Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Halo (optika)

Index Halo (optika)

Več halojev - 22°-halo (okoli), sončni psi (levo), in sončni lok (zgoraj). Slikano v Mürrenu v Švici Haló je pogost optični pojav v ozračju, ki nastane zaradi loma in odboja sončne ali lunine svetlobe na ledenih kristalih, ki se navadno nahajajo v višjih legah ozračja.

Kazalo

  1. 44 odnosi: Žarek, Barva, Cirus, Disperzija (optika), Drevo, Galebi, Gora, Korona, Kot, Kristal, Krožni lok, Led, Letalo, Leto, Lom, Lomni količnik, Luna, Masa, Mavrica, Nebo, Obzorje, Odboj, Oko, Optika, Ozračje, Parhelij, Perut, Pojav, Prizma, Sila, Sonce, Stranska ploskev, Svetloba, Svetlobni steber, Svetlost, Težnost, Temperatura, Uklon, Upor sredstva, Valovna dolžina, Venera, Voda, Vreme, Zima.

  2. Atmosferski optični pojavi

Žarek

Sončni žarki skozi oblake Žárek je v geometrijski optiki idealiziran snop svetlobe, ki označuje smer širjenja svetlobe ali drugega elektromagnetnega valovanja.

Poglej Halo (optika) in Žarek

Barva

Primer predstavitve barv s koordinatami v RGB modelu Bárva je zaznava določenega dela vidnega spektra svetlobe.

Poglej Halo (optika) in Barva

Cirus

Cirusi (ci) so visoki, tanki oblaki, sestoječi iz ledenih kristalčkov.

Poglej Halo (optika) in Cirus

Disperzija (optika)

mavrico). Disperzíja ali razklòn je v optiki pojav, ki se kaže v tem, da je fazna hitrost valovanja (v splošnem elektromagnetnega valovanja in tudi poljubnega valovanja) odvisna od frekvence.

Poglej Halo (optika) in Disperzija (optika)

Drevo

Drevo (Jesen) Drevó pomeni v botaniki trajno (večletno) rastlino, z značilnim pokončnim olesenelim deblom.

Poglej Halo (optika) in Drevo

Galebi

Galébi (znanstveno ime Laridae) so družina ptic iz reda pobrežnikov (Charadriiformes).

Poglej Halo (optika) in Galebi

Gora

Triglav Gora je izrazita vzpetina na Zemljinem površju, ki se dviga visoko nad okolico.

Poglej Halo (optika) in Gora

Korona

Koróna (iz starogrške besede κορώνη - korōnè: »venec«) je plast plazme, ki obdaja Sonce in druge zvezde.

Poglej Halo (optika) in Korona

Kot

Ostri kot Pravi kot Topi kot Iztegnjeni kot Vdrti kot Polni kot Kót (tudi ravnínski kót, če se želi poudariti razliko s prostorskim kotom) je del ravnine, ki ga omejujeta dva poltraka z istim izhodiščem.

Poglej Halo (optika) in Kot

Kristal

Kristal bizmuta Kristál je trdna snov, ki ima urejeno notranjo zgradbo.

Poglej Halo (optika) in Kristal

Krožni lok

Krožni lok ''L'' in ustrezni središčni kot ''θ''. Zeleno obarvani lik se imenuje krožni izsek Króžni lók je v geometriji del krožnice omejen z dvema točkama, ki ju imenujemo krajišči.

Poglej Halo (optika) in Krožni lok

Led

Blok ledu na Islandiji Léd je zmrznjena trdna oblika vode.

Poglej Halo (optika) in Led

Letalo

potniških letal na svetu. Clement Ader: ''Avion III'' (fotografija iz leta 1897). Otto Lilienthal, prvi letalec, med poletom, verjetno 1895 Prvi polet letala Flyer I, 17. december 1903; Orville Wright pilotira, brat Wilbur teče ob konici krila. Letálo (tudi avión in aeroplán) je zrakoplov s fiksnimi krili, težji od zraka, ki leti z izkoriščanjem dinamičnega vzgona zraka, ki teče ob njegovih krilih.

Poglej Halo (optika) in Letalo

Leto

Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.

Poglej Halo (optika) in Leto

Lom

Lóm je pojav, ki nastane predvsem pri krhkih materialih, ko jih obremenimo z mehansko obremenitvijo.

Poglej Halo (optika) in Lom

Lomni količnik

Lomni količnik (ali redko refrakcijski/refraktivni indeks, običajna oznaka n) je v optiki razmerje med hitrostjo elektromagnetnega valovanja v praznem prostoru in fazno hitrostjo elektromagnetnega valovanja v snovi. Lomni količnik je brezrazsežna količina.

Poglej Halo (optika) in Lomni količnik

Luna

Luna je Zemljin edini naravni satelit.

Poglej Halo (optika) in Luna

Masa

merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.

Poglej Halo (optika) in Masa

Mavrica

Dvojna mavrica. Sonce je za opazovalcem. Mavrica je svetlobni pojav v ozračju, ki ga vidimo v obliki loka spektralnih barv.

Poglej Halo (optika) in Mavrica

Nebo

Običajno nebo Nevihtno nebo sončnem zahod na morju Nebó je grobo rečeno del atmosfere nebesnega telesa, ki je vidno s površja ali vesolja.

Poglej Halo (optika) in Nebo

Obzorje

morski gladini Endeavour leta 2002 Obzórje (tudi horizónt) je črta, ki se vidi s točke opazovališča in, ki loči zemeljsko površje od neba.

Poglej Halo (optika) in Obzorje

Odboj

Odboj sončne svetlobe v vodi se kaže kot odsev Odbòj je v fiziki nenadna sprememba smeri valovnega čela na meji dveh različnih sredstev, pri čemer valovno čelo spremeni smer tako, da se vrne v sredstvo iz katerega je vpadla na mejo.

Poglej Halo (optika) in Odboj

Oko

Človeško oko kačjega pastirja Okó je organ vida, ki zaznava svetlobo.

Poglej Halo (optika) in Oko

Optika

Cyclopaedia'' disperzija Óptika (óptiké - videz, podoba) je veja fizike, ki se ukvarja z značilnostmi in obnašanjem svetlobe ter z interakcijo med svetlobo in snovjo.

Poglej Halo (optika) in Optika

Ozračje

halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.

Poglej Halo (optika) in Ozračje

Parhelij

haloja, ki poteka skozi vsako svetlo točko Parhelij ali pasonce (grško: parēlion oz.: pará - blizu + - Sonce) je optični pojav, pri katerem nastanejo svetle točke na nebu, pogosto na haloju (svetlečem obroču okrog Sonca) na vsaki strani (tj. na levi in desni).

Poglej Halo (optika) in Parhelij

Perut

peres v ptičji peruti1. primarna letalna peresa, 2. primarna krovna peresa, 3. krilce (''alula''), 4. sekundarna letalna peresa, 5. - 7. večja, srednja in manjša sekundarna krovna peresa, 8. terciarna letalna peresa Perut je sprednja okončina ptic.

Poglej Halo (optika) in Perut

Pojav

Pojáv je strokovni izraz za opazovani dogodek.

Poglej Halo (optika) in Pojav

Prizma

Tristrana, petstrana in šeststrana prizma Poseben primer prizme je paralelepiped Uporaba steklene tristrane prizme v optiki: prizma z visoko in nizko disperzijo svetlobe Prízma je oglato geometrijsko telo (polieder) omejeno z dvema osnovnima ploskvama in plaščem.

Poglej Halo (optika) in Prizma

Sila

Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.

Poglej Halo (optika) in Sila

Sonce

Sonce je osrednja točka našega Osončja.

Poglej Halo (optika) in Sonce

Stranska ploskev

Stranska ploskev poliedra je vsak mnogokotnik, ki tvori njegovo mejo.

Poglej Halo (optika) in Stranska ploskev

Svetloba

valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.

Poglej Halo (optika) in Svetloba

Svetlobni steber

Svetlobni steber Svetlobni steber je optični pojav, ki nastane zaradi odboja svetlobe od kristalov ledu.

Poglej Halo (optika) in Svetlobni steber

Svetlost

Svêtlost (tudi svetlóst ali svètlost, oznaki L\!\, ali B\!\) je fizikalna in fotometrična količina, ki meri skupni svetlobni tok, padajoč na površino ali ga oddaja enota površine v prostorski kot, oziroma svetilnost na enoto površine svetlobe, ki potuje v dani smeri.

Poglej Halo (optika) in Svetlost

Težnost

Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.

Poglej Halo (optika) in Težnost

Temperatura

atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.

Poglej Halo (optika) in Temperatura

Uklon

snopa na plošči po prehodu iz majhne krožne odprtine na drugi plošči Interferenca uklonjenega valovanja za dvojno režo. Smeri označene s puščicami so smeri ojačitev, med njimi so smeri oslabitev (neoznačeno) valovanja. d \! pomeni razdaljo med režama, \lambda \! je valovna dolžina valovanja, m \! je red maksimuma, \theta \! je uklonski kot.

Poglej Halo (optika) in Uklon

Upor sredstva

Upòr je v fiziki pojav, da na telo, ki se giblje v tekočini, deluje sila upora, ki ima nasprotno smer od smeri gibanja, ali pojav, da se tekočina upira pretakanju po cevi.

Poglej Halo (optika) in Upor sredstva

Valovna dolžina

Valovna dolžina je fizikalna količina, ki predstavlja prostorsko periodo periodičnega vala - razdaljo, na kateri se oblika vala ponovi.

Poglej Halo (optika) in Valovna dolžina

Venera

Vénera (tudi Danica ali Večernica) je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.

Poglej Halo (optika) in Venera

Voda

Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.

Poglej Halo (optika) in Voda

Vreme

Vrême je meteorološko-klimatski izraz za stanje atmosfere, ki nastane pod vplivi vseh pomembnejših meteoroloških in atmosferskih pojavov (temperatura, vlaga, zračni tlak,...). Veda, ki preučuje vremenske vzorce, je meteorologija (vremenoslovje), ukvarja se tudi s kratkoročnim napovedovanjem vremena.

Poglej Halo (optika) in Vreme

Zima

Polževem, SlovenijaZíma je letni čas.

Poglej Halo (optika) in Zima

Glej tudi

Atmosferski optični pojavi