Hitreje kot brskalnik!
132 odnosi: Acetilen, Adaptivna optika, Albedo, Alexander Pope, Amonijak, Anders Johan Lexell, Apsidna točka, Argument periapside, Ariel (luna), Asteroid, Astronomische Nachrichten, Astronomska enota, Astronomski simbol, Atmosfera nebesnega telesa, Belinda (luna), Berlin, Bik (ozvezdje), Bog, Celzijeva temperaturna lestvica, Cian, Daljnogled, Daniel Bernoulli, Datum, Deklinacija, Desdemona (luna), Dušik, Dunaj, Efemeride, Ekvator, Etan, Gostota, Grška mitologija, Helij, Infrardeče valovanje, Izsrednost tira, Japonščina, Johann Elert Bode, John Flamsteed, Joseph Jérôme Lefrançois de Lalande, Julija (luna), Julijansko leto, Jupiter, Jurij III. Britanski, Kanjon, Kelvin, Kilogram, Kilometer, Kisik, Kitajščina, Komet, ..., Kordelija (luna), Korejščina, Kotna hitrost, Kovinski vodik, Kresida (luna), Kvadratni kilometer, Laboratorij za reaktivni pogon, Led, Luna, Magnetno polje, Magnetosfera, Masa, Merkur, Metan, Miranda (luna), Nagib vrtilne osi, Naklon tira, Naravni satelit, NASA, Navidezni sij, Nebo, Neptun, Oberon (luna), Obhodni čas, Ofelija (luna), Ogljik, Ogljikov dioksid, Ogljikov monoksid, Ogljikovodik, Okultacija, Orbitalna perioda, Osončje, Paskal, Pierre Charles Le Monnier, Planet, Planetni obroč, Plinasti orjak, Pospešek, Površina, Premer, Rdeča, Rea (luna), Rektascenzija, Rozalinda (luna), Sankt Peterburg, Saturn, Sonce, Sploščenost, Težni pospešek, Težnost, Tehnologija, Temperatura, Tir, Tirna hitrost, Titanija (luna), Triton (luna), Ubežna hitrost, Umbriel (luna), Uppsala, Uran (mitologija), Vesoljska sonda, Vesoljski teleskop Hubble, Vesoljsko plovilo, Vietnamščina, Voda, Vodik, Vodikov sulfid, Voyager 2, Vrtilna doba, Vrtilna hitrost, Vzvratno gibanje, William Herschel, William Shakespeare, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, Zemlja, Zračni tlak, 1 E12 m, 1 E7 m, 1 E9 s, 2005, 22. december, 26. april. Razširi indeks (82 več) »
Acetilen
Acetilen (iz latinskega acetum – kis in grškega ὕλη - les, snov) ali etin je brezbarven plin s kemijsko formulo C2H2 (CH≡CH).
Novo!!: Uran (planet) in Acetilen · Poglej več »
Adaptivna optika
zrcali, ki imajo spremenljivo površino. Vpadajoče valovno čelo vsebuje motnje, ki se pri odboju na zrcalu odstranijo. Površina zrcala se pri tem prilagaja motnjam tako, da nastane po odboju valovno čelo, ki ima zelo malo motenj Shack-Hartmanovega senzorja valovnega čela. Valovno čelo z motnjami pada na vrsto majhnih leč. Od naklona valovnega čela je odvisen nastanek slike na detektorjih. Kot izhod nastane signal, ki ga s pomočjo hitrega računalnika uporabimo za krmiljenje oblike površine ogledala v astronomskem teleskopu. Negativ slike zvezde posnet s teleskopom. Levi del kaže posnetek v počasnem gibanju, če ni vključena adaptivna optika. Desni del kaže posnetek iste zvezde (tudi film v počasnem gibanju) z vključeno adaptivno optiko. Slika zvezde je mnogo boljša, ker je manj utipanja. Slika zvezde se še vedno rahlo spreminja, vendar je to spreminjanje mnogo manj opazno. Adaptivna optika ali prilagodljiva optika je tehnologija, ki v realnem času omogoča popravke valovnega čela elektromagnetnega valovanja s pomočjo ogledala, ki ima spremenljivo površino, ali z uporabo snovi s spremenljivim lomnim količnikom.
Novo!!: Uran (planet) in Adaptivna optika · Poglej več »
Albedo
sončne svetlobe relativno glede na različne pogoje površin Albedo ali koeficient odbojnosti (tudi odbojnost) je mera za svetlobno odbojnost površine telesa.
Novo!!: Uran (planet) in Albedo · Poglej več »
Alexander Pope
Alexander Pope, angleški pesnik in prevajalec, * 21. maj 1688, London, † 30. maj 1744, Twickenham.
Novo!!: Uran (planet) in Alexander Pope · Poglej več »
Amonijak
Amonijak (tudi azan ali amoniak) je brezbarven plin neprijetnega vonja.
Novo!!: Uran (planet) in Amonijak · Poglej več »
Anders Johan Lexell
Anders Johan Lexell, švedsko-ruski astronom in matematik, * 24. december 1740, Åbo, Švedska (sedaj Turku, Finska), † 11. december (30. november, julijanski koledar) 1784, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Novo!!: Uran (planet) in Anders Johan Lexell · Poglej več »
Apsidna točka
Apsidna točka ali kar apsida je v astronomiji in astrodinamiki točka na eliptičnem tiru nebesnega telesa, kjer je najbolj ali najmanj oddaljeno od središča kroženja.
Novo!!: Uran (planet) in Apsidna točka · Poglej več »
Argument periapside
Argument periapside za ravnino ekliptike Argument periapside (oznaka ω) je v astronomiji in astrodinamiki eden izmed šestih elementov tira, ki določajo lego in hitrost nebesnega telesa.
Novo!!: Uran (planet) in Argument periapside · Poglej več »
Ariel (luna)
Ariel je dvanajsti od Uranovih znanih naravnih satelitov.
Novo!!: Uran (planet) in Ariel (luna) · Poglej več »
Asteroid
Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.
Novo!!: Uran (planet) in Asteroid · Poglej več »
Astronomische Nachrichten
Naslovnica prve številke revije ''Astronomische Nachrichten'' leta 1823 Astronomische Nachrichten, eden izmed prvih mednarodnih časopisov na področju astronomije,, by Jurgen Hamel, pp.
Novo!!: Uran (planet) in Astronomische Nachrichten · Poglej več »
Astronomska enota
Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.
Novo!!: Uran (planet) in Astronomska enota · Poglej več »
Astronomski simbol
Astronomski simboli so simboli, s katerimi se predstavljajo različna nebesna telesa, tj.
Novo!!: Uran (planet) in Astronomski simbol · Poglej več »
Atmosfera nebesnega telesa
Atmosfera (po sodobni latinski skovanki atmosphaera iz 17. stoletja, grško ἀτμός – »para« in σφαῖρα – »krogla«) je plast plinov, ki obdaja planet ali drugo nebesno telo z dovolj veliko maso, da jo zadrži njegova gravitacija.
Novo!!: Uran (planet) in Atmosfera nebesnega telesa · Poglej več »
Belinda (luna)
Belinda je Uranov notranji satelit.
Novo!!: Uran (planet) in Belinda (luna) · Poglej več »
Berlin
Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.
Novo!!: Uran (planet) in Berlin · Poglej več »
Bik (ozvezdje)
Bik (znak 20px, Unicode) je ozvezdje živalskega kroga in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Novo!!: Uran (planet) in Bik (ozvezdje) · Poglej več »
Bog
V monoteistični misli je Bog vrhovno bitje, stvarnik in glavni predmet vere.
Novo!!: Uran (planet) in Bog · Poglej več »
Celzijeva temperaturna lestvica
Célzijeva temperatúrna léstvica je lestvica za merjenje temperatur, ki jo je leta 1742 predlagal švedski astronom Anders Celsius.
Novo!!: Uran (planet) in Celzijeva temperaturna lestvica · Poglej več »
Cian
Cián (tudi sínja) je barva svetlobe z valovno dolžino 490–520 nm ali mešanica modre in zelene barve; modrozelena.
Novo!!: Uran (planet) in Cian · Poglej več »
Daljnogled
Nici Binokular ''Big Eyes'' ameriške mornarice Daljnoglèd ali teleskóp je optični instrument, s katerim dobimo povečano sliko oddaljenih predmetov.
Novo!!: Uran (planet) in Daljnogled · Poglej več »
Daniel Bernoulli
Daniel Bernoulli I., švicarski matematik in fizik, * 9. februar 1700, Groningen, Nizozemska, † 17. marec 1782, Basel, Švica.
Novo!!: Uran (planet) in Daniel Bernoulli · Poglej več »
Datum
Datum v koledarju je podatek o nekem dnevu ali dogodku glede na sestav koledarja.
Novo!!: Uran (planet) in Datum · Poglej več »
Deklinacija
Ekvatorski koordinatni sistem Deklinácija (oznaka δ) je v astronomiji lok časovne krožnice merjen od nebesnega ekvatorja pa do lege nebesnega telesa na časovni krožnici.
Novo!!: Uran (planet) in Deklinacija · Poglej več »
Desdemona (luna)
Desdemona je Uranov notranji satelit.
Novo!!: Uran (planet) in Desdemona (luna) · Poglej več »
Dušik
Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.
Novo!!: Uran (planet) in Dušik · Poglej več »
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Novo!!: Uran (planet) in Dunaj · Poglej več »
Efemeride
Efemeríde (ephēmerís – dnevno, – dnevnik) so tabele s podatki o legi nebesnih teles v odvisnosti od časa.
Novo!!: Uran (planet) in Efemeride · Poglej več »
Ekvator
Zemlja z ekvatorjem Ekvátor (tudi ravník ali rávnik) je v geografiji največji vzporednik oz.
Novo!!: Uran (planet) in Ekvator · Poglej več »
Etan
Etan je kemična spojina s kemijsko formulo C2H6.
Novo!!: Uran (planet) in Etan · Poglej več »
Gostota
Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.
Novo!!: Uran (planet) in Gostota · Poglej več »
Grška mitologija
Grško trojstvo in razporeditev treh zemeljskih kraljestev: Zevsovega Boga (Nebesa), Pozejdona (Morja in oceani) in Hada (Podzemlje). Teos (manjši bogovi) so otroci te trojice. Doprsni Zevsov kip Grška mitologija je skupek mitov in naukov, ki pripadajo antičnim Grkom, v zvezi z njihovimi bogovi in junaki, naravo Sveta in izvorom ter pomenom njihovega kultnega in ritualnega ravnanja.
Novo!!: Uran (planet) in Grška mitologija · Poglej več »
Helij
Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Novo!!: Uran (planet) in Helij · Poglej več »
Infrardeče valovanje
Slika majhnega psa, posneta v srednjevalovnem infrardečem (»termalnem«) območju Ínfrardéče sévanje označuje elektromagnetno valovanje z valovnimi dolžinami, daljšimi od valovnih dolžin vidne svetlobe, a krajšimi od mikrovalovnega valovanja.
Novo!!: Uran (planet) in Infrardeče valovanje · Poglej več »
Izsrednost tira
Izsrédnost tíra (ekscéntričnost órbite) je v astronomiji in astrodinamiki število med 0 in 1, ki nam pove obliko eliptičnega tira nebesnega telesa.
Novo!!: Uran (planet) in Izsrednost tira · Poglej več »
Japonščina
Japónščina (japonsko 日本語, nihongo) je jezik izolat z več kot 125 milijoni govorcev, v prvi vrsti na Japonskem, kjer je državni in uradni jezik.
Novo!!: Uran (planet) in Japonščina · Poglej več »
Johann Elert Bode
Johann Elert Bode (tudi Elbert), nemški astronom, * 19. januar 1747, Hamburg, Nemčija, † 23. november 1826, Berlin, Nemčija.
Novo!!: Uran (planet) in Johann Elert Bode · Poglej več »
John Flamsteed
Druga izdaja Flamsteedovega ''Nebesnega atlasa'' (''Atlas Coelestis'') iz leta 1753 John Flamsteed, FRS, angleški astronom, * 19. avgust 1646, Denby, grofija Derbyshire, Anglija, † 12. januar 1719, Greenwich pri Londonu, Anglija.
Novo!!: Uran (planet) in John Flamsteed · Poglej več »
Joseph Jérôme Lefrançois de Lalande
Pokopališču Père-Lachaise Joseph Jérôme Lefrançois de Lalande (tudi Jér Le Français de la Lande), francoski astronom, matematik, pisatelj, enciklopedist in prostozidar, * 11. julij 1732, Bourg-en-Bress, departma Ain, Francija, † 4. april 1807, Pariz, Francija.
Novo!!: Uran (planet) in Joseph Jérôme Lefrançois de Lalande · Poglej več »
Julija (luna)
Julija je Uranov notranji satelit.
Novo!!: Uran (planet) in Julija (luna) · Poglej več »
Julijansko leto
Julijansko leto je v astronomiji enota za merjenje časa, ki obsega natančno 365,25 dni od katerih ima vsak po 86.400 sekund (v letu je 31.557.600 sekund).
Novo!!: Uran (planet) in Julijansko leto · Poglej več »
Jupiter
Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.
Novo!!: Uran (planet) in Jupiter · Poglej več »
Jurij III. Britanski
Jurij III. (angleško George III.), britanski kralj, 4. junij 1738, † 29. januar 1820.
Novo!!: Uran (planet) in Jurij III. Britanski · Poglej več »
Kanjon
ZDA Kanjon je globoko zarezana tesen s skoraj navpičnimi in koničastimi stenami.
Novo!!: Uran (planet) in Kanjon · Poglej več »
Kelvin
Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.
Novo!!: Uran (planet) in Kelvin · Poglej več »
Kilogram
Kilográm (oznaka kg) je osnovna enota SI mase, enaka mnogokratniku Planckove konstante, ki ustreza masi kubičnega decimetra (litra) vode pri 4 °C.
Novo!!: Uran (planet) in Kilogram · Poglej več »
Kilometer
Kilometrski kamen nekdnaje železniške proge med Brezovico in Vrhniko Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).
Novo!!: Uran (planet) in Kilometer · Poglej več »
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Novo!!: Uran (planet) in Kisik · Poglej več »
Kitajščina
Kitajščina (oz.) je jezik oz.
Novo!!: Uran (planet) in Kitajščina · Poglej več »
Komet
Apianovem delu ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Komèt (grško: kométes - zvezda z lasmi, iz komé - lasje; ali repatíca) je majhno astronomsko telo, podobno asteroidu, vendar sestavljeno pretežno iz ledu.
Novo!!: Uran (planet) in Komet · Poglej več »
Kordelija (luna)
Kordelija je Uranov pastirski satelit, ki je Uranu najbližji.
Novo!!: Uran (planet) in Kordelija (luna) · Poglej več »
Korejščina
Koréjščina (glej spodaj) je uradni jezik v Korejah, tako v Severni kot v Južni.
Novo!!: Uran (planet) in Korejščina · Poglej več »
Kotna hitrost
Kótna hitróst je v fiziki količina, določena kot odvod zasuka po času: Običajno se jo označuje z malo grško črko ω.
Novo!!: Uran (planet) in Kotna hitrost · Poglej več »
Kovinski vodik
Kovinski vodik nastane, če je vodik izpostavljen dovolj velikemu tlaku.
Novo!!: Uran (planet) in Kovinski vodik · Poglej več »
Kresida (luna)
Kresida je Uranov notranji satelit.
Novo!!: Uran (planet) in Kresida (luna) · Poglej več »
Kvadratni kilometer
Kvadrátni kilométer (oznaka km²) je izpeljana enota SI za merjenje površin.
Novo!!: Uran (planet) in Kvadratni kilometer · Poglej več »
Laboratorij za reaktivni pogon
Kompleks zgradb Laboratorija v Pasadeni. ''Z dovoljenjem NASA/JPL-Caltech.'' Nadzorna soba v Laboratoriju. ''Z dovoljenjem NASA/JPL-Caltech.'' Laboratorij za reaktivni pogon (izvirno; kratica JPL) je Nasino raziskovalno središče v Pasadeni in La Cañada Flintridgeu pri Los Angelesu v Kaliforniji, ZDA.
Novo!!: Uran (planet) in Laboratorij za reaktivni pogon · Poglej več »
Led
Blok ledu na Islandiji Léd je zmrznjena trdna oblika vode.
Novo!!: Uran (planet) in Led · Poglej več »
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Novo!!: Uran (planet) in Luna · Poglej več »
Magnetno polje
Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor.
Novo!!: Uran (planet) in Magnetno polje · Poglej več »
Magnetosfera
Magnetosfera je valjasto območje, ki obdaja Zemljo, v katerem je Sončev veter pospešen pod vplivom zemeljskega magnetnega polja.
Novo!!: Uran (planet) in Magnetosfera · Poglej več »
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Novo!!: Uran (planet) in Masa · Poglej več »
Merkur
Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.
Novo!!: Uran (planet) in Merkur · Poglej več »
Metan
Metan je najpreprostejši ogljikovodik, je plin s kemijsko formulo CH4.
Novo!!: Uran (planet) in Metan · Poglej več »
Miranda (luna)
Miranda je enajsta od Uranovih znanih satelitov.
Novo!!: Uran (planet) in Miranda (luna) · Poglej več »
Nagib vrtilne osi
Nagíb vrtílne osí je v astronomiji kot med osjo vrtenja telesa (planeta ali naravnega satelita) okrog svoje osi in pravokotnico na ravnino kroženja.
Novo!!: Uran (planet) in Nagib vrtilne osi · Poglej več »
Naklon tira
''A'' krožeče telo (satelit) ''B'' osrednje telo (planet) C izbrana ravnina (npr. ekliptika) D ravnina tirnice telesa A ''i'' – naklon tira Naklòn tíra ali inklinácija je v astronomiji in astrodinamiki eden izmed šestih elementov tirnice, ki točno opišejo tirnico nebesnega telesa.
Novo!!: Uran (planet) in Naklon tira · Poglej več »
Naravni satelit
Luno. Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog pvečjega spremljevalca Harona, kar včasih obravnavajo kot edini dvojni planet v našem Osončju.
Novo!!: Uran (planet) in Naravni satelit · Poglej več »
NASA
National Aeronautics and Space Administration, bolje znana kot NASA, je ameriška vladna agencija odgovorna za ameriški vesoljski program in dolgoročne vesoljske raziskave.
Novo!!: Uran (planet) in NASA · Poglej več »
Navidezni sij
Navídezni síj ali navídezna magnitúda (oznaka m) zvezde, planeta ali drugega nebesnega telesa je v astronomiji sij (izsev), kot se ga vidi z Zemlje.
Novo!!: Uran (planet) in Navidezni sij · Poglej več »
Nebo
Običajno nebo Nevihtno nebo sončnem zahod na morju Nebó je grobo rečeno del atmosfere nebesnega telesa, ki je vidno s površja ali vesolja.
Novo!!: Uran (planet) in Nebo · Poglej več »
Neptun
Neptún je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju (v času, ko je Pluton, ki ima izsredni tir, še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni ledeni orjak (do leta 1990 je spadal v kategorijo plinastih orjakov) v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot Uran, ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto. Okrog tega modrega planeta so bili odkriti šibki temni obroči, ki pa so manj izdatni kot Saturnovi. Ob njihovem odkritju so sprva domnevali, da niso zaključeni, vendar so podatki z vesoljskega plovila Voyager 2 to domnevo ovrgli. Neptun ima tudi vetrove, ki pihajo s hitrostjo 2000 km/h, v ozračju pa so znatne količine vodika, helija in metana, ki dajejo planetu značilno modro barvo. Ob mimoletu Voyagerja 2 leta 1989 se je na južni polobli nahajala Velika temna pega, primerljiva z Veliko rdečo pego planeta Jupitra. Neptun dokazano obkroža 14 lun. Neptunovo največjo luno Triton označujejo njen vzvratni tir, izredno nizke temperature (38 K) in zelo redka (14 mikrobarov) atmosfera iz dušika in metana. Zaradi svojega modrega izgleda se planet imenuje po rimskem bogu morja Neptunu. Njegov astronomski simbol predstavlja stilizirani trizob. Neptun je bil odkrit 23. septembra 1846 in ga je do sedaj obiskala samo ena vesoljska sonda; Voyager 2 je letel mimo 25. avgusta 1989. V letu 2003 je bil predstavljen predlog, da bi izvedli odpravo Neptunov orbiter s sondami, ki bi imela podobne raziskovalne zmogljivosti kot Cassini-Huygens, vendar brez pomoči fisije pri pogonu ali električnemu napajanju.
Novo!!: Uran (planet) in Neptun · Poglej več »
Oberon (luna)
Oberon je najbolj zunanji Uranov naravni satelit in drugi največji.
Novo!!: Uran (planet) in Oberon (luna) · Poglej več »
Obhodni čas
Obhodni čas je v fiziki čas, ki ga na primer porabi točkasto telo pri kroženju, da prepotuje krožnico s polmerom r. Čas je enak: če je ω njegova kotna hitrost.
Novo!!: Uran (planet) in Obhodni čas · Poglej več »
Ofelija (luna)
Ofelija je Uranov notranji pastirski satelit.
Novo!!: Uran (planet) in Ofelija (luna) · Poglej več »
Ogljik
Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.
Novo!!: Uran (planet) in Ogljik · Poglej več »
Ogljikov dioksid
Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2.
Novo!!: Uran (planet) in Ogljikov dioksid · Poglej več »
Ogljikov monoksid
Ogljikov monoksid, pravilneje ogljikov oksid, je brezbarven, gorljiv in zelo toksičen plin brez vonja s kemijsko formulo.
Novo!!: Uran (planet) in Ogljikov monoksid · Poglej več »
Ogljikovodik
Surovo nafto v več korakih predelajo v ustrezne ogljikovodike za gorivo in druge namene. Ogljikovodik (skovanka iz besed ogljik in vodik) je organska spojina, ki je zgrajena izključno iz ogljika in vodika.
Novo!!: Uran (planet) in Ogljikovodik · Poglej več »
Okultacija
Luninega krajca v tej predzorni okultaciji Okultácija (ali zakrítje; latinsko occultatio - skrivanje, prikrivanje, tajenje m, ki so dovolj blizu elkliptike, so: Regul, Spika in Antares. Zakrijejo jih lahko Luna ali drugi planeti. Trenutno je možna okultacija z Aldebaranom le z Luno, saj so planeti navidezno severneje od Aldebarana. Tudi ni možna planetna ali lunarna akulatcija Poluksa. V daljni prihodnosti bodo takšne okultacije možne, kot so že bile v daljni preteklosti. Jupiter (svetla pika desno zgoraj) nekaj minut prej preden ga je zakrila Luna s svojim temnim robom 7. junija 2005 Najpomembnejše in najbolj dinamične so okultacije kadar Luna le oplazi zvezdo. Natančno stalno določajo trenutke lunarnih okultacij večinoma ljubiteljski astronomi. Lunarne okultacije z natančnostjo do nekaj desetin sekunde so pomembne pri raziskovanju Luninega površja. Okultacija zvezde, ki jo prekrije temni Lunin rob, pomaga razkriti obliko posameznih gora na Luni. Z natančnimi meritvami je možno določiti kotni premer zvezde. S fotoelektrično analizo lunarnih okultacij so za nekatere zvezde odkrili da so zelo tesne navidezne ali spektroskopske dvojnice. Z zgodnjimi raziskavami radijske astronomije so okrili lunarne okultacije radijskih virov, ki so pomembne za določevanje njihovih natančnih leg, saj je dolga valovna dolžina radijskih valov omejila razpoložljivo ločljivost z neposrednim opazovanjem. Leta 1964 so z lunino okultacijo meglice Rakovice, ugotovili da gre za močan rentgenski vir. Večkrat v letu je moč z Zemlje opazovati okultacijo Lune s planetom. Ker imajo planeti veliko večje kotne velikosti kot zvezde, bo na ozkem področju na Zemlji nastopila delna okultacija planeta. Opazovalec v tem ozkem področju lahko opazuje planetov disk, ki ga delno zakriva počasi gibajoča se Luna. 20. januarja 2007 je bila Venera v okultaciji z Luno in pojav je bil viden na južnem delu Afrike. 3. febraurja 2007 je bila vidna okultacija Saturna z Luno.
Novo!!: Uran (planet) in Okultacija · Poglej več »
Orbitalna perioda
Orbitálna perióda, tírna dôba, perióda tírnice ali tudi obhódna dôba je obhodni čas, ki ga potrebuje planet ali kakšno drugo telo, da pri svojem gibanju opravi pot enega polnega krožnega tira (tirnice, orbite, krožnice).
Novo!!: Uran (planet) in Orbitalna perioda · Poglej več »
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Novo!!: Uran (planet) in Osončje · Poglej več »
Paskal
Paskal je v fiziki enota za merjenje tlaka in v mehaniki za merjenje napetosti.
Novo!!: Uran (planet) in Paskal · Poglej več »
Pierre Charles Le Monnier
Pierre Charles Le Monnier (včasih tudi Lemonnier), francoski astronom, * 23. november 1715, Pariz, Francija, † 2. april 1799, Héril pri Bayeuxu, Francija.
Novo!!: Uran (planet) in Pierre Charles Le Monnier · Poglej več »
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Novo!!: Uran (planet) in Planet · Poglej več »
Planetni obroč
Saturnovih obročev, ki ga je naredila sonda Cassini-Huygens v juliju 2004 Zelo lepo vidni Saturnovi obroči Galilejeva slika Jupitrovega glavnega obroča infrardeči svetlobi Neptunovi obroči. Posnetek je naredila sonda Voyager 2. Planétni obróč (tudi ~ pŕstan) je obroč iz prahu in drugih manjših delcev, ki krožijo okoli planeta v področju, ki ima obliko zelo ploščatega diska.
Novo!!: Uran (planet) in Planetni obroč · Poglej več »
Plinasti orjak
Sončevo ploskvijo Plínasti orják je velik planet, ki ni sestavljen pretežno iz kamnin ali druge trdne snovi.
Novo!!: Uran (planet) in Plinasti orjak · Poglej več »
Pospešek
Pospéšek (oznaka a) je v fiziki kontravariantna vektorska količina, ki podaja spreminjanje hitrosti telesa v prostoru v časovni enoti.
Novo!!: Uran (planet) in Pospešek · Poglej več »
Površina
Površína je v geometriji merilo za velikost ploskve.
Novo!!: Uran (planet) in Površina · Poglej več »
Premer
V geometriji je premer kroga vsaka daljica, ki gre skozi središče in ima krajišči na krožnici.
Novo!!: Uran (planet) in Premer · Poglej več »
Rdeča
Rdeča je barva, ki jo človeško oko zazna pri najnižjih frekvencah vidne svetlobe.
Novo!!: Uran (planet) in Rdeča · Poglej več »
Rea (luna)
Rea (grško Ῥέᾱ: Rea) je drugi največji Saturnov naravni satelit in deveti po velikosti v Osončju.
Novo!!: Uran (planet) in Rea (luna) · Poglej več »
Rektascenzija
Ekvatorski koordinatni sistem Rektascenzija (označena z Ra ali α) je lok nebesnega ekvatorja merjen od točke pomladišča do časovne krožnice nebesnega telesa, merjen v smeri nasprotni urinemu kazalcu.
Novo!!: Uran (planet) in Rektascenzija · Poglej več »
Rozalinda (luna)
Rozalinda je Uranov notranji satelit.
Novo!!: Uran (planet) in Rozalinda (luna) · Poglej več »
Sankt Peterburg
Sankt Peterburg (rusko Санкт-Петербург – Sankt-Peterbúrg), v preteklosti znan kot Petrograd (1914–1924) in Leningrad (1924–1991), je mesto ob reki Nevi, na začetku Finskega zaliva v Baltskem morju.
Novo!!: Uran (planet) in Sankt Peterburg · Poglej več »
Saturn
Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.
Novo!!: Uran (planet) in Saturn · Poglej več »
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Novo!!: Uran (planet) in Sonce · Poglej več »
Sploščenost
Sploščenost (tudi koeficient ekscesa ali koeficient sploščenosti) je v teoriji verjetnosti in statistiki vrednost, ki meri koničastost (ostrost vrha) verjetnostne porazdelitve realne slučajne spremenljivke.
Novo!!: Uran (planet) in Sploščenost · Poglej več »
Težni pospešek
Téžni pospéšek, pospéšek pròstega páda ali gravitácijski pospéšek (oznaka g) je pospešek, s katerim na Zemljinem površju telesa zaradi vpliva težnosti prosto padajo.
Novo!!: Uran (planet) in Težni pospešek · Poglej več »
Težnost
Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Novo!!: Uran (planet) in Težnost · Poglej več »
Tehnologija
Tehnologíja (tehnología.
Novo!!: Uran (planet) in Tehnologija · Poglej več »
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Novo!!: Uran (planet) in Temperatura · Poglej več »
Tir
Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.
Novo!!: Uran (planet) in Tir · Poglej več »
Tirna hitrost
Tírna hitróst (ali vektor hitrosti v tirnici) astronomskega telesa (planeta, naravnega ali umetnega satelita ali večkratnih zvezd) je hitrost (vektor hitrosti), s katero ta telesa krožijo okoli skupnega težišča.
Novo!!: Uran (planet) in Tirna hitrost · Poglej več »
Titanija (luna)
Titanija je največji Uranov naravni satelit. Titanijo je 11. januarja 1787 odkril William Herschel.
Novo!!: Uran (planet) in Titanija (luna) · Poglej več »
Triton (luna)
Tríton (grško Τρίτων: Tríton) je največji naravni satelit planeta Neptun, ki ga je odkril William Lassell 10. oktobra 1846, to je le 17 dni po odkritju samega planeta.
Novo!!: Uran (planet) in Triton (luna) · Poglej več »
Ubežna hitrost
Ubéžna hitróst (tudi drúga kózmična hitróst) je v fiziki za dano gravitacijsko polje najmanjša hitrost, ki jo telo potrebuje, da se brez pogona neskončno oddalji od vira gravitacijskega polja, oziroma da ne pade nazaj ali da ne ostane v tiru na določeni razdalji od izvora.
Novo!!: Uran (planet) in Ubežna hitrost · Poglej več »
Umbriel (luna)
Umbriel je trinajsti od Uranovih znanih satelitov in tretji največji.
Novo!!: Uran (planet) in Umbriel (luna) · Poglej več »
Uppsala
Zračni posnetek mesta Uppsala je četrto največje švedsko mesto in glavno mesto istoimenskega okrožja.
Novo!!: Uran (planet) in Uppsala · Poglej več »
Uran (mitologija)
Uran, kar pomeni 'nebo' ali 'nebeški svod') je bil v grški mitologiji bog, ki je poosebljal nebo, in eno od grških prvotnih božanstev. Uran in Gaja sta bila starša prve generacije Titanov in prednika večine grških bogov. Po Heziodu so se iz kapelj Uranove krvi rodili Giganti, Erinije in nimfe, vendar se noben kult, ki je bil neposredno naslovljen na Urana, ni ohranil do klasične dobe. S prestola ga je vrgel Titan Kronos, ki ga je kastriral, iz morske pene, ki je vzkipela okrog odsekanih splonih organov, pa se je rodila Afrodita. Nekateri miti trdijo da je njegov »plašč« sedanja atmosfera. Okoli Zemlje se je ovil, da bi dvoril boginji Zemlje Gaji. Uran se med običajnimi temami ne pojavlja na grških poslikani keramiki. Elementarni Zemlja, Nebo in Stiks se lahko pridružijo v slovesnem priklicu v homerskem epu. Uran je povezan z rimskim bogom Celom.
Novo!!: Uran (planet) in Uran (mitologija) · Poglej več »
Vesoljska sonda
Umetniška upodobitev sonde ''Cassini-Huygens'' v Saturnovem tiru Vesóljska sónda je umetno nebesno telo, robotsko vesoljsko plovilo, katerega glavni namen je preučevanje drugih nebesnih teles.
Novo!!: Uran (planet) in Vesoljska sonda · Poglej več »
Vesoljski teleskop Hubble
Vesoljski teleskop Hubble (tudi Hubblov vesoljski daljnogled;, okrajšano HST) je zrcalni daljnogled v tirnici okrog Zemlje.
Novo!!: Uran (planet) in Vesoljski teleskop Hubble · Poglej več »
Vesoljsko plovilo
Viking MVP Vesóljsko plovílo je vozilo, ki lahko potuje skozi vesoljski prostor.
Novo!!: Uran (planet) in Vesoljsko plovilo · Poglej več »
Vietnamščina
Vietnamščina (vietnamsko tiếng Việt) je avstroazijski jezik razširjen na območju Vietnama.
Novo!!: Uran (planet) in Vietnamščina · Poglej več »
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.
Novo!!: Uran (planet) in Voda · Poglej več »
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Novo!!: Uran (planet) in Vodik · Poglej več »
Vodikov sulfid
Vodikov sulfid je kemijska spojina s formulo H2S.
Novo!!: Uran (planet) in Vodikov sulfid · Poglej več »
Voyager 2
Voyager 2 Voyager 2 je vesoljska sonda, ki je bila izstreljena leta 1977.
Novo!!: Uran (planet) in Voyager 2 · Poglej več »
Vrtilna doba
Vrtílna dôba (tudi rotacíjska perióda) je čas, ki ga nebesno telo potrebuje za en obrat okrog svoje osi vrtenja glede na zvezde.
Novo!!: Uran (planet) in Vrtilna doba · Poglej več »
Vrtilna hitrost
Vrtilna hitrost je hitrost, s katero se kakšno telo vrti okrog svoje osi.
Novo!!: Uran (planet) in Vrtilna hitrost · Poglej več »
Vzvratno gibanje
Skica vzvratnega gibanja Opazovalec na Zemlji vidi takšno »zankasto« gibanje..... Vzvratno gibanje Marsa leta 2003 Vzvrátno gíbanje (ali retrográdno in tudi obrátno gíbanje) je v astronomiji gibanje nebesnih teles v smeri, ki je obratna od smeri gibanja ostalih podobnih teles.
Novo!!: Uran (planet) in Vzvratno gibanje · Poglej več »
William Herschel
Sir Frederick William Herschel, nemško-angleški glasbenik, skladatelj in astronom, * 15. november 1738, Hannover, Hanover, † 25. avgust 1822, Slough pri Windsorju, grofija Berkshire, Anglija.
Novo!!: Uran (planet) in William Herschel · Poglej več »
William Shakespeare
William Shakespeare, angleški dramatik, krščen 26.
Novo!!: Uran (planet) in William Shakespeare · Poglej več »
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko na otoku Velika Britanija, ki leži takoj za severozahodno obalo celinske Evrope in je obkrožen s Severnim morjem, Rokavskim prelivom in Atlantskim oceanom.
Novo!!: Uran (planet) in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske · Poglej več »
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Novo!!: Uran (planet) in Zemlja · Poglej več »
Zračni tlak
Dnevno spreminjanje zračnega tlaka v severni Nemčiji (črna krivulja) Zráčni tlák (oznaka p0) ali zráčni pritísk je tlak v Zemljinem ozračju nad katerokoli površino, povzroči pa ga teža zraka.
Novo!!: Uran (planet) in Zračni tlak · Poglej več »
1 E12 m
Za lažjo primerjavo različnih redov velikosti je na tej strani nekaj dolžin od 1012 metrov (1 Tm ali 1000 milijonov kilometrov ali 6,7 astronomske enote) naprej.
Novo!!: Uran (planet) in 1 E12 m · Poglej več »
1 E7 m
Za lažjo primerjavo različnih redov velikosti je na tej strani nekaj dolžin in višin od 107 metrov (10.000 km) do 108 m (100.000 km).
Novo!!: Uran (planet) in 1 E7 m · Poglej več »
1 E9 s
Za primerjavo različnih redov velikosti za različna časovna obdobja je na tej strani nekaj dogodkov, ki trajajo med 109 in 1010 sekundami (32 in 320 leti).
Novo!!: Uran (planet) in 1 E9 s · Poglej več »
2005
2005 (MMV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Uran (planet) in 2005 · Poglej več »
22. december
22.
Novo!!: Uran (planet) in 22. december · Poglej več »
26. april
26.
Novo!!: Uran (planet) in 26. april · Poglej več »
