navpične sončne ure, ki je velikokrat v uporabi Vodoravna sončna ura v Taganrogu (1833) Sončna ura v Belgiji (natančnost.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Sončna ura · Poglej več »

Specifična prostornina

Specifična prostornína ali specifični volúmen (oznaka v) je fizikalna količina, ki pove koliko prostornine zasede enota mase snovi.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Specifična prostornina · Poglej več »

Specifična teža

Specífična téža (oznaka \sigma\!\, ali \gamma\!\) je fizikalna količina za merjenje razmerja med težo F_\!\, in prostornino telesa V: kjer je.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Specifična teža · Poglej več »

Specifična toplota

vodikove atome Specífična toplôta (redkeje tudi svójska toplôta ali specífična toplôtna kapacitéta) je v fiziki toplota, potrebna, da en kilogram snovi segrejemo za en kelvin.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Specifična toplota · Poglej več »

Specifična upornost

Specífična upórnost, specífični upòr, specífična eléktrična upórnost ali specífični eléktrični upòr (oznaka ρ ali ζ) je fizikalna količina, določena kot sorazmernostni koeficient med električnim uporom vodnika R ter razmerjem med dolžino l in presekom vodnika S: Mednarodni sistem enot predpisuje za specifično upornost izpeljano enoto Ω m ali Ω mm²/m.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Specifična upornost · Poglej več »

Spekter

Spékter v večini primerov pomeni porazdelitev med raznolikimi možnostmi med obema skrajnostma.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Spekter · Poglej več »

Spekter elektromagnetnega valovanja

Spekter elektromagnetnega valovanja ali elektromagnetni spekter je razpon vseh mogočih frekvenc elektromagnetnega valovanja.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Spekter elektromagnetnega valovanja · Poglej več »

Spekter vodikovega atoma

Spektralne serije vodika v logaritmični skali. Spekter vodikovega atoma sestavljajo skupine spektralnih črt v emisijskem spektru ali absorpcijskem spektru atomarnega vodika.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Spekter vodikovega atoma · Poglej več »

Spektralna črta

Absorpcijske črte za zrak pri posredni osvetlitvi, pri čemer neposredni vir svetlobe ni viden, tako da plin ni neposredno med virom in detektorjem. Vidne so Fraunhoferjeve črte v sončni svetlobi in Rayleighovo sipanje. Posnetek je spekter modrega neba nekoliko blizu obzorja, ki gleda proti vzhodu s soncem na zahodu na jasen dan okoli 15.00–16.00 ure. Spektralna črta je šibkejše ali močnejše območje v sicer enakomernem in zveznem spektru svetlobe.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Spektralna črta · Poglej več »

Spektroskopija

prizmo Spektroskopíja (tudi spektrálna analíza) je fizikalna disciplina, ki se ukvarja z analizo energije sevanja po stiku s snovjo.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Spektroskopija · Poglej več »

Spin

Spín (iz angl. »vrtenje«) je lastna vrtilna količina delcev v kvantni mehaniki.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Spin · Poglej več »

Spinon

Spinon je eden izmed kvazidelcev, ki nastanejo pri postopku ločitve spina in naboja pri elektronih, kadar se nahajajo v majhnem prostoru pri absolutni ničli Drugi delec, ki nastane pri postopku ločitve spina in naboja imenujejo holon.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Spinon · Poglej več »

Spinor

Möbiusovega traku, pri čemer pride do spremembe predznaka, ko se krožnica (»fizikalni sistem«) zvezno vrti s polnim obratom 360°. Spínor je v matematiki in fiziki, ter še posebej v teoriji ortogonalnih grup (kot sta vrtenje ali Lorentzeva grupa), element kompleksnega vektorskega prostora, ki razširja pojem prostorskega vektorja.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Spinor · Poglej več »

Spinsko kvantno število

Spinsko kvantno število (ali magnetno spinsko kvantno število) je eno izmed kvantnih števil, ki se uporabljajo v kvantni mehaniki za opis kvantnih stanj elektrona v atomu.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Spinsko kvantno število · Poglej več »

Splošna plinska enačba

idealnega plina Prikazuje odnos med tlakom in prostornino za različne temperature. Splòšna plínska enáčba je termična enačba stanja za idealni plin, izražena s specifično prostornino v\, in specifično plinsko konstanto r\,: s prostornino V\,, ki jo plin zaseda: s (specifično) molsko prostornino V_\,: ali z gostoto \rho\,: Pri tem je p\, tlak plina, m\, masa, M\, molska masa, n\, število molov plina (množina snovi), N.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Splošna plinska enačba · Poglej več »

Splošna plinska konstanta

Splôšna plínska konstánta (označbe R\,, R_\, in R_\,, redkeje R_\,, R_\,, R^ ali R^\) je v fiziki konstanta, ki nastopa v splošni plinski enačbi (enačbi stanja za idealni plin): pa tudi v drugih enačbah, na primer v enačbi za Nernstov potencial.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Splošna plinska konstanta · Poglej več »

Splošna teorija relativnosti

Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Splošna teorija relativnosti · Poglej več »

Splošni gravitacijski zakon

Splòšni gravitacíjski zákon (tudi Newtonov gravitacijski zakon ali zakon težnosti) v fiziki pojasnjuje, da gravitacijska sila pojema z razdaljo.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Splošni gravitacijski zakon · Poglej več »

Spoj

Spoj je negibljiv trden stik med dvema ali več deli, ki se naredi iz že prej izdelanih in oblikovanih predmetov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Spoj · Poglej več »

Spojina

Spojína se v kemiji imenuje snov, ki jo sestavljata dva ali več kemičnih elementov (prvin) v stalnem razmerju, ki določa spojino.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Spojina · Poglej več »

Spontani zlom simetrije

Spontani zlom simetrije je v fiziki pojav, da sistem, ki je simetričen glede na kakšno grupo simetrij, preide v nesimetrično vakuumsko stanje.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Spontani zlom simetrije · Poglej več »

Srebro

Srebro je kemični element s simbolom Ag (iz latinskega, ki izhaja iz proto-indoevropskega ''h₂erǵ'': "sijoča" ali "bela" kovina ali snov) in atomskim številom 47.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Srebro · Poglej več »

Središčni razteg

Središčni razteg Sredíščni raztèg (tudi homotetíja ali nezasučna dilatácija redkeje tudi izotropno (uniformno) skalíranje) je geometrijska preslikava, ki ohranja obliko množice (lika, telesa), spremeni pa njeno velikost.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Središčni razteg · Poglej več »

Stabilizator (kemija)

Stabilizator v kemiji je kemična snov, ki zavira kemijsko reakcijo med dvema ali več kemičnimi snovmi, se pravi da ima nasprotnen učinek kot katalizator.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Stabilizator (kemija) · Poglej več »

Stacionarno stanje

Stacionárno stánje je v termodinamiki takšno stanje sistema, pri katerem so fizikalne količine, ki opisujejo sistem, neodvisne od časa, sistem pa lahko izmenjuje energijo ali snov z okolico.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Stacionarno stanje · Poglej več »

Standardni kubični meter

Standardni kubični meter (kratica Sm³, površno pisano tudi Sm3) je dogovorna enota za količino snovi, zlasti plina.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Standardni kubični meter · Poglej več »

Standardni model

Standardni model elektrošibke in močne interakcije je teorija fizike osnovnih delcev, ki opisuje močno, šibko in elektromagnetno osnovno silo, kot tudi osnovne delce, ki sestavljajo snov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Standardni model · Poglej več »

Standardni odklon

Stándardni odklòn (tudi stándardna deviácija) (σ, sigma) je statistični kazalec, največkrat uporabljen za merjenje statistične razpršenosti enot.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Standardni odklon · Poglej več »

Starkov pojav

Starkov pojav je fizikalni pojav, ki se kaže v premiku in cepitvi spektralnih črt atomov in molekul v zunanjem električnem polju.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Starkov pojav · Poglej več »

Statično ravnovesje

Státično ravnovésje ali mehánsko ravnovésje je stanje sistema, v katerem pod vplivom zunanjih sil sistem kot celota miruje, ob tem pa se ne gibljejo niti posamezni sklopi sistema sorazmerno eden na drugega.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Statično ravnovesje · Poglej več »

Statika

Státika je v fiziki in tehniki veja mehanike, ki obravnava sisteme v statičnem ravnovesju, torej konstrukcije, ki pod vplivom zunanjih sil kot celota mirujejo, ob tem pa se tudi njihovi posamezni sklopi glede na druge sklope ne gibljejo.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Statika · Poglej več »

Statistična fizika

Statistična fizika je znanstveno področje fizike, ki se ukvarja z matematičnim opisom narave in naravnih pojavov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Statistična fizika · Poglej več »

Statistična mehanika

Statístična mehánika obravnava isto področje kot termodinamika, vendar z mikroskopske plati.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Statistična mehanika · Poglej več »

Statistična vsota

Statistična vsota (ali tudi particijska funkcija, navadno se jo označuje s črko Z) je v statistični mehaniki fizikalna količina, ki opisuje sistem v toplotnem ravnovesju.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Statistična vsota · Poglej več »

Stefan Hollands

Stefan Hollands, nemški fizik, * 1971, Mönchengladbach, Nemčija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Stefan Hollands · Poglej več »

Stefan-Boltzmannov zakon

Stefan-Boltzmannov zákon (tudi Stefanov zákon) o sevanju črnega telesa je v fiziki zakon, po katerem je gostota energijskega toka j*, ki ga seva črno telo, sorazmerna četrti potenci njegove termodinamične temperature T: Jožef Stefan Ludwig Edward Boltzmann Sorazmernostna fizikalna konstanta σ.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Stefan-Boltzmannov zakon · Poglej več »

Stefanov tok

Stefanov tok je transportni pojav, ki se nanaša na gibanje atomov, molekul v tekočinah (po navadi v plinski fazi), ki ga povzročajo kemijske vrste v stiku z mejno ploskvijo.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Stefanov tok · Poglej več »

Stefanova enačba

Stefanova enačba v glaciologiji, gradbeništvu, oceanografiji, hidrologiji in geomorfologiji opisuje odvisnost debeline ledenega pokrova od različnih temperatur zmrzovanja, oziroma odtajanja: kjer je.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Stefanova enačba · Poglej več »

Stefanova konstanta

Stefanova konstánta (tudi Stefan-Boltzmannova konstanta, oznaka σ (in \sigma_ \!\)) je fizikalna konstanta, sorazmernostni faktor med celotno energijo, ki jo izseva enota površine črnega telesa v enoti časa in četrto potenco absolutne temperature v Stefan-Boltzmannovem zakonu.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Stefanova konstanta · Poglej več »

Stefanova naloga

difuziji. Stefanova naloga (tudi Stefanov problem) je v matematiki in njenih uporabah, še posebej pri faznih prehodih v snovi, posebni primer problema mejnih vrednosti za parabolično parcialno diferencialno enačbo, prilagojeno za primer v katerem se lahko fazna meja s časom premika.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Stefanova naloga · Poglej več »

Stefanovo število

Stefanovo števílo (označbe St, Ste ali Sf) je v termodinamiki brezrazsežna količina, določena kot razmerje med otipljivo toploto in specifično latentno toploto: kjer je c_ \!\, specifična toplota pri stalnem tlaku, \Delta T\!\, temperaturna razlika med fazama, q_\!\, specifična latentna toplota pri taljenju, T\!\, temperatura sistema in T_\!\, temperatura tališča.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Stefanovo število · Poglej več »

Stehiometrija

Stehiometrija (στοιχεῖον «element» + μετρέω «meriti») je veja kemije, ki se ukvarja s količinskimi razmerji med reaktanti pred kemijsko reakcijo in produkti po kemijski reakciji.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Stehiometrija · Poglej več »

Steinerjev izrek

Masni vztrajnostni moment valja okrog tvorilke ζ Steinerjev izrek za vztrajnostni moment ploskve Steinerjev izrek (tudi Huygens-Steinerjev izrek ali redkeje izrek o vzporedni osi) v fiziki podaja masni vztrajnostni moment Jζ togega telesa okrog dane osi vrtenja ζ: kjer je J* vztrajnostni moment okrog vzporedne osi skozi težišče telesa, m masa telesa in r* pravokotna razdalja med osema.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Steinerjev izrek · Poglej več »

Steklo

Mestnega muzeja Ljubljana. Okensko steklo Laboratorijsko steklo (hladilnik) Okrasni predmeti iz kobaltovega stekla Stêklo je amorfna (nekristalinična), praviloma prozorna trdnina, ki ima veliko praktično, tehnološko in dekorativno uporabnost, na primer kot okensko steklo, posoda, izolacijski material (steklena volna) in optično vlakno za hiter prenos optičnih signalov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Steklo · Poglej več »

Steradian

Definicija steradiana Steradian (oznaka sr) je v mednarodnem sistemu enot (SI) izpeljana enota SI za prostorski kot, ki ima vrh v središču krogle, na površini pa mu pripada ploščina kvadrata, ki ima stranico enako polmeru krogle.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Steradian · Poglej več »

Steven Chu

Steven Chu, ameriški fizik in politik, * 28. februar 1948.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Steven Chu · Poglej več »

Steven Weinberg

Steven Weinberg, ameriški fizik, * 3. maj 1933, New York, New York, ZDA, † 24. julij 2021.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Steven Weinberg · Poglej več »

Stisljivost

Stisljívost (oznaka &chi) je v fiziki snovna konstanta, določena pri deformaciji snovi kot razmerje med relativno spremembo prostornine telesa (ΔV/ V) in spremembe tlaka (Δp), ki je povzročil to spremembo.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Stisljivost · Poglej več »

Stopinja

Stopínja ima več pomenov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Stopinja · Poglej več »

Stratosfera

Zgradba ozračja (NOAA) Stratosfera je plast Zemljinega ozračja v višini med približno 15 in 50 km nad zemeljsko površino.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Stratosfera · Poglej več »

Strižni modul

Strížni módul (tudi Coulombov modul) je fizikalna količina, določena pri strižni deformaciji teles kot razmerje med strižno napetostjo in strižno deformacijo v Hookovem zakonu.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Strižni modul · Poglej več »

Strig

Stríg je deformacija teles, pri kateri leži sila vzporedno s ploskvijo, na katero prijemlje.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Strig · Poglej več »

Strjevanje

Strjevánje (v primeru vode tudi zmrzovánje) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz kapljevinskega v trdno agregatno stanje.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Strjevanje · Poglej več »

Stroncij

Stróncij je kemični element s simbolom Sr in vrstnim številom 38.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Stroncij · Poglej več »

Sublimacija

Sublimácija je fazni prehod, pri katerem snov preide iz trdnega neposredno v plinasto agregatno stanje pri tlaku, nižjem od tlaka trojne točke.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Sublimacija · Poglej več »

Sublimacijska toplota

Sublimacíjska toplòta (tudi specífična sublimacíjska toplòta) je toplota, ki jo moramo pri stalnem tlaku dovesti enemu kilogramu dane snovi v trdnem agregatnem stanju, segrete do temperature sublimacije, da sublimira, torej da preide v plinsto agregatno stanje.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Sublimacijska toplota · Poglej več »

Subrahmanyan Chandrasekhar

Subrahmanyan Chandrasekhar (tamilsko சுப்பிரமணியன் சந்திரசேகர், FRS, ameriško-indijski fizik, astrofizik in matematik, * 19. oktober 1910, Lahore, Britanska Indija, (sedaj Pakistan), † 21. avgust 1995, Chicago, Illinois, ZDA.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Subrahmanyan Chandrasekhar · Poglej več »

Sunek

Sunek je lahko.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Sunek · Poglej več »

Sunek navora

Súnek navòra (v tujih virih oznaka I) je v mehaniki količina, ki spremeni vrtilno količino krožečega telesa.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Sunek navora · Poglej več »

Sunek sile

Prožni sunek Súnek síle (tudi impúlz; označba I, redkeje tudi J, N) je v mehaniki količina, ki spremeni gibalno količino gibajočega se telesa.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Sunek sile · Poglej več »

Sunkovni laser

Sunkóvni láser je laser, ki oddaja svetlobo v kratkih časovnih sunkih.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Sunkovni laser · Poglej več »

Supernova

CXO Súpernóva je eksplozija na koncu življenja zvezde.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Supernova · Poglej več »

Superpartner

Superpartner je domnevni delec, ki ga predvideva supersimetrija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Superpartner · Poglej več »

Superprevodnost

kapljevinskem dušiku prikazuje Meissnerjev pojav Súperprevódnost (tudi súpraprevódnost) je v fiziki pojav, da električna upornost snovi (t. i. superprevodnikov) pri določeni, za dano snov značilni zelo nizki temperaturi, skokovito pade na nič.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Superprevodnost · Poglej več »

Supersimetrija

Súpersimetríja (tudi SUSY ali SuSy) je v fiziki delcev domnevna simetrija, ki povezuje delce z nekim določenim spinom z delci, ki se od njih razlikujejo za polovico enote za spin.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Supersimetrija · Poglej več »

Supertekočnost

1968. kapljico, ki bo padla v kapljevino nižje. Nastajale bodo nove kapljice vse dokler se posoda ne bo izpraznila. Súpertekóčnost (tudi súprafluídnost iz latinskega supra – nad) je agregatno stanje v katerem se snov obnaša kot tekočina z ničelno viskoznostjo – kjer se zdi, da poseduje sposobnost samostojnega pogona in gibanja brez trenja na način, ki kljubuje gravitaciji in površinski napetosti.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Supertekočnost · Poglej več »

Susceptanca

Susceptánca (oznaka B) je elektrotehniška in fizikalna količina, določena kot imaginarni del admitance.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Susceptanca · Poglej več »

Susceptibilnost

Susceptibilnost je izraz, ki lahko pomeni enega od naslednjih pojmov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Susceptibilnost · Poglej več »

Sveča

Goreča sveča Sveča je svetilo, ki je običajno sestavljeno iz notranjega stenja, ki se nahaja v sredini telesa iz trdega goriva.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Sveča · Poglej več »

Svetilnost

Svetílnost (oznaka I) je fizikalna količina, definirana kot razmerje med svetlobnim tokom P, ki ga seva svetilo v dan prostorski kot Ω okrog izbrane smeri, ter tem prostorskim kotom: Svetilnost svetila, ki seva enakomerno v polni prostorski kot, je enaka kar svetlobnemu toku, deljenim s 4 π.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Svetilnost · Poglej več »

Svetla modra spremenljivka

Pištolina zvezda in meglica Svetla modra spremenljivka (kratica SMS, (LBV)) ali spremenljivka vrste S Zlate ribe (SDOR) označuje razred spremenljivih zvezd, ki imajo maso od 60 do 150 Sončevih in imajo poleg tega spremenljivi izsev.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Svetla modra spremenljivka · Poglej več »

Svetleča dioda

Svetleča dioda (angleška kratica LED (light-emitting diode)) je polprevodniški elektronski element.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Svetleča dioda · Poglej več »

Svetloba

valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Svetloba · Poglej več »

Svetlobni žarek

''Simfonija svetlob'' v Victoria Harbourju, Hong Kong Laser Svetlôbni žárek je ozka projekcija svetlobne energije iz vira v žarek.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Svetlobni žarek · Poglej več »

Svetlobni izkoristek

vidne svetlobe (~380–750 nm) je prikazana s prekinjeno črto. Zunaj tega območja je svetlobni izkoristek zmanjšan. Svetlôbni izkorístek (oznaki \eta \, in \rho \) je merilo za učinkovitost sevanja svetlobnih naprav.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Svetlobni izkoristek · Poglej več »

Svetlobni steber

Svetlobni steber Svetlobni steber je optični pojav, ki nastane zaradi odboja svetlobe od kristalov ledu.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Svetlobni steber · Poglej več »

Svetlobni tok

Svetlôbni tók (oznaka P) je fizikalna količina, ki pove količino izsevane svetlobne energije v časovni enoti.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Svetlobni tok · Poglej več »

Svetlobno leto

Sonca, leva rumena črta pa je tir kometa C/1910 A1. Notranja lupina je 1 svetlobni mesec. Svetlòbno léto (oznaka sv. l., mednarodna pa ly) je enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo svetloba premosti v enem julijanskem letu, v prostoru brez ovir neskončno daleč od gravitacijskih ali magnetnih polj.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Svetlobno leto · Poglej več »

Svetlost

Svêtlost (tudi svetlóst ali svètlost, oznaki L\!\, ali B\!\) je fizikalna in fotometrična količina, ki meri skupni svetlobni tok, padajoč na površino ali ga oddaja enota površine v prostorski kot, oziroma svetilnost na enoto površine svetlobe, ki potuje v dani smeri.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Svetlost · Poglej več »

Svetovni četverec

Svetóvni četvêrec je osnovni vektor v štirirazsežnem prostoru Minkowskega.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Svetovni četverec · Poglej več »

Svetovnica

Svetóvnica točkastega telesa je v fiziki množica dogodkov pri njegovem gibanju skozi štirirazsežni prostor-čas.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Svetovnica · Poglej več »

Svinec

Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Svinec · Poglej več »

Tabela tonskih frekvenc

Tabela tonskih frekvenc glede na komorni ton a1.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Tabela tonskih frekvenc · Poglej več »

Tahion

Táhion ali tahión (grško ταχύς: takhús - hiter) je domnevni delec, ki vedno potuje z »nadsvetlobno« hitrostjo.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Tahion · Poglej več »

Taj Tsun Vu

Taj Tsun Vu (kitajsko-ameriški fizik, 1. september 1933, Šanghaj, Kitajska. Vu deluje na področju uporabne fizike in je najbolj znan po svojih dosežkih na področju visokoenergijske jedrske fizike in statistične mehanike.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Taj Tsun Vu · Poglej več »

Takaaki Kadžita

Takaaki Kadžita (Kajita Takaaki), japonski fizik, * 9. marec 1959, Higašimacujama, Saitama, Japonska.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Takaaki Kadžita · Poglej več »

Tališče

Talíšče (TT) (tudi strdíšče, posebej v zvezi s faznimi spremembami vode tudi ledíšče, zmrzíšče ali zmrzovalíšče) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstajata trdna in kapljevinska faza snovi.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Tališče · Poglej več »

Talij

Talij (thalium) je kemijski element.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Talij · Poglej več »

Talilna toplota

Talílna toplòta (tudi specífična talílna toplòta) je toplota, ki jo moramo pri stalnem tlaku dovesti enemu kilogramu dane snovi v trdnem agregatnem stanju, segrete do tališča, da se stali, torej da preide v kapljevinasto agregatno stanje.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Talilna toplota · Poglej več »

Taljenje

vodnega ledu Taljênje (v primeru vode tudi odtájanje, odtajevánje, odtaljevánje) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz trdnega v kapljevinsko agregatno stanje.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Taljenje · Poglej več »

Tammova nagrada

Tammova nagrada je znanstvena nagrada, ki jo od leta 1995 podeljuje Ruska akademija znanosti (RAN) za pomembne dosežke na področju teoretične fizike in fizike osnovnih delcev ter teorije polja.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Tammova nagrada · Poglej več »

Tangenta

Tangenta na graf funkcije Tangénta (tudi dotikálnica) je v matematiki premica, ki se dani krivulji v okolici dane točke najbolj prilega.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Tangenta · Poglej več »

Tantal (razločitev)

Tantal je lahko.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Tantal (razločitev) · Poglej več »

Tarča (TV oddaja)

Tarča je tedenska polemično-pogovorna oddaja Radiotelevizije Slovenija, ki je na prvem programu nacionalne televizije vsak četrtek ob 20.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Tarča (TV oddaja) · Poglej več »

Tauonski nevtrino

Tauonski nevtrino ali tav nevtrino (oznaka \nu_ \) je eden izmed treh nevtrinov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Tauonski nevtrino · Poglej več »

Teža

Téža (navadno se označuje s Fg) je sila, s katero Zemlja zaradi težnosti privlači vsako telo z od nič različno maso.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Teža · Poglej več »

Težišče

Trikotnik s težiščnicami in težiščem Težíšče je v fiziki točka telesa, na katero je navor sile teže enak nič.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Težišče · Poglej več »

Težiščni koordinatni sistem

Težiščni koordinatni sistem (tudi baricentrični koordinatni sistem) je v geometriji koordinatni sistem v katerem je lega točke določena kot masno središče mas, ki se nahajajo v ogliščih simpleksov (trikotnik, tetraeder...). Težiščne koordinate spadajo med homogene koordinate.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Težiščni koordinatni sistem · Poglej več »

Težka voda

Têžka vôda ali devterijev oksid D2O je strupena v večjih količinah, zaradi manjše sposobnosti raztapljanja.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Težka voda · Poglej več »

Težni pospešek

Téžni pospéšek, pospéšek pròstega páda ali gravitácijski pospéšek (oznaka g) je pospešek, s katerim na Zemljinem površju telesa zaradi vpliva težnosti prosto padajo.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Težni pospešek · Poglej več »

Težnost

Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Težnost · Poglej več »

Teden

Téden je časovna enota, daljša od dneva in krajša od meseca.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Teden · Poglej več »

Tehnecij

Tehnécij je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Tc in atomsko število 43.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Tehnecij · Poglej več »

Tekoči kristal

Prikaz neurejenosti v smereh pri tekoči fazi. V kristalni fazi so molekule urejene tako, da tvorijo kristalno mrežo. Tekóči kristál je agregatno stanje, ki kaže lastnosti tekočin in kristalov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Tekoči kristal · Poglej več »

Tekočina

Tekočína (tudi flúid) je skupno ime za podmnožico faz snovi, ki zajema kapljevine in pline, v posplošenem smislu pa lahko med tekočine uvrščamo tudi plazmo in plastične trdnine.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Tekočina · Poglej več »

Telo (fizika)

Teló (redkeje tudi fizikálno teló) je v fiziki je množina mas, ki jo obravnavamo kot eno.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Telo (fizika) · Poglej več »

Telur

Telúr je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Te in atomsko število 52.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Telur · Poglej več »

Temna energija

language.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Temna energija · Poglej več »

Temna meglica

Pipa. Temna meglica je vrsta medzveznih oblakov, ki so tako gosti, da zastrejo svetlobo reflekcijske ali emisijske meglice (meglica Konjska glava oziroma zvezd za njimi (meglica Pipa). Vzrok zatemnitve so zrnca medzvezdnega prahu v najhladnejših in najgostejših delih večjih oblakov plina. Te se združujejo še naprej. Izolirane majhne temne meglice se imenujejo Bokove krogle. Tako kot pri drugih oblikah medzvezdnega prahu so telesa, ki jih zakrivajo temne meglice, vidni, če se jih opazuje v radijskem ali infrardečem delu spektra. Temni oblaki nastanejo, ker podmikrometerski delci prahu, pokriti z zmrznjenim ogljikovim monoksidom in dušikom blokirajo vidno svetlobo. Zastopani so tudi molekularni vodik, helij, CS, amonijak (NH3), formaldehid (H2CO), ciklopropenidilen (c-C3H2) in diazonijevi ioni (N2H+). V teh oblakih nastajajo zvezde in planeti, zato je njihovo razumevanje ključno za razumevanje nastajanja zvezd. Nimajo kakšne posebno določene oblike. Največje (Velika zajeda) in najtemnejše (Vreča oglja) temne meglice na ozadju Rimske ceste so vidne s prostim očesom.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Temna meglica · Poglej več »

Temna snov

263x263px Tèmna snóv je domnevna vrsta snovi, ki je ni moč zaznati po njenem oddanem sevanju.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Temna snov · Poglej več »

Temni foton

Temni foton (tudi skriti, težki, para- ali ločeni foton) je domnevni osnovni delec iz domene skritega sektorja, predlagan kot nosilec sile, v podobnem smislu kot je foton nosilec sile v elektromagnetizmu, vendar verjetno povezan s temno snovjo.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Temni foton · Poglej več »

Temperatura

atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Temperatura · Poglej več »

Temperaturni koeficient

Temperatúrni koeficiênt je izraz za dve sorodni fizikalni količini, ki označujeta, kako se s temperaturo spreminjajo mere telesa.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Temperaturni koeficient · Poglej več »

Tenzor

kocke '''e'''1, '''e'''2 in '''e'''3. Ténzor je v matematiki posplošena linearna količina, oziroma geometrijska entiteta, ki jo lahko izrazimo z večrazsežno tabelo, oziroma matriko, relativno glede na izbiro baze.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Tenzor · Poglej več »

Tenzorski produkt

Tenzorski produkt (oznaka \,\otimes \) se uporablja na zelo različnih področjih povezanih z vektorji, matrikami, tenzorji, algebrami in topološkimi vektorskimi prostori.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Tenzorski produkt · Poglej več »

Tenzorsko polje

Tenzorsko polje je funkcija, ki vsaki točki prostora pripiše tenzor, ki pripada neki fizikalni količini.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Tenzorsko polje · Poglej več »

Teodolit

palčnega teodolita Troughton Caroline Hassler iz leta 1820 Teodolít je optično-mehanski ali elektro-optični instrument za natančno merjenje horizontalnih in vertikalnih kotov ali zenitnih razdalj.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Teodolit · Poglej več »

Teoretična fizika

Teorétična fízika (tudi teoríjska fízika in redkeje teorétska fízika) poskuša razumeti svet z izdelavo modela, ki odslikuje stvarnost in z njim poskuša pojasniti in napovedati fizikalne pojave.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Teoretična fizika · Poglej več »

Teorija

Teoríja (starogrško: theorein - gledati, opazovati) je zamisel ali spoznanje o nekem pojavu, ki največkrat temelji na opazovanju.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Teorija · Poglej več »

Teorija kaosa

dvojnega nihala palice prikazuje kaotično obnašanje. Če nihalo začne nihati z malo drugačnimi začetnimi pogoji, se bo izrisala popolnoma drugačna pot. Dvojno nihalo palice je eden izmed najpreprostejših dinamičnih sistemov s kaotično rešitvijo. Teoríja káosa je področje študija v matematiki, ki se uporablja v več disciplinah, kot so meteorologija, sociologija, inženirstvo, ekonomija, biologija in filozofija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Teorija kaosa · Poglej več »

Teorija relativnosti

Slavna enačba Teoriji relativnosti sta dve fizikalni teoriji, ki ju je objavil Albert Einstein: posebna teorija relativnosti in splošna teorija relativnosti.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Teorija relativnosti · Poglej več »

Teorija superstrun

Teoríja súperstrún je sodobna fizikalna teorija, ki poskuša opisati vse osnovne delce in osnovne sile narave z enotnim prijemom.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Teorija superstrun · Poglej več »

Teorija velikega poenotenja

Teorija velikega poenotenja ali veliko poenotenje (angleško grand unification, grand unified theory ali okrajšano GUT) je fizikalna teorija, ki združuje močno interakcijo in elektrošibko interakcijo.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Teorija velikega poenotenja · Poglej več »

Teorija vsega

Teorija vsega (tudi kvantna teorija gravitacije) je fizikalna teorija, ki bi gravitacijo združila z drugimi osnovnimi silami narave.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Teorija vsega · Poglej več »

Terbij

Têrbij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Tb in atomsko število 65.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Terbij · Poglej več »

Terela

Terela (ali mala Zemlja) je model Zemlje kot magneta, ki ga je izdelal William Gilbert.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Terela · Poglej več »

Terminator

Terminator (v izvirniku) je znanstvenofantastični film režiserja Jamesa Camerona iz leta 1984 z Arnoldom Schwarzeneggerjem, Michaelom Biehnom in Lindo Hamilton v glavnih vlogah.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Terminator · Poglej več »

Termodifuzija

Delovanje molekul plina na prašni delec. Zaradi temperaturnega gradienta se delec pomika proti hladnejšemu delu. Termodifuzija (termična difuzija) ali termoforeza ali Ludwig-Soretov pojav (ali samo Soretov pojav) je pojav pri katerem na majhne delce, ki se nahajajo razpršeni v poljubnem sredstvu, deluje sila, ki ima nasprotno smer kot temperaturni gradient.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Termodifuzija · Poglej več »

Termodinamika

Carnotovega cikla Termodinamika (iz starogrškega, therme - toplota in, dynamis – sprememba, moč) je veja fizike, ki se ukvarja s toploto in temperaturo in njuno povezavo z energijo, delom, sevanjem in lastnostmi snovi.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Termodinamika · Poglej več »

Termodinamska spremenljivka

Termodinámska spremenljívka je fizikalna količina, enolično določena s stanjem termodinamičnega sistema.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Termodinamska spremenljivka · Poglej več »

Termodinamski potencial

Termodinámski potenciál je takšna termodinamska spremenljivka, definirana tako, da je njen odvod po prostornini nasprotno enak tlaku.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Termodinamski potencial · Poglej več »

Termodinamski sistem

Termodinámski sistém se termodinamiki imenuje telo ali skupino teles, ki se jih obravnava.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Termodinamski sistem · Poglej več »

Termoelektrični pojav

Têrmoeléktrični pojáv označuje skupino fizikalnih pojavov, pri katerih gre za neposredno pretvorbo temperaturne razlike v električno napetost in obratno.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Termoelektrični pojav · Poglej več »

Termometer

Medicinski živosrebrni termometer Bimetalni mehanski termometer Termométer ali toplomér je priprava za merjenje temperature.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Termometer · Poglej več »

Termopar

°C Seebeckov tokokrog Termočlen (têrmočlén ali têrmoelemènt) je sklenjen električni krog iz dveh različnih vodnikov, po katerem steče električni tok, če sta na spojnih mestih različni temperaturi.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Termopar · Poglej več »

Tesla (enota)

Tesla (oznaka T) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za gostoto magnetnega polja.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Tesla (enota) · Poglej več »

Théophile Ernest de Donder

Théophile Ernest de Donder, belgijski matematik in fizik, * 19. avgust 1872, Bruselj, Belgija, † 11. maj 1957, Bruselj.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Théophile Ernest de Donder · Poglej več »

Theodore Lyman

Theodore Lyman, ameriški fizik in spektroskopist, * 23. november, 1874, Boston, Massachusetts, ZDA, † 11. oktober 1954, Cambridge, Massachusetts, ZDA.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Theodore Lyman · Poglej več »

Theodore von Kármán

Laboratoriju za readktivni pogon (JPL) leta 1940 Tehniške visoke šole v Aachnu Theodore von Kármán, madžarsko-nemško-ameriški letalski inženir, matematik in fizik, * 11. maj 1881, Budimpešta, Avstro-Ogrska (sedaj Madžarska), † 6. maj 1963, Aachen, Nemčija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Theodore von Kármán · Poglej več »

Thomas Townsend Brown

Thomas Townsend Brown, ameriški fizik, * 18. marec 1905, Zanesville, Ohio, ZDA, † 22. oktober 1985, Avalon, otok Catalina, Kalifornija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Thomas Townsend Brown · Poglej več »

Thomas Young (fizik)

Plošča XXX iz ''Predavanj'' (''Lectures'') leta 1802 (RI), objavljeno leta 1807 Thomas Young, angleški fizik, zdravnik, fiziolog, profesor in egiptolog, * 13. junij 1773, Milverton, grofija Somerset, Anglija, † 10. maj 1829, London.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Thomas Young (fizik) · Poglej več »

Thomsonovo sipanje

Ponazoritev Thomsonovega sipanja Thomsonovo sipanje je pojav, na katerem temelji rentgenska difrakcija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Thomsonovo sipanje · Poglej več »

Tipalo

Tipálo, čutílnik ali zaznaválo (s tujko sénzor) je naprava, ki zaznava spremembe fizikalnih količin in jih pretvarja v spremembe električnih količin (električni tok, upornost, napetost idr.). Hitrost prenašanja je s tem skoraj neomejena in hitra, saj je skorajda v obsegu svetlobne hitrosti.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Tipalo · Poglej več »

Tir

Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Tir · Poglej več »

Tiristor

Simbol za tiristor (anoda, katoda, elektroda za regulacijo) Tiristor s hladilnikom Tiristor je polprevodniški elektronski element.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Tiristor · Poglej več »

Tirno kvantno število

Orbitalno kvantno število (tudi azimutno kvantno število ali drugo kvantno število) je eno izmed kvantnih števil, ki se uporabljajo v kvantni mehaniki za opis kvantnih stanj elektrona v atomu.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Tirno kvantno število · Poglej več »

Titan (element)

Titán (latinsko titanium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ti in atomsko število 22.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Titan (element) · Poglej več »

Tlak

Tlák ali pritísk (oznaka p ali redkeje P) je kot fizikalna intenzivna količina razmerje med velikostjo ploskovno porazdeljene (normalne) sile Fn in površino ploskve S, na katero ta sila prijemlje.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Tlak · Poglej več »

Točkasto telo

točko (vijolični krog). kroženju Tóčkasto teló (ali másna tóčka, točkóvna mása, oziroma másni délec) je v fiziki idealizacija telesa, pri kateri se lahko njegove razsežnosti zanemari glede na njegove premike pri gibanju.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Točkasto telo · Poglej več »

Tošihide Maskava

Tošihide Maskava (Masukawa Toshihide), japonski fizik, * 7. februar 1940, Nagoja, Japonska, † 23. julij 2021.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Tošihide Maskava · Poglej več »

Tobias Mayer

Tobias Mayer, nemški astronom, matematik, kartograf in fizik, * 17. februar 1723, Marbach na Neckarju, pri Stuttgartu, Württemberg, Nemčija, † 20. februar 1762, Göttingen, Nemčija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Tobias Mayer · Poglej več »

Togo telo

Tógo teló je v fiziki idealizacija končnorazsežnega trdnega telesa, pri kateri se zanemari deformacijo in privzame, da se razdalja med poljubnima izbranima točkama telesa ne spreminja, tudi če nanj delujejo zunanje sile.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Togo telo · Poglej več »

Tokovnica

Tokovnica v hidrodinamiki pomeni črto, ki v vseh točkah prostora oz.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Tokovnica · Poglej več »

Ton

Tón je zvočni pojav, ki nastane ob pravilnem in periodičnem nihanju prožne snovi – strune, kože ali opne, lesene ali kovinske plošče ali zračnega stebra.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Ton · Poglej več »

Tona

Prometni znak za omejitev mase vozil (tu osem ton), ki lahko prečkajo šibak most Tóna (tudi métrična tóna) je fizikalna enota za maso, enaka 1000 kilogramov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Tona · Poglej več »

Topilo

Topilo je snov, v kateri se pri tvorbi raztopi topljenec.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Topilo · Poglej več »

Toplota

Toplota (Q) je energija, ki ob stiku dveh teles z različnima temperaturama spontano prehaja s telesa višje temperature na telo z nižjo temperaturo (drugi zakon termodinamike).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Toplota · Poglej več »

Toplotna črpalka

Toplotna črpalka Toplotna črpalka deluje na podoben princip kot hladilnik.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Toplotna črpalka · Poglej več »

Toplotna energija

Toplotna energija je prehodna, saj prehaja pod tlakom temperaturne razlike s toplejšega na hladnejše telo.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Toplotna energija · Poglej več »

Toplotna kapaciteta

Toplôtna kapacitéta je toplota, potrebna, da dano telo segrejemo za en kelvin.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Toplotna kapaciteta · Poglej več »

Toplotna prevodnost

Toplôtna prevódnost (oznaka \lambda, v tujih virih tudi k, l ali κ) je snovna konstanta in intenzivna količina, določena pri prevajanju toplote kot sorazmernostni koeficient med gostoto toplotnega toka in gradientom temperature.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Toplotna prevodnost · Poglej več »

Toplotni rezervoar

Toplòtni rezervoár je v termodinamiki idealizirano telo z neskončno veliko toplotno kapaciteto.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Toplotni rezervoar · Poglej več »

Toplotni stroj

Toplòtni stròj je termodinamski sistem, ki lahko preide zaporedje sprememb tako, da se vrne v svoje začetno stanje.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Toplotni stroj · Poglej več »

Toplotni tok

Toplòtni tók (oznaka P) je fizikalna količina, ki pove, koliko toplote (oznaka Q) preteče na časovno enoto med dvema telesoma v toplotnem stiku.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Toplotni tok · Poglej več »

Toplotno izolirani sistem

Toplòtno izolíran sistém v termodinamiki imenujemo termodinamski sistem, ki z okolico ne izmenjuje ne snovi, ne toplote.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Toplotno izolirani sistem · Poglej več »

Toplotno ravnovesje

Toplôtno ravnovésje je v termodinamiki tako stanje sistema, pri katerem sistem s časom ne sprejema toplote iz okolice, niti je ne oddaja.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Toplotno ravnovesje · Poglej več »

Toplotno sevanje

vidne svetlobe je od 380 do 750 nm. infrardečo kamero (glej termografija). Toplotno sevanje je elektromagnetno valovanje, ki nastane pri toplotnem gibanju nabitih delcev v snovi.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Toplotno sevanje · Poglej več »

Topnost

Topnost ali topljivost je zmožnost snovi (imenovane v tem kontekstu topljenec), da se enakomerno porazdeli v določenem topilu, in sicer v ravnovesnem stanju, ko se dodatek nadaljnje količine topljenca več ne more raztopiti v topilu.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Topnost · Poglej več »

Tor (enota)

Tor (simbol: Torr) je enota za tlak, definirana kot standarne atmosfere, kar je enako (≈).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Tor (enota) · Poglej več »

Torij

Torij Torij je kemični element, radioaktivna kovina srebrno bele barve.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Torij · Poglej več »

Transformator

Transformator Transformator je statična električna naprava, ki preoblikuje (pretvarja) električno energijo ene izmenične napetosti in enega izmeničnega toka v električno energijo druge izmenične napetosti in drugega izmeničnega toka iste frekvence.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Transformator · Poglej več »

Translacija

Translacija Translácija ali vzporédni premík je v fiziki gibanje togega telesa, pri katerem se njegovi deli gibljejo po vzporednih krivuljah, tako da ostaja telo ves čas vzporedno z začetno lego.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Translacija · Poglej več »

Transportni pojav

Transpôrtni pojáv označuje v fiziki razred pojavov, pri katerih gre za prevajanje energije, snovi, električnega naboja ipd.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Transportni pojav · Poglej več »

Tranzistor

Različni tipi tranzistorjev Tranzístor je polprevodniški elektronski element s tremi priključki, ki ga uporabljamo za ojačevanje, preklapljanje, uravnavanje napetosti, modulacijo signalov in v številne druge namene.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Tranzistor · Poglej več »

Trdnina

Enokristalinska oblika trdninskega insulina Trdnína (oznaka S), tudi trdna snov, je snov v trdem agregatnem stanju, ki zavzema stalno prostornino z določeno obliko.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Trdnina · Poglej več »

Trdota

Trdôta v znanosti o materialih pomeni lastnost trdne snovi, da se upira stalni deformaciji "površine" (obrabi).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Trdota · Poglej več »

Trdota po Brinellu

Trdota po Brinellu je ena od metod za merjenje trdote trdih snovi.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Trdota po Brinellu · Poglej več »

Trdota po Rockwellu

Trdota po Rockwellu (po standardu SIST EN ISO 6508-1: 2000) je ena od metod za merjenje trdote trdih snovi.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Trdota po Rockwellu · Poglej več »

Trebušna prepona

Trebušna prepona Trebušna prepona ali diafragma (latinsko diaphragma abdominis, lahko tudi samo diaphragma) je pri sesalcih mišična pregrada med prsno in trebušno votlino.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Trebušna prepona · Poglej več »

Trenje

Trênje je pojav, da deluje telo, po katerem drsi drugo telo, na slednjega deluje s silo trenja, ki ima nasprotno smer od smeri gibanja.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Trenje · Poglej več »

Tretji zakon termodinamike

Tretji zakon termodinamike ali Nernstov zakon pravi, da je pri ničelni absolutni temperaturi, entropija kapljevinskega ali trdnega telesa enaka nič.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Tretji zakon termodinamike · Poglej več »

Triboluminiscenca

kamene strele nastane rumeno-oranžna svetloba. Triboluminiscénca (grško – drgniti + latinsko lumen – luč) je optični fenomen, pri katerem svetloba nastaja v primeru lomljenja, raztrganja, praskanja, zdrobljenja in drgnjenja določenega materiala.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Triboluminiscenca · Poglej več »

Tritij

Tritij (oznaka T ali ³H), včasih tudi tricij, je radioaktiven izotop vodika.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Tritij · Poglej več »

Triton (razločitev)

Tríton je lahko.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Triton (razločitev) · Poglej več »

Trk

Tŕk je pojav, pri katerem se dve ali več teles, ki se relativno gibljejo eno proti drugemu, dotakne in pri tem spremeni velikost ali smer hitrosti.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Trk · Poglej več »

Trkalnik

Trkalnik je naprava, ki omogoča vsaj dvema usmerjenima curkoma osnovnih ali podatomskih delcev (v nekaterih primerih tudi ionov, curka sta lahko tudi iz različnih vrst delcev), da se z veliko energijo zaletita drug v drugega.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Trkalnik · Poglej več »

Trojna točka

Trójna tóčka je termodinamsko stanje, opredeljeno s temperaturo in tlakom, pri kateri lahko vse tri faze (plinasta, kapljevinasta in trdna) soobstojajo v termodinamskem ravnovesju.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Trojna točka · Poglej več »

Troposfera

letala Zgradba ozračja (NOAA) Troposfêra je najnižji del Zemljinega ozračja, ki se neposredno dotika zemeljskega površja.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Troposfera · Poglej več »

Tropsko leto

Trópsko léto ali Sónčevo léto oziroma solárno léto je časovno obdobje, v katerem se Sonce, gledano z Zemlje, vrne v isto lego vzdolž ekliptike (njegove navidezne poti med zvezdami na nebesni krogli).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Tropsko leto · Poglej več »

Trzaj (fizika)

Trzáj je v fiziki stopnja spreminjanja pospeška.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Trzaj (fizika) · Poglej več »

Tsungdao Lee

Tsungdao Lee (kitajščina: 李政道, pinjin: Lǐ Zhèngdào), kitajsko-ameriški fizik, * 24. november 1926, Šanghaj, Kitajska.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Tsungdao Lee · Poglej več »

Tulij

Tulij (69Tm) je kemijski element z vrstnim številom 69 in simbolom Tm.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Tulij · Poglej več »

Tullio Regge

Tullio Regge, italijanski fizik, * 11. julij 1931, Torino, Italija, † 23. oktober 2014, Orbassano.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Tullio Regge · Poglej več »

Tunelski pojav

interferenčni šop med prihajajočim in odbitim valovanjem. Tunélski pojàv je kvantnomehanski pojav pri katerem lahko gre delec (valovna funkcija) skozi potencialno prepreko, kar v klasičnem opisu ni mogoče, saj je njegova kinetična energija manjša od potencialne energije prepreke.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Tunelski pojav · Poglej več »

Turbulentni tok

Turbulentni tok dima okrog modela letala Zgled turbulentnega toka Turbuléntni tók (tudi vrtínčasti tók) je nestacionarni tok tekočine, pri katerem se tokovnice s časom premikajo, iz njih pa se lahko ustvarjajo vrtinci.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Turbulentni tok · Poglej več »

Tyndallov pojav

vode je navidez modre barve, ker se slednja močneje sipa kot pa rdeča svetloba. Tyndallov pojav (tudi Tyndallovo sipanje) je prožno sipanje svetlobe zaradi koloidnih delcev ali delcev v suspenziji.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Tyndallov pojav · Poglej več »

Ubežna hitrost

Ubéžna hitróst (tudi drúga kózmična hitróst) je v fiziki za dano gravitacijsko polje najmanjša hitrost, ki jo telo potrebuje, da se brez pogona neskončno oddalji od vira gravitacijskega polja, oziroma da ne pade nazaj ali da ne ostane v tiru na določeni razdalji od izvora.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Ubežna hitrost · Poglej več »

Uklon

snopa na plošči po prehodu iz majhne krožne odprtine na drugi plošči Interferenca uklonjenega valovanja za dvojno režo. Smeri označene s puščicami so smeri ojačitev, med njimi so smeri oslabitev (neoznačeno) valovanja. d \! pomeni razdaljo med režama, \lambda \! je valovna dolžina valovanja, m \! je red maksimuma, \theta \! je uklonski kot. Uklon ali difrakcija je širjenje valov (elektromagnetno valovanje različnih valovnih dolžin, valovanje na vodi ali v zraku) v področje sence.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Uklon · Poglej več »

Uklon elektronov

Uklon elektronov je možen zaradi valovne narave elektronov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Uklon elektronov · Poglej več »

Uklon nevtronov

Uklon nevtronov je možen zaradi valovne narave nevtronov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Uklon nevtronov · Poglej več »

Uklonska mrežica

Rentgenskem observatoriju Chandra. Konstanta mrežice je 1 µm. Vidijo se trije prečni nosilci mrežice. Uklonska mrežica (tudi optična mrežica) je ploščica, ki ima veliko število rež (zarez), ki so majhne v primerjavi z valovno dolžino valovanja.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Uklonska mrežica · Poglej več »

Ultravijolično valovanje

vesoljskega daljnogleda TRACE Últravijólično valovánje (kratica UV) je elektromagnetno valovanje z valovno dolžino krajšo od valovne dolžine vidne svetlobe, vendar daljšo od valovne dolžine rentgenskih žarkov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Ultravijolično valovanje · Poglej več »

Ultrazvok

Ultrazvok je zvok s frekvenco, višjo od zgornje meje slišnega območja, kar je pri človeku približno 20 kHz.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Ultrazvok · Poglej več »

Umeritvena teorija

Umeritvene teorije so v fiziki široko sprejete teorije standardnega modela.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Umeritvena teorija · Poglej več »

Umeritvena transformacija

V matematiki se z umeritvijo označi določeno prostostno stopnjo znotraj teorije, ki ne vpliva na opazovanje.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Umeritvena transformacija · Poglej več »

Umeritveni bozon

Umeritveni bozon je vrsta bozonov, ki so nosilci osnovnih sil.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Umeritveni bozon · Poglej več »

Umetna svetloba

Umetna svetloba Umetna svetloba oz.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Umetna svetloba · Poglej več »

Upor sredstva

Upòr je v fiziki pojav, da na telo, ki se giblje v tekočini, deluje sila upora, ki ima nasprotno smer od smeri gibanja, ali pojav, da se tekočina upira pretakanju po cevi.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Upor sredstva · Poglej več »

Upornik

Upórnik je izraz, ki označuje.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Upornik · Poglej več »

Ura

Sončna ura na ladji ž.c. Svetega Ruperta v Šentrupertu Úra je enota za merjenje časa, enaka 3600.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Ura · Poglej več »

Ura na nihalo

Ura na nihalo Úra na nihálo (nihalna ura ali ura nihalka) je mehanska naprava za merjenje časa z nihalom.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Ura na nihalo · Poglej več »

Uran

Urán (latinsko uranium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol U in atomsko število 92.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Uran · Poglej več »

Usmernik

Usmernik (ang. rectifier) je elektronska naprava, ki pretvarja izmenični električni tok (AC) v enosmernega (DC).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Usmernik · Poglej več »

Uspehi fizičeskih nauk

Uspehi fizičeskih nauk (Napredki fizikalnih znanosti, kratica UFN) je znanstvena revija, ki objavlja najaktualnejše probleme iz fizike in z njo povezanih znanosti.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Uspehi fizičeskih nauk · Poglej več »

Uvod v kvantno mehaniko

Kvántna mehánika je fizikalna znanost zelo majhnega.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Uvod v kvantno mehaniko · Poglej več »

Vakuum

Vakuumska črpalka s stekleno zvonasto posodo za poučevalske namene z začetka 20. stoletja, Schulhistorische Sammlung, Bremerhaven žarnice vsebuje delni vakuum, po navadi z dodanim argonom, ki varuje volframovo žičko Vákuum (tudi vakum, latinsko vacuus - prazen, prost) je prazen prostor, prostor brez molekul, atomov ali podatomskih delcev.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Vakuum · Poglej več »

Val Logsdon Fitch

Val Logsdon Fitch, ameriški fizik, * 10. marec 1923, Merriman, Nebraska, ZDA, † 5. februar 2015, Princeton, New Jersey, ZDA.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Val Logsdon Fitch · Poglej več »

Valenčni pas

Valenčni pas je za elektrone najvišja energija, ki bi jo lahko imeli elektroni v snovi pri absolutni ničli.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Valenčni pas · Poglej več »

Valenca

Valenca je število enojnih kemijskih vezi, ki jih lahko tvori atom danega elementa, oziroma število vodikovih atomov, s katerimi se izbrani element lahko veže.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Valenca · Poglej več »

Valerij Pavlovič Frolov

Valerij Pavlovič Frolov, rusko-kanadski fizik in astrofizik, * 7. oktober 1946, Moskva.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Valerij Pavlovič Frolov · Poglej več »

Valovanje

vodi Valovánje je širjenje motnje, navadno sinusnega nihanja, v sredstvu ali v polju.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Valovanje · Poglej več »

Valovna dolžina

Valovna dolžina je fizikalna količina, ki predstavlja prostorsko periodo periodičnega vala - razdaljo, na kateri se oblika vala ponovi.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Valovna dolžina · Poglej več »

Valovna enačba

Valóvna enáčba ali tudi d'Alembertova enáčba je pomembna homogena linearna parcialna diferencialna enačba 2.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Valovna enačba · Poglej več »

Valovna funkcija

Valóvna fúnkcija v kvantni mehaniki opisuje trenutno stanje osnovnega delca oziroma nekega sistema osnovnih delcev in uprizarja verjetnost, s katero se nahaja delec ob določenem času na določenem mestu.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Valovna funkcija · Poglej več »

Valovni paket

Valovni paket. Valovni paket je kratek prostorsko in časovno omejen sistem valovanja, ki potuje kot enota.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Valovni paket · Poglej več »

Valovni vektor

Valóvni véktor (oznaka k) je ena od količin, s katero se opredeli potujoče valovanje.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Valovni vektor · Poglej več »

Valovno čelo

ravnine. lečo. Valovna fronta je množica vseh točk do katerih je v določenem trenutku prispelo valovanje na svoji poti po sredstvu od izvora.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Valovno čelo · Poglej več »

Valovno število

Valovno število je v fiziki značilnost valovanja, ki je definirana kot.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Valovno število · Poglej več »

Van 't Hoffov zakon

Van 't Hoffov zakon podaja zvezo med osmotskim tlakom in koncentracijo topljenca pri osmozi, ki velja za razredčene raztopine: Pri tem je \pi\, osmotski tlak, R\, splošna plinska konstanta, T\, absolutna temperatura, c\, pa molarna koncentracija topljenca.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Van 't Hoffov zakon · Poglej več »

Van Allenovi sevalni pasovi

Van Allenovi sevalni pasovi Van Allenovi (sevalni) pasovi predstavljajo prostor okrog Zemlje v obliki svitka, ki vsebuje električno nabite delce; v glavnem protone in elektrone s precejšnjo energijo.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Van Allenovi sevalni pasovi · Poglej več »

Van der Waalsov polmer

Van der Waalsov polmer atoma je polmer namišljene sfere, ki se lahko uporablja kot model atoma za številne namene.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Van der Waalsov polmer · Poglej več »

Van der Waalsova enačba stanja

Van der Waalsova enáčba stánja je enačba stanja za tekočino, ki jo sestavljajo končno veliki delci, med katerimi deluje privlačna sila (npr. van der Waalsova sila).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Van der Waalsova enačba stanja · Poglej več »

Van der Waalsova sila

Van der Waalsova síla je šibka privlačna medmolekulska sila, ki deluje med sosednjima molekulama in atomoma zaradi njunih induciranih električnih dipolov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Van der Waalsova sila · Poglej več »

Vanadij

Vanádij je kemični element s simbolom V v periodnem sistemu in atomskim številom 23.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Vanadij · Poglej več »

Variacijski problem

Osnovni variacijski problem se glasi: Naj bo dana primerna funkcija L: \mathbb^3 \to \mathbb (Lagrangeeva funkcija) in interval \mathcal.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Variacijski problem · Poglej več »

Variacijski račun

Variacíjski račún je področje matematične analize, ki obravnava ekstreme določenih integralov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Variacijski račun · Poglej več »

Vat

Vát (izvirno, oznaka W) je izpeljana enota SI za moč, toplotni tok, svetlobni tok in druge oblike energijskega toka.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Vat · Poglej več »

Vektor (matematika)

točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Vektor (matematika) · Poglej več »

Vektor četverec

Véktor četvêrec (ali kar četvêrec in 4-vektor) je v teoriji relativnosti (PTR, STR) vektor v štirirazsežnem realnem vektorskem prostoru, katerega komponente se pri rotacijah in translacijah inercialnega koordinatnega sistema obnašajo kot krajevne in časovne koordinate (ct, x, y, z).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Vektor četverec · Poglej več »

Vektorski mezon

Vektorski mezon vrsta mezonov, ki imajo skupni spin enak 1 in liho (neparno) parnost (JP.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Vektorski mezon · Poglej več »

Vektorski potencial

Véktorski potenciál je v vektorski analizi vektorsko polje, katerega rotor je dano vektorsko polje.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Vektorski potencial · Poglej več »

Vektorski produkt

Véktorski prodúkt je binarni operator v trirazsežnem prostoru.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Vektorski produkt · Poglej več »

Vektorsko polje

Zgled enostavnega vektorskega polja. Zgled vektorskega polja. Vektorji so prikazani kot puščice, ki imajo različne smeri in velikosti. Vektorsko polje je funkcija, ki vsaki točki prostora pripiše vektor, pripadajoč neki fizikalni količini.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Vektorsko polje · Poglej več »

Veliki hadronski trkalnik

Jašek LHC z magneti in inštrumenti Veliki hadronski trkalnik (okrajšano LHC) je kompleks pospeševalnika električno nabitih osnovnih delcev, namenjen za trkanje nasprotnih tokov (žarkov) protonov z zelo veliko kinetično energijo.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Veliki hadronski trkalnik · Poglej več »

Venera

Vénera (tudi Danica ali Večernica) je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Venera · Poglej več »

Ventil

ventil 1) ventil, strojništvo: vrsta zapore za uravnavanje (delno ali popolno zapiranje) pretoka tekočih snovi (plinov in kapljevin). V vodovodnih napeljavah uporabljamo prehodni ventil; ploščo (ventilski krožnik) vijačno vreteno pritiska ali odmika od okrogle odprtine; skoznjo iz ene smeri priteka tekočina. Če je ventil odprt, skozi izstopno odprtino tekočina odteka. Zapreti ga je mogoče s kolesom ali z ročico. Tak ventil omogoča le popolno zapiranje ali odpiranje toka. Dušilni ventil ima na krožniku še obroč, ki polagoma zmanjšuje tok in učinkoviteje uravnava pretok. Varnostni ventil se odpre, ko je tlak v napeljavi previsok (npr.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Ventil · Poglej več »

Verdetova konstanta

Verdetova konstanta je optična konstanta, ki določa velikost Faradayevega pojava.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Verdetova konstanta · Poglej več »

Verižnica

Viseča veriga ima obliko krivulje, ki se imenuje verižnica. Verižnice z različnimi parametri. Verížnica (tudi katenoída) je ravninska transcendentna krivulja, ki jo po umiritvi zavzame tanka, neraztegljiva homogena in prosto viseča nit ali veriga.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Verižnica · Poglej več »

Verjetnost

Verjétnost je število, ki pove, kolikšna je možnost, da se zgodi nek dogodek.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Verjetnost · Poglej več »

Verjetnostna porazdelitev

normalna ali Gaussova porazdelitev). Verjetnostna porazdelitev (tudi porazdelitev verjetnosti) je v verjetnostnem računu in statistiki pravilo, ki določa verjetnost, da slučajna spremenljivka zavzame neko vrednost.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Verjetnostna porazdelitev · Poglej več »

Vesolje

Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Vesolje · Poglej več »

Vezavna energija

V fiziki in kemiji je vezavna energija najmanjša energija, ki je potrebna za izbitje oziroma odvzem gradnika iz sistema ali za razstavitev sistema delcev na posamezne gradnike.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Vezavna energija · Poglej več »

Višina

Višína je mera v navpični smeri.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Višina · Poglej več »

Vibracija

Eden od načinov vibriranja vpetega trama Vibrácija je nihanje fizikalnega sistema okrog ravnovesne lege.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Vibracija · Poglej več »

Victor Franz Hess

Victor Francis Hess, avstrijsko-ameriški fizik, * 24. junij 1883, Grad Waldstein pri Peggau, Avstro-Ogrska (danes Avstrija), † 17. december 1964, Mount Vernon, New York, ZDA.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Victor Franz Hess · Poglej več »

Vid

Víd je čut za zaznavanje svetlobe in njeno interpretacijo (»gledanje«).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Vid · Poglej več »

Vidni spekter

Vidni spekter (ali optični spekter) je del elektromagnetnega spektra, ki ga vidi človeško oko.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Vidni spekter · Poglej več »

Vijačnost

Vijačnost (oznaka h \) je v fiziki delcev projekcija spina (\vec S \) na smer gibalne količine (\hat p \).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Vijačnost · Poglej več »

Viktor Georgijevič Veselago

Viktor Georgijevič Veselago, ruski fizik, * 13. junij 1929, Ukrajinska SSR, Sovjetska zveza, † 15. september 2018.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Viktor Georgijevič Veselago · Poglej več »

Virialni izrek

Viriálni izrèk v mehaniki predpisuje splošno enačbo, ki povezuje časovno povprečje skupne kinetične energije \left\langle T \right\rangle stabilnega sistema z N delci, omejenimi s potencialnimi silami, s skupno potencialno energijo \left\langle V_ \right\rangle, kjer lomljeni oklepaji predstavljajo časovno povprečje dane količine.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Virialni izrek · Poglej več »

Viskoznost

Zgornja tekočina ima manjšo viskoznost kot spodnja K vpeljavi viskoznosti Viskóznost, dinámična viskóznost, židkost ali tekočnost (oznaka η, v tujih besedilih μ) je fizikalna količina, ki podaja odziv tekočine na strižno deformacijo.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Viskoznost · Poglej več »

Visokotemperaturni superprevodnik

Visokotemperaturni superprevodniki (VTS) so superprevodniki, ki imajo temperaturo prehoda višjo od nizkotemperaturnih.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Visokotemperaturni superprevodnik · Poglej več »

Vitalij Lazarevič Ginzburg

Vitalij Lazarevič Ginzburg, ruski fizik in astrofizik, * 4. oktober 1916, Moskva, Ruski imperij (danes Rusija), † 8. november 2009, Moskva.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Vitalij Lazarevič Ginzburg · Poglej več »

Vlažnost

Vlažnost podaja količino vodnih hlapov v zraku ali kakem drugem plinu ter jo definiramo kot koncentracijo vodne pare, ki je prisotna v zraku.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Vlažnost · Poglej več »

Vladimir Aleksandrovič Fok

Vladimir Aleksandrovič Fok (večkrat zapisano tudi Fock), ruski fizik in matematik, * 22. december 1898, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 27. december 1974, Leningrad, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg, Rusija).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Vladimir Aleksandrovič Fok · Poglej več »

Vladimir Borisovič Braginski

Vladimir Borisovič Braginski, ruski fizik, * 3. avgust 1931, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija), † 29. marec 2016, Moskva.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Vladimir Borisovič Braginski · Poglej več »

Vladimir Semjonovič Gluhov

Vladimir Semjonovič Gluhov, ruski fizik, * 1813, † 1894.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Vladimir Semjonovič Gluhov · Poglej več »

Vladimir Sergejevič Ignatovski

Vladimir Sergejevič Ignatovski, ruski matematik in fizik, 20. marec (8. marec, ruski koledar) 1875, Tbilisi, Ruski imperij (sedaj Gruzija), † 13. januar 1942, Leningrad, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg, Rusija).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Vladimir Sergejevič Ignatovski · Poglej več »

Voda

Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Voda · Poglej več »

Vodik

Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Vodik · Poglej več »

Vodikova črta

Vodikova črta ali 21 centimetrska črta je črta na spektru elektromagnetnega valovanja, ki jo ustvari sprememba v energetskem stanju nevtralnih vodikovih atomov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Vodikova črta · Poglej več »

Vodikova bomba

Vodikova bomba (tudi termonuklearna bomba, hidrogena bomba, H-bomba, fuzijska bomba) je vrsta jedrskega orožja, ki izrablja veliko količino sproščene jedrske energije pri procesu jedrskega zlitja.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Vodikova bomba · Poglej več »

Voigtov pojav

Voigtov pojav se kaže v dvolomnosti, ki se jo opazi pri prehodu svetlobe skozi prozorno tekočino ali plin (paro) v prisotnosti prečnega magnetnega polja.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Voigtov pojav · Poglej več »

Volfram

Volfram (latinsko Wolframium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol W in atomsko število 74.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Volfram · Poglej več »

Volt

Volt (oznaka V) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za merjenje električnega potenciala in električne napetosti.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Volt · Poglej več »

Voltmeter

Digitalni voltmeter Vóltméter je merilna priprava za merjenje električne napetosti.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Voltmeter · Poglej več »

Von Klitzingova konstanta

Von Klitzingova konstanta (tudi kvant električnega upora) je v fiziki konstanta, določena kot razmerje med Planckovo konstanto h \!\, in kvadratom osnovnega naboja e_ \!\,: Konstanta se imenuje po Klausu von Klitzingu, odkritelju eksaktne kvantizacije.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Von Klitzingova konstanta · Poglej več »

Von Neumannova entropija

Von Neumannova entropíja v kvantni statistični mehaniki predstavlja razširitev pojma klasične (termodinamične) entropije na področje kvantne mehanike.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Von Neumannova entropija · Poglej več »

Vozel (enota)

Vôzel je fizikalna enota za hitrost, ki se uporablja predvsem v pomorstvu in letalskem prometu.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Vozel (enota) · Poglej več »

Vpadni žarek

Vpádni žárek je žarek, ki vpada na mejo sredstev.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Vpadni žarek · Poglej več »

Vpadni kot

Vpádni kót je kot med vpadnim žarkom in vpadno pravokotnico.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Vpadni kot · Poglej več »

Vrelišče

Vrelíšče (oznaka TV) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstojata kapljevinska in plinasta faza snovi.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Vrelišče · Poglej več »

Vrenje

Vrenje v mlaki obdani z vročim kamenjem v parku Yellowstone Vrénje je tako uparevanje (uparjanje) kapljevine, pri katerem nastaja para ne le na zunanji prosti površini, ampak tudi znotraj kapljevine v obliki mehurjev (mehurčkov).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Vrenje · Poglej več »

Vrh (fizika)

Vrh ali resnica (oznaka T \) je v fiziki osnovnih delcev eno izmed kvantnih števil.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Vrh (fizika) · Poglej več »

Vrstični elektronski mikroskop

Vrstični elektronski mikroskop z odprto komoro za vzorec Vrstični elektronski mikroskop je mikroskop, ki za opazovanje površine uporablja elektronski curek.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Vrstični elektronski mikroskop · Poglej več »

Vrstični tunelski mikroskop

Millerjevim indeksom 100 nanocevke, narejena z vrstičnim tunelskim mikroskopom Vrstični tunelski mikroskop je naprava za proučevanje površin materialov z atomsko ločljivostjo.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Vrstični tunelski mikroskop · Poglej več »

Vrstno število

Z - Vrstno število Vŕstno števílo ali atómsko števílo je število protonov v jedru atoma, istočasno pa je enako tudi (pozitivnemu) naboju jedra in zaporedni številki elementa v periodnem sistemu elementov.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Vrstno število · Poglej več »

Vrtavka

Vrtavka Gibanje vrtavke: ''P'' – precesija, ''N'' – nutacija in ''R'' – vrtenje. Japonska vrtavka Vrtávka je otroška igrača, narejena tako, da se ob hitrem zasuku enakomerno vrti okrog svoje osi.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Vrtavka · Poglej več »

Vrtenje

Animacija vrtenja krogle okoli svoje osi. Vrtênje ali rotácija je gibanje okrog dane osi.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Vrtenje · Poglej več »

Vrtilna količina

Vrtílna količína (navadno označena z veliko grško črko Γ, v angleški literaturi pa pogosto tudi z veliko latinično črko L) je fizikalna količina, ki nastopa pri kroženju in vrtenju teles.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Vrtilna količina · Poglej več »

Vzbujeno stanje

Če je atomsko jedro v vzbujenem stanju, ga imenujemo isomer istega jedra, ki ni v vzbujenem stanju.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Vzbujeno stanje · Poglej več »

Vzdolžno valovanje

Vzdólžno ali longitudinálno je tisto potujoče valovánje, pri katerem delci snovi nihajo v smeri širjenja motnje.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Vzdolžno valovanje · Poglej več »

Vzgon

sličica Vzgòn je sila, ki deluje na potopljeno telo v mirujoči tekočini.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Vzgon · Poglej več »

Vzmet

kemičnega svinčnika Dve jekleni natezni vijačni vzmeti Vzmét je prožno telo, ki lahko shrani mehansko energijo.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Vzmet · Poglej več »

Vzmetna tehtnica

Vzmetna tehtnica Vzmetna tehtnica, tudi dinamometer ali silomer, je priprava za merjenje sil.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Vzmetna tehtnica · Poglej več »

Vzorec

Vzôrec je lahko.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Vzorec · Poglej več »

Vzporednik

Vzporedniki, zeleno je ekvator. Vzporédniki (tudi paraléle) so ekvatorju vzporedne navidezne krožnice na Zemljini površini.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Vzporednik · Poglej več »

Vztrajnost

Vztrájnost je v fiziki značilnost teles, da vztrajajo v enakomernem gibanju in se upirajo spremembi velikosti ali smeri hitrosti.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Vztrajnost · Poglej več »

Vztrajnostna sila

Vztrájnostna síla (tudi inêrcijska síla, navídezna síla, psévdosíla. ali d'Alembertova síla.) je navidezna sila, ki deluje na vsa telesa v neinercialnem opazovalnem sistemu, kot je na primer vrteči se opazovalni sistem.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Vztrajnostna sila · Poglej več »

Vztrajnostni moment

Skakalki v vodo zmanjšata svoj vztrajnostni moment, da bi povečali hitrost vrtenja Másni vztrájnostni momênt je skalarna fizikalna količina, določena kot sorazmernostni koeficient med navorom in kotnim pospeškom pri vrtenju togega telesa okrog nepremične osi.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Vztrajnostni moment · Poglej več »

Vztrajnostni polmer

Vztrájnostni polmér plôskve je fizikalna količina, določena glede na izbrano nepremično os vrtenja kot kvadratni koren količnika med vztrajnostnim momentom ploskve I in ploščine ploskve S. Po navadi ga označujemo z malo črko i, v tujejezični literaturi pa s črko r. Vztrajnostni polmer je razdalja, na kateri si moramo misliti zbrano vso maso togega telesa, da bo zmnožek površine in kvadrat te razdalje enak vztrajnostnemu momentu ploskve okoli dane osi.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Vztrajnostni polmer · Poglej več »

Vzvod

vzvod: dim.: 250x150x835 mm po navodilih g. L. Andréeja, tedanjega profesorja fizike na idrijski realki, izdelal šolski sluga M. Kos narejeno v šol. l. 1913/14 http://www2.arnes.si/~kvidma2/Ucila_GJV/index.html Gimnazija Jurija Vege, Idrija vzvod iz kataloga http://www2.arnes.si/~kvidma2/Ucila_GJV/index.html Gimnazija Jurija Vege, Idrija Vzvòd je orodje, oziroma preprosti stroj, s katerim lahko povečamo silo, s katero delujemo na neko telo.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Vzvod · Poglej več »

Vzvoj

Prikaz vzvoja tanke osi, pritrjene na enem koncu na nepomično oporo jelka pod vplivom vzvoja Vzvòj ali torzíja (tórzija) je v mehaniki trdnin obremenitev trdnega telesa pod vplivom navora dvojice sil pravokotnih na vzdolžno os telesa.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Vzvoj · Poglej več »

Walter Andrew Shewhart

Walter Andrew Shewhart, ameriški fizik, inženir in statistik, * 18. marec 1891, New Canton, Illinois, ZDA, † 11. marec 1967, Troy Hills, New Jersey, ZDA.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Walter Andrew Shewhart · Poglej več »

Walter Houser Brattain

Walter Houser Brattain,, ameriški fizik, * 10. februar 1902, Amoj, Kitajska (sedaj Xiamen), † 13. oktober 1987, Seattle, Washington, ZDA.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Walter Houser Brattain · Poglej več »

Walter Ritz

Walter Ritz, švicarski fizik, * 22. februar 1878, Sion, Valais, Švica, † 7. julij 1909, Göttingen, Nemčija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Walter Ritz · Poglej več »

Walther Hermann Nernst

Walther Hermann Nernst, nemški fizik in kemik, * 25. junij 1864, Briessen, Zahodna Prusija, † 18. november 1941, Berlin, Nemčija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Walther Hermann Nernst · Poglej več »

Walther Wilhelm Georg Bothe

Walther Wilhelm Georg Bothe, nemški fizik, kemik in matematik, * 8. januar 1891, Oranienburg, Nemčija, † 8. februar 1957, Heidelberg, Nemčija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Walther Wilhelm Georg Bothe · Poglej več »

Weber (enota)

Weber (oznaka Wb) je izpeljana enota v sistemu SI za merjenje magnetnega pretoka.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Weber (enota) · Poglej več »

Webrovo število

površinske napetosti na tvorjenje mejne površine med dvema tekočinama Webrovo števílo je v mehaniki tekočin brezrazsežna količina, ki je pogosto uporabna pri analizi toka tekočin, kjer se prepletata dva različna tokova, še posebej pri večfaznih tokovih z močno ukrivljenimi površinami.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Webrovo število · Poglej več »

Werner Karl Heisenberg

Werner Karl Heisenberg,, nemški fizik, * 5. december 1901, Würzburg, Nemčija, † 1. februar 1976, München, Nemčija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Werner Karl Heisenberg · Poglej več »

Weylova enačba

Weylova enáčba je v fiziki in še posebej v kvantni teoriji polja relativistična valovna enačba, ki opisuje brezmasne dvokomponentne delce s polovičnim spinom (1/2), imenovane Weylovi fermioni.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Weylova enačba · Poglej več »

Wienov zakon

temperature belo Wienov zákon (tudi Wienov zakon o premiku) je v fiziki zakon, po katerem je zmnožek valovne dolžine \lambda_ vrha spektralne gostote sevanja črnega telesa in njegove absolutne temperature T konstanten: Sorazmernostna fizikalna konstanta: je Wienova konstanta.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Wienov zakon · Poglej več »

Wignerjev prijatelj

Wignerjev prijatelj (ali paradoks Wignerjevega prijatelja) je v fiziki miselni preskus ali paradoks, ki ga je predlagal fizik Eugene Paul Wigner leta 1961 in je razširitev preskusa s Schrödingerjevo mačko, ta pa je nastala zaradi problemov Berkeley-københavnske interpretacije nerelativistične kvantne mehanike (predvsem Bohr, Heisenberg, pa tudi Dirac, Pauli, von Neumann).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Wignerjev prijatelj · Poglej več »

Wikipedija

10. obletnica delovanja Wikipedije Wikipedija (Wikipedia) ali Vikipedija je prosta spletna enciklopedija, ki nastaja s sodelovanjem stotisočev prostovoljcev z vsega sveta.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Wikipedija · Poglej več »

Wilhelm Eduard Weber

Wilhelm Eduard Weber, nemški fizik, * 24. oktober 1804, Wittenberg, Saška, (sedaj Nemčija), † 23. junij 1891, Göttingen, Nemčija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Wilhelm Eduard Weber · Poglej več »

Wilhelm Röntgen

Wilhelm Conrad Röntgen, nemški fizik, * 27. marec 1845, Lennep, renska Prusija (sedaj predel Remscheida, Nemčija), † 10. februar 1923, München, Weimarska republika (sedaj Nemčija).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Wilhelm Röntgen · Poglej več »

Wilhelm Wien

Wilhelm Carl Werner Otto Fritz Franz Wien, nemški fizik, * 13. januar 1864, Gaffken (sedaj Parusnoje, Kaliningrajska oblast, Rusija) pri Fischhausnu (sedaj Primorsk), Vzhodna Prusija, † 30. avgust 1928, München, Nemčija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Wilhelm Wien · Poglej več »

Willard Sterling Boyle

Willard Sterling Boyle, kanadski fizik, * 19. avgust 1924, Amherst, Nova Škotska, Kanada, † 7. maj 2011, Halifax Boyle je leta 2009 skupaj s Smithom prejel Nobelovo nagrado za fiziko za izum polprevodniškega vezja za zajem slike, senzorja CCD.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Willard Sterling Boyle · Poglej več »

Willebrord Snell van Royen

Willebrord Snell van Royen (latinizirano Snellius; tudi Snellitjs, Snellitis ali Snel) (van Roijen), nizozemski matematik, fizik in astronom, * 1580, (1591), Leiden, Nizozemska, † 30. oktober 1626, Leiden.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Willebrord Snell van Royen · Poglej več »

William Alfred Fowler

William Alfred »Willie« Fowler, ameriški fizik in astrofizik, * 9. avgust 1911, Pittsburgh, Pensilvanija, ZDA, † 14. marec 1995, Pasadena, Kalifornija, ZDA.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in William Alfred Fowler · Poglej več »

William Bradford Shockley

William Bradford Shockley, ameriški fizik in izumitelj, * 13. februar 1910, London, Združeno kraljestvo, † 12. avgust 1989, Stanford, Kalifornija, ZDA.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in William Bradford Shockley · Poglej več »

William Cochran (fizik)

William Cochran, škotski fizik, * 30. julij 1922, † 28. avgust 2003.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in William Cochran (fizik) · Poglej več »

William Crookes

Crookesova cev Sir William Crookes, OM, PRS, angleški fizik in kemik, * 17. junij 1832, London, Anglija, † 4. april 1919, London.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in William Crookes · Poglej več »

William Daniel Phillips

William Daniel Phillips, ameriški fizik, * 5. november 1948.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in William Daniel Phillips · Poglej več »

William Edwards Deming

Wiliam Edwards Deming, ameriški fizik in statistik, * 14. oktober 1900, Sioux City, Iowa, ZDA, † 20. december 1993, Washington, ZDA.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in William Edwards Deming · Poglej več »

William George Unruh

William George »Bill« Unruh, FRS, kanadski fizik, astrofizik in kozmolog, * 28. avgust 1945, Winnipeg, Manitoba, Kanada.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in William George Unruh · Poglej več »

William Gilbert

William Gilbert (tudi Gylberde), angleški fizik, učenjak, filozof in zdravnik, * 24. maj 1544, Colchester, grofija Essex, Anglija, † 10. december (30. november, stari angleški koledar) 1603, London, ali mogoče Colchester.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in William Gilbert · Poglej več »

William Henry Bragg

Sir William Henry Bragg, PRS, angleški fizik in kemik, * 2. julij 1862, Wigton, Westward, grofija Cumberland, Anglija, † 10. marec 1942, London, Anglija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in William Henry Bragg · Poglej več »

William Hyde Wollaston

William Hyde Wollaston, PRS, angleški kemik in fizik, * 6. avgust 1766, † 22. december 1828.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in William Hyde Wollaston · Poglej več »

William John Macquorn Rankine

William John Macquorn Rankine, škotski fizik, matematik in inženir, * 5. julij 1820, Edinburg, Škotska, † 24. december 1872, Glasgow Škotska.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in William John Macquorn Rankine · Poglej več »

William Lawrence Bragg

Sir William Lawrence Bragg, FRS, avstralski fizik, * 31. marec 1890, Adelaide, Južna Avstralija, Avstralija, † 1. julij 1971, Waldringford pri Ipswichu, grofija Suffolk, Anglija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in William Lawrence Bragg · Poglej več »

William Morgan (aktuar)

William Morgan, FRS, valižanski zdravnik, fizik in statistik, * 26. maj 1750, † 4. maj 1833.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in William Morgan (aktuar) · Poglej več »

William Rowan Hamilton

Sir William Rowan Hamilton, irski matematik, fizik in astronom, * 4. avgust 1805, Dublin, Irska, † 2. september 1865, Dublin.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in William Rowan Hamilton · Poglej več »

William Thomson

Sir William Thomson, prvi Largški baron Kelvin (splošno znan kot lord Kelvin), PRS, škotski fizik in inženir, * 26. junij 1824, Belfast, Irska, † 17. december 1907, Netherhall pri Largsu, Ayrshire, Škotska.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in William Thomson · Poglej več »

William Weber Coblentz

William Weber Coblentz, ameriški fizik in astronom, * 20. november 1873, North Lima, Ohio, ZDA, † 15. september 1962, Washington, D.C., ZDA.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in William Weber Coblentz · Poglej več »

Willis Eugene Lamb mlajši

Willis Eugene Lamb mlajši, ameriški fizik, * 12. julij 1913, Los Angeles, Kalifornija, ZDA, † 15. maj 2008, Tucson, Arizona, ZDA.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Willis Eugene Lamb mlajši · Poglej več »

Woldemar Voigt

Woldemar Voigt, nemški fizik, * 2. september 1850, Leipzig, Nemčija, † 13. december 1919, Göttingen, Nemčija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Woldemar Voigt · Poglej več »

Wolfgang Ernst Pauli

Wolfgang Ernst Pauli, avstrijski fizik, * 25. april 1900, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 15. december 1958, Zürich, Švica.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Wolfgang Ernst Pauli · Poglej več »

Wolfgang Ketterle

Wolfgang Ketterle, nemški fizik, * 21. oktober 1957, Heidelberg, Nemčija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Wolfgang Ketterle · Poglej več »

Wolfgang Paul

Wolfgang Paul, nemški fizik, * 10. avgust 1913, † 7. december 1993.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Wolfgang Paul · Poglej več »

Wolfgang Rindler

Wolfgang Rindler, avstrijski fizik, * 18. maj 1924, Dunaj, † 8. februar 2019.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Wolfgang Rindler · Poglej več »

Wollastonova prizma

Zgradba in delovanje Wollastonove prizme Wollastonova prizma je optična prizma, ki spada med polarizacijske prizme.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Wollastonova prizma · Poglej več »

Zadnji krajec

Zadnji krajec je drama Marjana Willenparta, izdana leta 1957 v reviji Meddobje.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Zadnji krajec · Poglej več »

Zajetje elektrona

Zajetje elektrona (tudi zajetje K) je v jedrski fiziki način razpada, pri katerem se v jedru absorbira eden od elektronov atoma, katerega jedro razpada.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Zajetje elektrona · Poglej več »

Zakon

Zákon je splošni pravni akt z drugo najvišjo veljavo, kar pomeni, da morajo biti vsi ostali pravni akti v skladu z zakonom (vsaj v našem pravnem redu mu je po hierarhiji splošnih pravnih aktov nadrejena ustava, kot najvišji splošni pravni akt).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Zakon · Poglej več »

Zakon o električnem pretoku

Gaussov zakon o električnem pretoku, znotraj teorije vektorskih polj, trdi, da imajo vektorska polja električni pretok, skozi zaprto ploskev, ki je odvisen od električnih nabojev, ki ustvarjajo električno polje, ne pa od njihove lege v sistemu.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Zakon o električnem pretoku · Poglej več »

Zakon o ohranitvi mase

Zákon ò ohranítvi máse pove, da masa izoliranega sistema ostaja konstantna, ne glede na procese, ki potekajo znotraj sistema.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Zakon o ohranitvi mase · Poglej več »

Zakon o ohranitvi naboja

Zakon o ohranitvi električnega naboja navaja, da se električni naboj ohranja v sklenjenem električnem krogu.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Zakon o ohranitvi naboja · Poglej več »

Zakon o prevajanju toplote

Zákon o prevájanju toplôte (v tujih virih tudi Fourierov zakon) podaja gostoto toplotnega toka pri prevajanju toplote, pri katerem toplotni prevodnik med toplotnim rezervoarjem pri višji temperaturi in toplotnim rezervoarjem pri nižji temperaturi miruje, kar je izpolnjeno za trdnine in mirujoče tekočine: Pri tem je λ toplotna prevodnost in ∇ T negativni temperaturni gradient.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Zakon o prevajanju toplote · Poglej več »

Zakon o vzajemnem učinku

Ponazoritev vzajemnega učinka na dveh drsalcih Zakon o vzajemnem učinku (tudi 3. Newtonov zakon ali zakon o akciji in reakciji) je fizikalna zakonitost, ki jo je odkril Isaac Newton.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Zakon o vzajemnem učinku · Poglej več »

Zakoni termodinamike

Zakóni têrmodinámike (tudi glávni zakoni têrmodinámike) načeloma opisujejo značilnosti prenosa toplote in dela v spremembah stanja.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Zakoni termodinamike · Poglej več »

Zaprti sistem

Zapŕti sistém v termodinamiki se imenuje termodinamski sistem, ki ne izmenjuje snovi z okolico, lahko pa izmenjuje toploto.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Zaprti sistem · Poglej več »

Zastojni tlak

Zastojni tlak je tlak, ki nastane zaradi ovire v toku tekočine, pred katero se hitrost tekočine zmanjša praktično na nič.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Zastojni tlak · Poglej več »

Zeemanov pojav

Zeemanov pojav je fizikalni pojav, ki se kaže v razcepitvi spektralnih črt ob prisotnosti statičnega zunanjega magnetnega polja.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Zeemanov pojav · Poglej več »

Zeitschrift für Physik

Zeitschrift für Physik je bila nemška akademska revija, ki je izhajala med letoma 1920 in 1997.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Zeitschrift für Physik · Poglej več »

Zeleni blisk

San Franciscu Zeleni blisk je optični pojav, ki nastane tik po sončnem zahodu in tik pred sončnim vzhodom, če so v ozračju primerni pogoji.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Zeleni blisk · Poglej več »

Zemlja

Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Zemlja · Poglej več »

Zemljepisna širina

Zemlje s črtami zemljepisne širine Vzporednik Definicija zemljepisne širine \scriptstyle \phi 50.vzporednik v Mainzu Zemljepísna širína (tudi geográfska širína in redko (geografska) latituda), z oznako φ, opisuje lego kraja na Zemlji severno ali južno od ekvatorja.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Zemljepisna širina · Poglej več »

Zemljepisna dolžina

Zemlje z navpičnimi črtami zemljepisne dolžine Zemljepísna dolžína (tudi geográfska dolžína in redko (geografska) longituda), z oznako λ, opisuje lego kraja na Zemlji zahodno ali vzhodno od izhodiščnega greenwiški (glavnega) ali ničelnega poldnevnika (tudi meridian).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Zemljepisna dolžina · Poglej več »

Zenitna razdalja

Zenitna razdalja na nebesni krogli (označena rdeče) Zenitna razdalja oziroma zenitni kot (oznaka z ali θ) (ali v sfernem koordinatnem sistemu tudi polarni kot, inklinacija ali kolatituda) je v astronomiji kot med smerjo proti zenitu in smerjo proti nebesnemu telesu.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Zenitna razdalja · Poglej več »

Zlato

Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Zlato · Poglej več »

Zlitina

kovine: titan, aluminij, magnezij Zlítina (tudi zlitína) ali legúra je trdna raztopina dveh ali več kovin.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Zlitina · Poglej več »

Zlom simetrije

Zlòm simetríje je pojem, ki sta ga v fiziko uvedla kitajsko-ameriška fizika Tsung-Dao Lee (rojen 1924) in Chen Ning Franklin Yang (rojen 1922).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Zlom simetrije · Poglej več »

Zmes

Zmés je snov, ki je sestavljena iz najmanj dveh vrst delcev.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Zmes · Poglej več »

Znižanje tališča

Znižanje tališča ΔT na p T diagramu: parni tlak raztopine (p) je nižji od parnega tlaka čistega topila (p0), zato se tališče topila (T0) pomakne v levo (TF), se pravi da se zniža Znižanje tališča ali znižanje zmrzišča je pojav, da imajo raztopine nižje tališče kot čista topila.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Znižanje tališča · Poglej več »

Zobnik (strojništvo)

Zobniki na delu kmetijske opreme. Zobnik je strojni element v obliki nazobčanega kolesa, ki prenaša navor drugemu zobniku ali nazobčanemu elementu z ene gredi na drugo.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Zobnik (strojništvo) · Poglej več »

Zodiak

Slika okroglega zodiaka Zódiak ali živálski króg (zōdiakós kúklos – živalski krog, izpeljano iz: zōdion, kar je pomanjševalnica od: zōon – žival) je namišljen pas na nebu, ki se razširja približno 8° na obe strani Sončeve navidezne poti (ekliptike), in vsebuje navidezne poti Lune in planetov Merkurja, Venere, Marsa, Jupitra, Saturna, Urana ter Neptuna.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Zodiak · Poglej več »

Zodiakalna svetloba

Zodiakalna svetloba je šibka bela svetloba, ki jo lahko opazimo na nebu takoj po Sončnem zahodu ali pred njim.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Zodiakalna svetloba · Poglej več »

Zorni kot

Zórni kót je kot med očesom in dvema skrajnima točkama opazovanega telesa.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Zorni kot · Poglej več »

Zračni tlak

Dnevno spreminjanje zračnega tlaka v severni Nemčiji (črna krivulja) Zráčni tlák (oznaka p0) ali zráčni pritísk je tlak v Zemljinem ozračju nad katerokoli površino, povzroči pa ga teža zraka.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Zračni tlak · Poglej več »

Zrcalo

Zrcalo Zrcálo je optični element, ki odbija svetlobo.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Zrcalo · Poglej več »

Zunanji produkt

Zunánji prodúkt (tudi vnánji prodúkt) je v linearni algebri računska operacija z vektorji.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Zunanji produkt · Poglej več »

Zven

Zvèn je zvočni pojav, ki nastane ob pravilnem in periodičnem nihanju prožne snovi – strune, kože ali opne, lesene ali kovinske plošče ali zračnega stebra.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Zven · Poglej več »

Zvezda

Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Zvezda · Poglej več »

Zvezda orjakinja

Zvézda orjákinja je zvezda, ki je po velikosti v primerjavi s Sončevim premerom veliko večja, vendar tudi veliko redkejša (tisočkrat manj gostejša kot Zemljino ozračje ob morski gladini).

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Zvezda orjakinja · Poglej več »

Zvezdna kopica

Herkula Zvézdna kopíca je skupina zvezd, ki jih skupaj veže gravitacija.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Zvezdna kopica · Poglej več »

Zvezna funkcija

Zvézna fúnkcija je v matematiki funkcija, pri kateri majhna sprememba podatka povzroči majhno spremembo funkcijske vrednosti.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Zvezna funkcija · Poglej več »

Zvišanje vrelišča

Zvišanje vrelišča je pojav, da je vrelišče raztopine z nehlapnim topljencem višje od vrelišča čistega topila.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Zvišanje vrelišča · Poglej več »

Zvočni tlak

Zvočni tlak p pomeni spremembo motnje od okoliškega (povprečnega ali ravnotežnega) atmosferskega tlaka p0, ki ga povzroči zvočno valovanje.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Zvočni tlak · Poglej več »

Zvok

Zvók ali zvočno valovanje je pojav, ki nastane pri mehanskem nihanju delcev v mediju, ki ima maso in elastičnost, v slišnem območju frekvenc.

Novo!!: Seznam fizikalnih vsebin in Zvok · Poglej več »