Kazalo
83 odnosi: Absorpcija, Amonijak, Apnenec, Argon, Astronavt, Atom, Bakterije, Barometrska enačba, Blaise Pascal, Celzijeva temperaturna lestvica, Dan, Dež, Dušik, Eksosfera, Fosilno gorivo, Fotosinteza, Gostota, Helij, Ion, Ionosfera, Kemija, Kemijski element, Kilo, Kilogram, Kilometer, Kisik, Kondenzacija, Kripton, Kubični meter, Leto, Magnetosfera, Masa, Metan, Mezosfera, Milijarda, Milja, Množenje, Modra, Morje, Morska gladina, Nadmorska višina, NASA, Neon, Noč, Ocean, Ogljik, Ogljikov dioksid, Ognjenik, Organizem, Osnovni delec, ... Razširi indeks (33 več) »
- Atmosfera Zemlje
- Okolja
- Podnebje
Absorpcija
Absórpcija ali vsrkávanje se uporablja v več pomenih.
Poglej Ozračje in Absorpcija
Amonijak
Amonijak (tudi azan ali amoniak) je brezbarven plin neprijetnega vonja.
Poglej Ozračje in Amonijak
Apnenec
Apnenčaste skale pri Krakovu Apnenec je sedimentna kamnina, ki jo sestavlja pretežno kalcijev karbonat (CaCO3) v obliki minerala kalcita in aragonita, poleg tega pa tudi dolomit (CaMg(CO3)2).
Poglej Ozračje in Apnenec
Argon
Árgon (iz starogrške besede άργός, počasi delujoč, zaradi njegove kemijske inertnosti) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ar in atomsko število 18.
Poglej Ozračje in Argon
Astronavt
Japonski astronavt Soiči Noguči Ameriški astronavt Bruce McCandless II. v vesoljskem prostoru Astronávt (starogrško astron - zvezda + nauta - mornar) je udeleženec odprave v vesoljski prostor.
Poglej Ozračje in Astronavt
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Poglej Ozračje in Atom
Bakterije
Baktêrije ali cepljívke (znanstveno ime Bacteria) so velika skupina enoceličnih mikroskopskih živih organizmov, z razmeroma preprosto celično strukturo brez celičnega jedra in brez organelov, kot so mitohondriji ali kloroplasti.
Poglej Ozračje in Bakterije
Barometrska enačba
ozračju (na grafu do 600 km) morsko gladino (do 20 km) Barométrska enáčba opisuje pojemanje tlaka p\, z višino z\, v izotermnem ozračju: V realnem ozračju se temperatura z višino spreminja, zato velja ta zveza le približno.
Poglej Ozračje in Barometrska enačba
Blaise Pascal
Blaise Pascal, francoski matematik, filozof in fizik, * 19. junij 1623, Clermont-Ferrand, Puy-de-Dôme, Auvergne, Francija, † 19. avgust 1662, Pariz, Francija.
Poglej Ozračje in Blaise Pascal
Celzijeva temperaturna lestvica
Célzijeva temperatúrna léstvica je lestvica za merjenje temperatur, ki jo je leta 1742 predlagal švedski astronom Anders Celsius.
Poglej Ozračje in Celzijeva temperaturna lestvica
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Poglej Ozračje in Dan
Dež
sonca Padanje dežja Dèž je oblika padavin v kapljevinskem stanju, ki nastajajo v oblakih.
Poglej Ozračje in Dež
Dušik
Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.
Poglej Ozračje in Dušik
Eksosfera
Pogled na luno skozi atmosfero višjih območij Eksosfera (iz grščine έξο, éxo „zunaj, navzven“ in σφαίρα, sfära „žoga“) je zunanja plast ozračja, ki sega do 1000 kilometrov nad zemeljsko površino.
Poglej Ozračje in Eksosfera
Fosilno gorivo
Premog Fosilna goriva ali mineralna goriva so goriva, ki vsebujejo ogljikovodike.
Poglej Ozračje in Fosilno gorivo
Fotosinteza
listih. Fótosintéza (iz grščine: photós - svetloba +: sýnthesis - spajanje, sestavljanje) je biokemijski proces, pri katerem rastline, alge ter nekatere praživali in bakterije izrabljajo energijo sončne svetlobe za pridelavo hrane.
Poglej Ozračje in Fotosinteza
Gostota
Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.
Poglej Ozračje in Gostota
Helij
Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Poglej Ozračje in Helij
Ion
Ion je eno ali mnogoatomni električno nabiti delec, ki nastane, če se atomu, molekuli ali »skupini atomov« odvzame ali doda en ali več elektronov.
Poglej Ozračje in Ion
Ionosfera
Delitev atmosfere Ionosfera je ionizirani sloj v atmosferi.
Poglej Ozračje in Ionosfera
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Poglej Ozračje in Kemija
Kemijski element
periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.
Poglej Ozračje in Kemijski element
Kilo
Kílo (okrajšava k) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 103 ali 1.000.
Poglej Ozračje in Kilo
Kilogram
Kilográm (oznaka kg) je osnovna enota SI mase, enaka mnogokratniku Planckove konstante, ki ustreza masi kubičnega decimetra (litra) vode pri 4 °C.
Poglej Ozračje in Kilogram
Kilometer
Kilometrski kamen nekdnaje železniške proge med Brezovico in Vrhniko Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).
Poglej Ozračje in Kilometer
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Poglej Ozračje in Kisik
Kondenzacija
plastenke Kondenzácija ali utekočínjanje (oziroma pravilneje ukapljevínjanje) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz plinastega v kapljevinsko agregatno stanje.
Poglej Ozračje in Kondenzacija
Kripton
Krípton je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Kr in atomsko število 36.
Poglej Ozračje in Kripton
Kubični meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Kubíčni méter (oznaka m³) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za prostornino.
Poglej Ozračje in Kubični meter
Leto
Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.
Poglej Ozračje in Leto
Magnetosfera
Magnetosfera je valjasto območje, ki obdaja Zemljo, v katerem je Sončev veter pospešen pod vplivom zemeljskega magnetnega polja.
Poglej Ozračje in Magnetosfera
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Poglej Ozračje in Masa
Metan
Metan je najpreprostejši ogljikovodik, je plin s kemijsko formulo CH4.
Poglej Ozračje in Metan
Mezosfera
Zgradba ozračja (NOAA) Mezosfera (iz grščine mesos - srednja in sphaira - krogla) je plast Zemljinega ozračja, ki se začne nad stratosfero, točneje nad stratopavzo in se konča z mezopavzo, nad katero se razprostira termosfera.
Poglej Ozračje in Mezosfera
Milijarda
Milijárda je število, ki označuje tisoč milijonov.
Poglej Ozračje in Milijarda
Milja
Mílja je ime več enot za merjenje dolžine.
Poglej Ozračje in Milja
Množenje
Grafični postopek množenja: vsote presečišč skupin črt predstavljajo števke v produktu (desetice prištevamo številu, pozicioniranem levo) Množênje je ena od osnovnih aritmetičnih dvočlenih operacij.
Poglej Ozračje in Množenje
Modra
Módra je ena od treh primarnih aditivnih barv; modra svetloba ima med tremi primarnimi barvami najkrajšo valovno dolžino (420-490 nm).
Poglej Ozračje in Modra
Morje
Morje Svetovni oceani: Tihi, Atlantski, Indijski, Severni in Južni Norveški fjord na poti proti Aaltu Mórje, ki ga lahko poimenujemo tudi svetovni ocean ali enostavno ocean, je povezano telo slane vode, ki pokriva več kot 70% zemeljske površine.
Poglej Ozračje in Morje
Morska gladina
Mrtvim morjem. Srednja gladina morja ali povprečna nadmorska višina (MSL) (pogosto skrajšano na morska gladina ali gladina morja) je povprečna gladina ene ali več vodnih teles Zemlje, s katere se lahko merijo podatki, kot je višina.
Poglej Ozračje in Morska gladina
Nadmorska višina
Kandijske železniške postaje Nadmôrska višína (skrajšano n. v.) je absolutna višina točke na Zemeljinem površju, merjena od ravni morske gladine (in ne od središča Zemlje).
Poglej Ozračje in Nadmorska višina
NASA
National Aeronautics and Space Administration, bolje znana kot NASA, je ameriška vladna agencija odgovorna za ameriški vesoljski program in dolgoročne vesoljske raziskave.
Poglej Ozračje in NASA
Neon
Néon je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ne in atomsko število 10.
Poglej Ozračje in Neon
Noč
Sestavljena satelitska slika Zemlje ponoči Ljubljane Luka Koper ponoči Nóč je čas (perioda), v katerem je Sonce navidezno pod krajevnim obzorjem.
Poglej Ozračje in Noč
Ocean
Antarktični ali Južni ocean; zadnja sta ponekod obravnavana kot del prvih treh. Oceán (Okeanós - veliko morje) je telo slane vode, ki obsega večji del hidrosfere katerega od planetov.
Poglej Ozračje in Ocean
Ogljik
Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.
Poglej Ozračje in Ogljik
Ogljikov dioksid
Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2.
Poglej Ozračje in Ogljikov dioksid
Ognjenik
Indoneziji Seattla Ognjeník (tudi vulkán) je geološka površinska oblika, ki se največkrat pojavlja kot gora ali hrib.
Poglej Ozračje in Ognjenik
Organizem
V biologiji in ekologiji je organizem (grško organon - orodje) živeč kompleksni adaptivni sistem organov, ki drug na drugega vplivajo tako, da delujejo kot bolj ali manj stabilna celota.
Poglej Ozračje in Organizem
Osnovni delec
Osnóvni délec ali elementarni delec je subatomski delec brez podstrukture, zato ni sestavljen iz drugih delcev.
Poglej Ozračje in Osnovni delec
Ozon
Ozon (O3, IUPAC: trikisik) je triatomska molekula, sestavljena iz treh atomov kisika.
Poglej Ozračje in Ozon
Ozonska plast
Ozonska plast je del zemeljske atmosfere, ki vsebuje relativno visoke koncentracije ozona (O3).
Poglej Ozračje in Ozonska plast
Para
kapljice Pára je kapljevina v plinasti obliki, ki običajno nastane z izparevanjem.
Poglej Ozračje in Para
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Poglej Ozračje in Planet
Plin
Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.
Poglej Ozračje in Plin
Prostor
Prôstor je brezsnovna in neomejena entiteta v kateri so telesa, kjer se lahko gibljejo, in v kateri so pojavljajo dogodki.
Poglej Ozračje in Prostor
Rastline
Rastlíne (znanstveno ime Plantae) so eno izmed kraljestev živih bitij, v katerega uvrščamo približno 300.000 danes znanih vrst.
Poglej Ozračje in Rastline
Rayleighovo sipanje
neba. Rayleighovo sípanje je (prevladujoče) prožno sipanje svetlobe ali drugega elektromagnetnega valovanja, pri čemer se fotoni sevanja odbijajo od delcev, tj.
Poglej Ozračje in Rayleighovo sipanje
Sevanje
Sévanje (s tujko radiácija) označuje razširjanje valovanja skozi bolj ali manj neomejeno sredstvo, navadno prazen prostor ali plin.
Poglej Ozračje in Sevanje
Sončev veter
Sónčev véter je stalni tok nabitih delcev (npr. plazme), ki prihajajo iz zgornje atmosfere zvezde.
Poglej Ozračje in Sončev veter
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Ozračje in Sonce
Stratopavza
Stratopavza je zgornja meja stratosfere, ki se razprostira na vešini med 50 in 55 kilometrov.
Poglej Ozračje in Stratopavza
Stratosfera
Zgradba ozračja (NOAA) Stratosfera je plast Zemljinega ozračja v višini med približno 15 in 50 km nad zemeljsko površino.
Poglej Ozračje in Stratosfera
Strjevanje
Strjevánje (v primeru vode tudi zmrzovánje) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz kapljevinskega v trdno agregatno stanje.
Poglej Ozračje in Strjevanje
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Poglej Ozračje in Svetloba
Teža
Téža (navadno se označuje s Fg) je sila, s katero Zemlja zaradi težnosti privlači vsako telo z od nič različno maso.
Poglej Ozračje in Teža
Težnost
Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Poglej Ozračje in Težnost
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Poglej Ozračje in Temperatura
Toplota
Toplota (Q) je energija, ki ob stiku dveh teles z različnima temperaturama spontano prehaja s telesa višje temperature na telo z nižjo temperaturo (drugi zakon termodinamike).
Poglej Ozračje in Toplota
Troposfera
letala Zgradba ozračja (NOAA) Troposfêra je najnižji del Zemljinega ozračja, ki se neposredno dotika zemeljskega površja.
Poglej Ozračje in Troposfera
Učinek tople grede
Prikaz izmenjave energije med virom (Sonce) zemeljskim površjem ter zemeljske atmosfere in vesoljem. Slika prikazuje tudi sposobnost ozračja za zajemanje in recikliranje energije, ki ga oddaja površina Zemlje kar je značilnost učinka tople grede. Pri učinku tople grede gre za proces, pri katerem toplotno sevanje iz planetove površine absorbirajo atmosferski toplogredni plini, zaradi tega se absorbirana toplota ponovno širi v vse smeri.
Poglej Ozračje in Učinek tople grede
Ultravijolično valovanje
vesoljskega daljnogleda TRACE Últravijólično valovánje (kratica UV) je elektromagnetno valovanje z valovno dolžino krajšo od valovne dolžine vidne svetlobe, vendar daljšo od valovne dolžine rentgenskih žarkov.
Poglej Ozračje in Ultravijolično valovanje
Usedlina
Usedline ali sedimenti (lat. sedimentum.
Poglej Ozračje in Usedlina
Valovna dolžina
Valovna dolžina je fizikalna količina, ki predstavlja prostorsko periodo periodičnega vala - razdaljo, na kateri se oblika vala ponovi.
Poglej Ozračje in Valovna dolžina
Van Allenovi sevalni pasovi
Van Allenovi sevalni pasovi Van Allenovi (sevalni) pasovi predstavljajo prostor okrog Zemlje v obliki svitka, ki vsebuje električno nabite delce; v glavnem protone in elektrone s precejšnjo energijo.
Poglej Ozračje in Van Allenovi sevalni pasovi
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Poglej Ozračje in Vesolje
Vesoljsko plovilo
Viking MVP Vesóljsko plovílo je vozilo, ki lahko potuje skozi vesoljski prostor.
Poglej Ozračje in Vesoljsko plovilo
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.
Poglej Ozračje in Voda
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Poglej Ozračje in Vodik
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Poglej Ozračje in Združene države Amerike
Zemeljsko površje
Zemeljsko površje je splet vplivov množice dejavnikov; med drugim ima velik vpliv na njegovo podobo podnebje, kar je zaradi podnebnih pasov lepo vidno iz vesolja Površje Zemlje na kopnem in pod oceani zaznamujejo različne skupine oblikovalnih procesov, zlasti kopni del pa dandanes v veliki meri tudi posegi človeka Zêmeljsko povŕšje (zémeljsko ~) je zunanja meja zemeljske skorje oziroma litosfere.
Poglej Ozračje in Zemeljsko površje
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Ozračje in Zemlja
Zrak
Sestava zraka v volumskih % Zràk je zmes plinov, ki sestavlja ozračje Zemlje in s tem atmosfero.
Poglej Ozračje in Zrak
Glej tudi
Atmosfera Zemlje
Okolja
Podnebje
Prav tako znan kot Atmosfera Zemlje, Zemljina atmosfera, Zemljino ozračje.