Kazalo
110 odnosi: Abisal, Aljaški zaliv, Aljaska, Antarktika, Arabsko morje, Arktični ocean, Atlantski ocean, Atlas (gorovje), Škotsko morje, Čukotsko morje, Barentsovo morje, Batiskaf Trieste, Beaufortovo morje, Bengalski zaliv, Beringovo morje, Bibavica, Bioluminiscenca, Biosfera, Biskajski zaliv, Britanska Kolumbija, Brizgači, Celina, Davisov preliv, Delfini, Ekvator, Enkelad, Evropa (luna), Filipinsko morje, Fotosinteza, Ganimed (luna), Gejzir, Glavonožci, Grenlandsko morje, Gvinejski zaliv, Had, Herodot, Hidrosfera, Hobotnice, Iglokožci, Indija, Indijski ocean, Irsko morje, Izhlapevanje, Japonsko morje, Južni ocean, Jupiter, Kačjerepi, Kalifornijski zaliv, Kalisto (luna), Karibsko morje, ... Razširi indeks (60 več) »
- Oceani
- Oceanografija
- Vodna telesa
Abisal
Abisal (tudi abisalna cona) je območje v oceanu 2000-6000m globoko.
Poglej Ocean in Abisal
Aljaški zaliv
Aljaški zaliv (tlingitsko Yéil T'ooch’) je morski zaliv na skrajnem severu Tihega oceana.
Poglej Ocean in Aljaški zaliv
Aljaska
Aljáska (angleško Alaska) je najsevernejša in predzadnja (49. po vrsti, pridružena leta 1959) pridružena zvezna država ZDA.
Poglej Ocean in Aljaska
Antarktika
Antárktika (iz grščine ἀνταρκτικός: ántarktikós – nasprotje Arktiki) je Zemljina najjužnejša celina.
Poglej Ocean in Antarktika
Arabsko morje
Arabsko morje (Al-Bahr al-ˁArabī) je morsko območje v severnem Indijskem oceanu, ki ga na zahodu omejuje Arabski polotok, Adenski zaliv in preliv Guardafui, na severozahodu pa Omanski zaliv in Iran, na severu Pakistan, na vzhodu Indija, na jugovzhodu Lakadivsko morje in Maldivi, na jugozahodu Somalija.
Poglej Ocean in Arabsko morje
Arktični ocean
Arktični ocean Árktični oceán obkroža severni zemeljski tečaj.
Poglej Ocean in Arktični ocean
Atlantski ocean
Atlántski oceán, krajše imenovan tudi Atlántik, je drugi največji ocean na Zemlji, saj pokriva približno petino njene površine.
Poglej Ocean in Atlantski ocean
Atlas (gorovje)
Gorovje Atlas na satelitski sliki Afrike Gorovje Atlas (arabsko جبال الأطلس) je mlado nagubano gorovje v regiji Magreb na severozahodu Afrike, ki se razteza v dolžini 2.400 km skozi Maroko, Alžirijo in Tunizijo, vključuje pa tudi Gibraltarsko skalo.
Poglej Ocean in Atlas (gorovje)
Škotsko morje
južni polobli Škotsko morje je morje na severnem robu Južnega oceana na meji z južnim Atlantskim oceanom.
Poglej Ocean in Škotsko morje
Čukotsko morje
Čukotsko morje je robno morje Arktičnega oceana, ki leži med Azijo in Severno Ameriko.
Poglej Ocean in Čukotsko morje
Barentsovo morje
Lokacija Barentsovega morja Barentsovo morje (- Barencevo more) je morje v Arktičnem oceanu, ki se nahaja severno od Norveške in Rusije.
Poglej Ocean in Barentsovo morje
Batiskaf Trieste
Batiskaf Trieste dvigujejo nazaj na matično ladjo Trieste je bil batiskaf švicarske proizvodnje, s katerim je bil dosežen rekord v globinskem potopu s človeško posadko.
Poglej Ocean in Batiskaf Trieste
Beaufortovo morje
Beaufortovo morje je robno morje Arktičnega oceana, ki se razteza severno od ameriške zvezne države Aljaska ter Jukona in Severozahodnih teritorijev v Kanadi.
Poglej Ocean in Beaufortovo morje
Bengalski zaliv
right Bengalski zaliv, največji zaliv na svetu, obsega severovzhodni del Indijskega oceana.
Poglej Ocean in Bengalski zaliv
Beringovo morje
Beringovo morje (angleško Bering Sea; rusko Берингово море, Beringovo more; jupiško Imarpik) je robno morje Tihega oceana, ki leži na njegovem skrajnem severu in pokriva površino približno dva milijona km².
Poglej Ocean in Beringovo morje
Bibavica
Bíbavica ali plimovánje je izraz, ki opisuje pojav izmeničnega spreminjanja višine vodne gladine v morjih in oceanih.
Poglej Ocean in Bibavica
Bioluminiscenca
kresnici ''Photinus pyralis'' Bíoluminiscénca (grško: bios - življenje + latinsko lumen - svetloba) je v splošnem oddajanje svetlobe pri živih bitjih, ki nastane pri pretvorbi kemične energije v svetlobno.
Poglej Ocean in Bioluminiscenca
Biosfera
celin. Biosfera je vsota vseh ekosistemov.
Poglej Ocean in Biosfera
Biskajski zaliv
Lega Biskajskega zaliva v zahodni Evropi Biskajski zaliv (baskovsko Bizkaiko Golkoa, francosko Golfe de Gascogne, okcitansko Golf de Gasconha, špansko Golfo de Vizcaya) je zaliv v severnem delu Atlantskega oceana.
Poglej Ocean in Biskajski zaliv
Britanska Kolumbija
Britanska Kolumbija (ali BC) je ena od desetih kanadskih provinc.
Poglej Ocean in Britanska Kolumbija
Brizgači
Brizgači (znanstveno ime Holothuroidea) so skupina iglokožcev, v katero uvrščamo preko 1.700 vrst z največjim deležem v azijskem delu Tihega oceana.
Poglej Ocean in Brizgači
Celina
Celine ločene po barvah Celína ali kontinènt (latinsko continere - držati skupaj) je velika nepretrgana površina kopnega na planetu Zemlja.
Poglej Ocean in Celina
Davisov preliv
Lega Davisovega preliva med Kanado in Grenlandijo Pogled na ustje fjorda Kangerlussuaq iz Davisovega preliva Davisov preliv je morski preliv v severnem Atlantskem oceanu, ki leži med jugovzhodom Baffinovega otoka v kanadskem zveznem ozemlju Nunavut in jugozahodom Grenlandije.
Poglej Ocean in Davisov preliv
Delfini
Delfini so vodni sesalci družine Delphinidae in so najbolj razširjena družina kitov.
Poglej Ocean in Delfini
Ekvator
Zemlja z ekvatorjem Ekvátor (tudi ravník ali rávnik) je v geografiji največji vzporednik oz.
Poglej Ocean in Ekvator
Enkelad
Enkelad (Enkélados) je Saturnov naravni satelit.
Poglej Ocean in Enkelad
Evropa (luna)
Evrópa (grško Ευρώπη: Európa) je Jupitrov šesti in najmanjši znani Galilejev naravni satelit.
Poglej Ocean in Evropa (luna)
Filipinsko morje
Filipinsko morje je robno morje zahodnega Tihega oceana vzhodno od Filipinskega arhipelaga s površino okrog 5.000.000 km².
Poglej Ocean in Filipinsko morje
Fotosinteza
listih. Fótosintéza (iz grščine: photós - svetloba +: sýnthesis - spajanje, sestavljanje) je biokemijski proces, pri katerem rastline, alge ter nekatere praživali in bakterije izrabljajo energijo sončne svetlobe za pridelavo hrane.
Poglej Ocean in Fotosinteza
Ganimed (luna)
Ganiméd (grško: Ganimédes) je Jupitrov največji naravni satelit ter hkrati največji v celotnem Osončju.
Poglej Ocean in Ganimed (luna)
Gejzir
Gejzir Strokkur, Islandija Gejzír je termalni izvir na Zemljini površini, ki v presledkih bruha vrelo vodo in paro v zrak.
Poglej Ocean in Gejzir
Glavonožci
Glavonožci (znanstveno ime Cephalopoda) so razred mehkužcev, ki živijo izključno v morjih in oceanih ter jih združuje značilnost, da je izvorna noga mehkužcev preoblikovana v obroč lovk okoli ust.
Poglej Ocean in Glavonožci
Grenlandsko morje
Grenlandsko morje je robno morje v severnem Atlantskem oceanu oz.
Poglej Ocean in Grenlandsko morje
Gvinejski zaliv
Gvinejski zaliv, del Atlantskega oceana jugozahodno od Afrike oziroma njegovo robno morje.
Poglej Ocean in Gvinejski zaliv
Had
Had (tudi hadeik ali hades) je geološki eon pred arhaikom.
Poglej Ocean in Had
Herodot
Heródot, starogrški zgodovinar, * okoli 485 pr. n. št., Halikarnas, (sedaj Bodrum, Turčija), † okoli 420 pr. n. št., verjetno Atene ali Turioi, južna Italija.
Poglej Ocean in Herodot
Hidrosfera
Rečni kanal Hidrosfera (iz grščine vodna sfera) v geografiji opisuje vso vodo, ki jo najdemo na površju nekega planeta in pod njim.
Poglej Ocean in Hidrosfera
Hobotnice
Hobotnice (znanstveno ime Octopoda) so red mehkužcev, predstavniki katerega živijo v svetovnih morjih, predvsem na koralnih grebenih.
Poglej Ocean in Hobotnice
Iglokožci
Iglokóžci (znanstveno ime Echinodermata, iz grščine) so deblo morskih živali, najdemo pa jih na vseh globinah.
Poglej Ocean in Iglokožci
Indija
Indija (uradno Republika Indija; hindi: भारत गणराज्य Bhārat gaṇarājya) je država v Južni Aziji.
Poglej Ocean in Indija
Indijski ocean
right Índijski oceán je tretje največje vodno telo na svetu, pokriva namreč približno petino vodne površine Zemlje.
Poglej Ocean in Indijski ocean
Irsko morje
Irsko morje Irsko morje je del Atlantskega oceana, ki leži med otokoma Irsko in Veliko Britanijo.
Poglej Ocean in Irsko morje
Izhlapevanje
Izhlapévanje (tudi evaporácija) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz kapljevinskega v plinasto agregatno stanje.
Poglej Ocean in Izhlapevanje
Japonsko morje
Japonsko morje Japonsko morje je robno morje, ki se razprostira med Japonskim otočjem, otokom Sahalin, korejskim polotokom in Rusijo.
Poglej Ocean in Japonsko morje
Južni ocean
Mednarodne hidrografske organizacije (2002) konvergence Antarktike, ki jo znanstveniki včasih uporabljajo kot razmejitev Južnega oceana.Júžni oceán, poznan tudi kot Antárktični oceán obsega najjužnejše vode Svetovnega oceana, ki so običajno označene južno od 60.
Poglej Ocean in Južni ocean
Jupiter
Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.
Poglej Ocean in Jupiter
Kačjerepi
Kačjerepi (znanstveno ime Ophiuroidea) so skupina iglokožcev, sorodna morskim zvezdam, v katero uvrščamo več kot 2.000 vrst.
Poglej Ocean in Kačjerepi
Kalifornijski zaliv
Kalifornijski zaliv (Golfo de California), včasih tudi Cortezovo morje, je robno morje Tihega oceana, ki se nahaja med Kalifornijskim polotokom in celinskim delom Mehike na jugu Severne Amerike.
Poglej Ocean in Kalifornijski zaliv
Kalisto (luna)
Kalísto (grško Καλλιστώ: Kallistó) je Jupitrov drugi največji naravni satelit.
Poglej Ocean in Kalisto (luna)
Karibsko morje
Karíbsko mórje (tudi Antilsko morje) je kot morje del Atlantskega oceana južno od Mehiškega zaliva.
Poglej Ocean in Karibsko morje
Karsko morje
Karsko morje Karsko moje (rusko: Карское море, Karskoe more) je robno morje Arktičnega oceana.
Poglej Ocean in Karsko morje
Kaspijsko jezero
Kaspijsko jezero (tudi Kaspijsko morje) je veliko endoreično vodno telo, ki leži na meji med Azijo in ruskim delom Evrope.
Poglej Ocean in Kaspijsko jezero
Kiti
Kiti (znanstveno ime Cetacea, iz) so red sesalcev, katerega predstavniki so prilagojeni na življenje pod vodo.
Poglej Ocean in Kiti
Klobučnjaki
Klobučnjaki (znanstveno ime Scyphozoa) so razred morskih ožigalkarjev, v katerega uvrščamo približno 200 danes znanih vrst.
Poglej Ocean in Klobučnjaki
Klorofil
Strukturna formula klorofila a Klorofíl (iz grščine chloros - zelen, phyllos - list) je zeleno barvilo v rastlinah, algah in modrozelenih cepljivkah, ki je zelo pomembno v procesu fotosinteze.
Poglej Ocean in Klorofil
Koralno morje
Koralno morje je robno morje zahodnega Tihega oceana ob severovzhodni obali Avstralije.
Poglej Ocean in Koralno morje
Kril
Kril (znanstveno ime Euphausiacea) je red višjih rakov s približno 110 opisanimi vrstami, ki živijo v vseh svetovnih oceanih.
Poglej Ocean in Kril
Kubični meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Kubíčni méter (oznaka m³) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za prostornino.
Poglej Ocean in Kubični meter
Kvadratni kilometer
Kvadrátni kilométer (oznaka km²) je izpeljana enota SI za merjenje površin.
Poglej Ocean in Kvadratni kilometer
Lignji
Lignji (znanstveno ime Teuthida, v nekaterih virih tudi Teuthoidea) so red mehkužcev iz razreda glavonožcev, v katerega uvrščamo približno 300 danes živečih vrst, ki živijo v svetovnih morjih in oceanih.
Poglej Ocean in Lignji
Litoral
Litoralni pas Obrežje jezera Litoral (iz latinščine litus, litoris, obala), tudi bibavični pas je priobalni pas morja, ki sega od najvišje obalne črte, ki jo oblivajo najvišji plimski valovi, do približno 200 m globine ali nizkega vodostaja.
Poglej Ocean in Litoral
Magellanov preliv
Magellanov preliv ali Magellanova ožina (špansko Estrecho de Magallanes) je plovna pot na skrajnem jugu celinske Južne Amerike.
Poglej Ocean in Magellanov preliv
Marijanski jarek
Marijanski jarek Marijanski jarek je najgloblji poznani del svetovnih oceanov in najnižja točka površja Zemljine skorje.
Poglej Ocean in Marijanski jarek
Mars
Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.
Poglej Ocean in Mars
Mednarodna hidrografska organizacija
Mednarodna hidrografska organizacija (kratica IHO) je medvladna organizacija s sedežem v Monaku, ki predpisuje poimenovanje in razmejitev vodnih teles v svetovnem merilu ter hidrografske standarde, spodbuja pa tudi razvoj tehnik kartiranja in deluje kot posvetovalno telo za koordinacijo pristojnih uradov v državah članicah.
Poglej Ocean in Mednarodna hidrografska organizacija
Mehiški zaliv
3D računalniški model Mehiškega zaliva Mehiški zaliv je veliko vodno telo med Severno in Srednjo Ameriko, del Atlantskega oceana.
Poglej Ocean in Mehiški zaliv
Morje
Morje Svetovni oceani: Tihi, Atlantski, Indijski, Severni in Južni Norveški fjord na poti proti Aaltu Mórje, ki ga lahko poimenujemo tudi svetovni ocean ali enostavno ocean, je povezano telo slane vode, ki pokriva več kot 70% zemeljske površine.
Poglej Ocean in Morje
Morje Laptevov
Morje Laptevov (Laptev Sea) Mórje Láptevov (tudi Morje Laptjevov, nepravilno Morje Laptevih (mestnik namesto rodilnika) (rusko море Лаптевых) je del Arktičnega oceana in se razteza na površini 649.800 km² znotraj polarnega kroga. Leži med polotokom Tajmir in Novosibirskimi otoki.
Poglej Ocean in Morje Laptevov
Morske zvezde
Morske zvezde (znanstveno ime Asteroidea) so razred iglokožcev, ki zajema okoli 1.500 vrst.
Poglej Ocean in Morske zvezde
Morski preliv
Morski preliv Dardanele Gibraltarska ožina, pogled iz vesolja Morski preliv je v hidrogeografiji ozek vodni pas med otoki, polotoki ali celinami.
Poglej Ocean in Morski preliv
NASA
National Aeronautics and Space Administration, bolje znana kot NASA, je ameriška vladna agencija odgovorna za ameriški vesoljski program in dolgoročne vesoljske raziskave.
Poglej Ocean in NASA
Norveško morje
Norveško morje (Noregshaf) je robno morje Arktičnega oceana, ki ga obkrožajo Grenlandsko morje na severozahodu, Barentsovo morje na severovzhodu, Norveška na jugovzhodu in Severno morje na jugu, na jugozahodu pa ga greben med Ferskimi otoki ter Islandijo loči od Atlantskega oceana. Za razliko od mnogih drugih morij večina dna Norveškega morja ni del epikontinentalnega pasu in zato leži na veliki globini v povprečju približno dva kilometra.
Poglej Ocean in Norveško morje
Ožigalkarji
Ožigalkarji (znanstveno ime Cnidaria) so skupina pravih mnogoceličarjev.
Poglej Ocean in Ožigalkarji
Oceanografija
spektroskopsko s satelita. Vesoljska tehnologija je pomembno orodje v sodobni oceanografiji. Oceanografíja (sestavljeni starogrški besedi: Okeanós (Okeánes) - veliko morje, ocean in: gráfe - pisati) ali oceanologija je znanstvena veda, ki proučuje oceane oziroma morja, kar vključuje vse naravne pojave v morskem okolju - od tektonike plošč na dnu, kroženja snovi v morjih na globalni ravni, vodnih tokov in valovanja na gladini, do morskih organizmov.
Poglej Ocean in Oceanografija
Oceanski jarek
Pregled globokomorskih jarkov na Zemlji Oceanski jarek (angl. trench), znan v geologiji kot globokomorski jarek, je običajno podolgovata, vendar relativno ozka depresija na morskem dnu.
Poglej Ocean in Oceanski jarek
Ohotsko morje
Ohotsko morje je robno morje zahodnega Tihega oceana.
Poglej Ocean in Ohotsko morje
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Poglej Ocean in Osončje
Otočje
Tuamotu Otočje ali arhipelag je skupina otokov enake geološke zgradbe ali nastanka.
Poglej Ocean in Otočje
Padavine
pozno poletna nevihta na Danskem Padavíne so vse oblike kondenzirane vodne pare, ki se pojavljajo na Zemljinem površju ali v njenem ozračju v tekočem ali trdnem stanju.
Poglej Ocean in Padavine
Pantalasa
Pangee Pantalasa (vsa morja) je bil ogromen ocean, ki je v obdobju poznega paleozoika in zgodnjega mezozoika obdajal supercelino Pangeo.
Poglej Ocean in Pantalasa
Pelagično območje
Diagram slojev pelagičnega območja. Pelagično območje obsega vse vode, ki niso v bližini dna ali obale.
Poglej Ocean in Pelagično območje
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Poglej Ocean in Planet
Plankton
kremenastih alg, ene od ključnih skupin planktonskih organizmov Plankton (iz grške besede πλαγκτος planktos, 'postopač', 'klatež') je združba, ki jo sestavljajo organizmi, ki lebdijo v vodi in niso aktivni plavalci.
Poglej Ocean in Plankton
Prostornina
Prostornína ali volúmen (oznaka V) je fizikalna količina, ki pove, koliko prostora zaseda telo.
Poglej Ocean in Prostornina
Radiata
Radiata je takson, ki so ga nekoč uporabljali za klasifikacijo živali z radialno simetričnim (zvezdasto somernim) telesom.
Poglej Ocean in Radiata
Raki
Raki (znanstveno ime Crustacea) so velika skupina členonožcev, ki jo navadno klasificiramo na nivoju poddebla.
Poglej Ocean in Raki
Río de la Plata
Zemljevid reke Río de la Plata (špansko »reka srebra«) — včasih tudi »reka Plata« — je široko rečno ustje oziroma morski rokav lijakaste oblike, ki ga sestavljata reki Urugvaj in Paraná.
Poglej Ocean in Río de la Plata
Ribe
Ribe so ektotermni vretenčarji, ki so prilagojeni na življenje v vodnem okolju.
Poglej Ocean in Ribe
Robno morje
V oceanografiji je robno morje tako, ki je delno obdano z otoki, otočji ali polotoki, ki mejijo na ali so široko odprti na ocean na površini in/ali mejijo s podmorskimi grebeni na morskem dnu.
Poglej Ocean in Robno morje
Rokavski preliv
Satelitski posnetek Rokavskega preliva Rokavski preliv (angleško English Channel, francosko La Manche 'rokav') je preliv med Veliko Britanijo in Francijo, ki je del Atlantskega oceana.
Poglej Ocean in Rokavski preliv
Rt Agulhas
Svetilnik na rtu Agulhas Rt Agulhas (izgovarjava, v portugalščini) je najbolj južna točka celinske Afrike in po navedbah Mednarodne hidrografske organizacije kopenska točka, ki je izhodišče za namišljeno morsko linijo, ki predstavlja mejo med Atlantskim in Indijskim oceanom.
Poglej Ocean in Rt Agulhas
Rt Horn
Pogled na Rt Horn iz juga. Rt Horn je uradno najjužnejša točka Južne Amerike.
Poglej Ocean in Rt Horn
Saturn
Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.
Poglej Ocean in Saturn
Severni tečaj
Azimutna projekcija prikazuje Arktični ocean in Severni tečaj. Séverni tečáj ali séverni pól je najsevernejša točka na Zemlji.
Poglej Ocean in Severni tečaj
Severno morje
Severno morje je robno morje Atlantskega oceana med obalama Norveške in Danske na vzhodu, Velike Britanije na zahodu in obalami Nemčije, Nizozemske, Belgije in Francije na jugu.
Poglej Ocean in Severno morje
Slanost
Slánost je merilo za vsebnost soli (natrijevega klorida) v vodi.
Poglej Ocean in Slanost
Sredozemsko morje
Sestavljen satelitski posnetek Sredozemskega morja (NASA) Sredozemsko morje je približno 4000 km dolgo in okoli 800 km široko robno morje Atlantskega oceana, ki ga na severu omejuje Evropa, na jugu Afrika, na vzhodu pa Azija.
Poglej Ocean in Sredozemsko morje
Svetovni ocean
Svetovni ocean ali Globalni ocean je med seboj povezan sistem Zemljinih oceanskih vod in zaobjema maso hidrosfere.
Poglej Ocean in Svetovni ocean
Tasmanija
Tasmanija v Avstraliji Otok Tasmanija je 6 zvezna država Avstralije s površino 68.401 km², na kateri prebiva 540.569 prebivalcev (junij 2020).
Poglej Ocean in Tasmanija
Tasmanovo morje
Tasmanovo morje (maorsko Te Tai-o-Rēhua) je robno morje Tihega oceana, ki se razprostira med Avstralijo in Novo Zelandijo na jugozahodu Tihega oceana.
Poglej Ocean in Tasmanovo morje
Tihi ocean
Tíhi oceán, znan tudi kot Pacífiški oceán ali Pacífik (iz španske besede Pacífico, ki pomeni miren, spokojen) je največje vodno telo na svetu, saj s 165,2 milijoni km² pokriva kar tretjino površine Zemlje.
Poglej Ocean in Tihi ocean
Titan (luna)
Titan v naravnih barvah, kot ga je posnela sonda ''Cassini''. Slika je zamegljena zaradi oblakov organodušikovih spojin. Titan (grško: Titán) je največji Saturnov naravni satelit in drugi največji naravni satelit v Osončju.
Poglej Ocean in Titan (luna)
Triton (luna)
Tríton (grško Τρίτων: Tríton) je največji naravni satelit planeta Neptun, ki ga je odkril William Lassell 10. oktobra 1846, to je le 17 dni po odkritju samega planeta.
Poglej Ocean in Triton (luna)
Tropski ciklon
Mednarodne vesoljske postaje. Lepo se vidi vrtenje v smeri urinega kazalca. Združen prikaz poti vseh ciklonov od 1985 do 2005 Trópski ciklón (tudi tajfún (Tihi ocean), hurikán (Srednja Amerika) - imenovan po bogu vetra, nevihte in ognja Hurakanu (v slovanskih jezikih tudi uragan), ciklon (Indijski ocean), Willy-Willies (Avstralija) ali orkán) je v meteorologiji viharni pojav v Zemljinem ozračju.
Poglej Ocean in Tropski ciklon
Uran (planet)
Urán je zunanji, sedmi planet od Sonca v Osončju.
Poglej Ocean in Uran (planet)
Venera
Vénera (tudi Danica ali Večernica) je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.
Poglej Ocean in Venera
Vzhodnosibirsko morje
Vzhodnosibirsko morje je robno morje Arktičnega oceana ob severovzhodni obali Rusije.
Poglej Ocean in Vzhodnosibirsko morje
Zaliv
Batimetrija Mehiškega zaliva Zaliv je v kopno segajoč del morja ali jezera, ki se zajeda v obalo oz.
Poglej Ocean in Zaliv
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Ocean in Zemlja
Zemljepisna širina
Zemlje s črtami zemljepisne širine Vzporednik Definicija zemljepisne širine \scriptstyle \phi 50.vzporednik v Mainzu Zemljepísna širína (tudi geográfska širína in redko (geografska) latituda), z oznako φ, opisuje lego kraja na Zemlji severno ali južno od ekvatorja.
Poglej Ocean in Zemljepisna širina
Glej tudi
Oceani
Oceanografija
Vodna telesa
Prav tako znan kot Oceani.