Kazalo
54 odnosi: Afrodita, Ahura Mazda, Alkman, Anu, Ares, Asirija, Atlant (mitologija), Babilonija, Bog, Bronasta doba, Dvanajst bogov Olimpa, Erinije, Fojba, Gaja, Giganti (mitologija), Grška mitologija, Heziod, Hiperion, Homer, Iliada, Indoevropski prajezik, Jesen (drevo), Johann Elert Bode, Jupiter, Kalimah, Kiklop, Krf, Kronos, Kumarbi, Mark Tulij Cicero, Mars, Merkur, Messina, Mitra (bog sonca), Neolitik, Nimfa, Odiseja, Okean, Ozračje, Pavzanij (geograf), Rea, Rimska cesta (galaksija), Sanskrt, Saturn, Tartar, Tešub, Teja, Temida, Titan (mitologija), Varuna, ... Razširi indeks (4 več) »
- Bogovi neba in vremena
- Grški bogovi
- Grški mitološki kralji
Afrodita
Afrodite'' Afroditin kip Afrodita je v grški mitologiji boginja ljubezni, lepote, spolnega poželenja in zaščitnica zaljubljencev.
Poglej Uran (mitologija) in Afrodita
Ahura Mazda
Ahura Mazda, znan tudi kot Ohrmazd, Ahuramazda, Hourmazd, Hormazd in Hurmuz, Gospod ali pa preprosto duh oziroma »gospod, ki ve«, je avestično ime za stvarnika in edinega Boga zoroastrizma, stare iranske vere, ki je obstajala že pred islamom.
Poglej Uran (mitologija) in Ahura Mazda
Alkman
Alkman (starogrško: Alkmán), grški lirik, Sarde, Lidija.
Poglej Uran (mitologija) in Alkman
Anu
Anu ali An je božansko poosebljenje neba, vrhovnega boga in prednika vseh božanstev starodavne mezopotamske religije.
Poglej Uran (mitologija) in Anu
Ares
Ares je bil v grški mitologiji bog vojne in bojnega polja.
Poglej Uran (mitologija) in Ares
Asirija
Satelitska slika osrednjega dela Asirije Asirija je starodavna država, poimenovana po njenem prvotnem glavnem mestu Ašur (Asur, Asshur) na reki Tigris.
Poglej Uran (mitologija) in Asirija
Atlant (mitologija)
Atlant ali z drugim imenom Atlas, je v grški mitologiji eden od Titanov in je polbog.
Poglej Uran (mitologija) in Atlant (mitologija)
Babilonija
Babilonskemu imperiju je Hamurabi, 1792 - 1750 pr. n. št. Babilonija, kasneje tudi Babilonsko cesarstvo, je bila v obdobju med 1900 ali 1800 pr.
Poglej Uran (mitologija) in Babilonija
Bog
V monoteistični misli je Bog vrhovno bitje, stvarnik in glavni predmet vere.
Poglej Uran (mitologija) in Bog
Bronasta doba
Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.
Poglej Uran (mitologija) in Bronasta doba
Dvanajst bogov Olimpa
Monsiaujeva slika ''Dvanajst bogov Olimpa'' V starogrški religiji in grški mitologiji so olimpska dvanajsterica glavna božanstva grškega panteona, kamor so običajno šteti Zevs, Hera, Pozejdon, Demetra, Atena, Apolon, Artemida, Ares, Afrodita, Hefajst, Hermes in Hestija ali Had.
Poglej Uran (mitologija) in Dvanajst bogov Olimpa
Erinije
Erinije Erinije (gr. Ερινύες; erinyes v pomenu grmeče) so v grški mitologiji tri boginje maščevanja, ki imajo kače namesto las, ter strupene krvave solze.
Poglej Uran (mitologija) in Erinije
Fojba
Fójba je ime delno podzemne rečice z udori pri Pazinu, hkrati pa tudi narečno poimenovanje za kraško brezno/kraško jamo, ki izhaja iz latinskega fovea, ki pomeni jama ali votlina.
Poglej Uran (mitologija) in Fojba
Gaja
Münchnu (Inv. W504) Gája ali tudi Géa je v grški mitologiji boginja Zemlje, mati vesoljstva.
Poglej Uran (mitologija) in Gaja
Giganti (mitologija)
Giganti v boju z Artemido Giganti (grško Γίγαντες) so divja in orjaška bitja v grški mitologiji.
Poglej Uran (mitologija) in Giganti (mitologija)
Grška mitologija
Grško trojstvo in razporeditev treh zemeljskih kraljestev: Zevsovega Boga (Nebesa), Pozejdona (Morja in oceani) in Hada (Podzemlje). Teos (manjši bogovi) so otroci te trojice. Doprsni Zevsov kip Grška mitologija je skupek mitov in naukov, ki pripadajo antičnim Grkom, v zvezi z njihovimi bogovi in junaki, naravo Sveta in izvorom ter pomenom njihovega kultnega in ritualnega ravnanja.
Poglej Uran (mitologija) in Grška mitologija
Heziod
Heziod (tudi Hesiod) (Hêsíodos, latinsko Hesiodus), grški pesnik in rapsod, živel okoli 700 pr. n. št. v Askri v Beociji.
Poglej Uran (mitologija) in Heziod
Hiperion
Hiperion je v grški mitologiji eden od Titanov; oče Eose, Selene in Helija.
Poglej Uran (mitologija) in Hiperion
Homer
Homer (Hómēros - talec), antični grški pesnik, najverjetneje živel v 8. stoletju pr. n. št. v Mali Aziji.
Poglej Uran (mitologija) in Homer
Iliada
Ambrozijanske Iliade) Iliada (v stari grščini: Ἰλιάς 'Iliás'; omenja se tudi kot Pesem o Ilionu) je ep, napisan v daktilskem heksametru, katerega avtorstvo se tradicionalno pripisuje Homerju.
Poglej Uran (mitologija) in Iliada
Indoevropski prajezik
Indoevropski prajezik ali praindoevropščina je rekonstruiran jezik, skupni prednik vseh indoevropskih jezikov.
Poglej Uran (mitologija) in Indoevropski prajezik
Jesen (drevo)
Jêsen (znanstveno ime Fraxinus) je rod dreves iz družine oljkovk s pernatimi listi in trdim lesom.
Poglej Uran (mitologija) in Jesen (drevo)
Johann Elert Bode
Johann Elert Bode (tudi Elbert), nemški astronom, * 19. januar 1747, Hamburg, Nemčija, † 23. november 1826, Berlin, Nemčija.
Poglej Uran (mitologija) in Johann Elert Bode
Jupiter
Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.
Poglej Uran (mitologija) in Jupiter
Kalimah
Kalimah, starogrški pesnik, učenjak in knjižničar, * 305 pr. n. št., Kirena, † 240 pr. n. št., Aleksandrija.
Poglej Uran (mitologija) in Kalimah
Kiklop
Odisej s tovariši oslepi kiklopa, motiv z grške vaze Kiklopi so v grški mitologiji velikani z enim očesom na sredi čela.
Poglej Uran (mitologija) in Kiklop
Krf
Položaj Krfa na zemljevidu grških upravnih enot Krf (grško: Κέρκυρα, Kérkyra; ital. itd. Corfu) je najsevernejši grški otok v Jonskem morju.
Poglej Uran (mitologija) in Krf
Kronos
V grški mitologiji je bil Kron ali Kronos (iz grščine Κρόνος, Krónoς) vodja in najmlajši iz prve generacije Titanov, božjih potomcev Urana, nebo in Gaje, zemlja.
Poglej Uran (mitologija) in Kronos
Kumarbi
Kumarbi je bil najvišji bog v huritski mitologiji.
Poglej Uran (mitologija) in Kumarbi
Mark Tulij Cicero
Mark Tulij Cicero oz.
Poglej Uran (mitologija) in Mark Tulij Cicero
Mars
Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.
Poglej Uran (mitologija) in Mars
Merkur
Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.
Poglej Uran (mitologija) in Merkur
Messina
Messina (sicilsko Missina) je glavno mesto italijanskega metropolitanskega mesta Messina.
Poglej Uran (mitologija) in Messina
Mitra (bog sonca)
Glava kipca Mitre iz nemškega mesta Sindelfingen Mitra je v perzijski mitologiji bog sonca.
Poglej Uran (mitologija) in Mitra (bog sonca)
Neolitik
Moravč pri Gabrovki Neolitik ali »mlajša« kamena doba je bilo obdobje v razvoju človeške tehnike in tradicionalno zadnji del kamene dobe.
Poglej Uran (mitologija) in Neolitik
Nimfa
Charles Amable Lenoir,''Nimfa v gozdu'' Nimfe (starogrš. νύμφη, nymphē) so v grški mitologiji lepa ženska bitja v naravi, ki so se lahko naredila nevidna.
Poglej Uran (mitologija) in Nimfa
Odiseja
Odiseja (Odísseia) je grški junaški ep.
Poglej Uran (mitologija) in Odiseja
Okean
Okean (grško Ὠκεανός Ōkeanós), tudi Ogenos (Ogenos, Ωγηνος) ali Ogen (Ωγην), je bil božanski lik v klasični antiki, pri Grkih in Rimljanih bog morja in oceanov, ki obkrožajo svet.
Poglej Uran (mitologija) in Okean
Ozračje
halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.
Poglej Uran (mitologija) in Ozračje
Pavzanij (geograf)
Pavzanij (grško: Pausanias; okoli 110–180 n. št.) je bil grški popotnik in geograf, ki je živel v času Hadrijana, Antonina Pija in Marka Avrelija.
Poglej Uran (mitologija) in Pavzanij (geograf)
Rea
Upodobitev Ree iz leta 1888 Rea (gr. Rheía, lat. Rhea) je v grški mitologiji hči Urana in Gaje in ena od dvanajstih titanov.
Poglej Uran (mitologija) in Rea
Rimska cesta (galaksija)
Doline smrti, 2007. Panoramska slika osvetlitvi v času nočnega neba Spitzerjevega vesoljskega daljnogleda so pokazale dva prevladujoča kraka in prečko Nasinega umetnika Williama Herschla iz leta 1785 na podlagi štetja zvezd. Osončje naj bi ležalo blizu središča SST Rímska césta (izposojeno iz drugih sodobnih jezikov pogosto tudi Mléčna césta; prevod latinskega poimenovanja Via Lactea, ki izvira iz starogrškega: Galaksías - gala, galactos - mleko; včasih imenovana preprosto Galaksíja) je spiralna galaksija s prečko v Krajevni skupini Krajevne nadjate (Nadjata Devica) skupaj z Andromedino galaksijo, M33 in dvema ducatoma majhnih galaksij.
Poglej Uran (mitologija) in Rimska cesta (galaksija)
Sanskrt
devanāgarī Sanskŕt (devanāgarī/nāgarī) je klasični jezik Indijske podceline ter klasični jezik hinduizma in drugih indijskih religij.
Poglej Uran (mitologija) in Sanskrt
Saturn
Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.
Poglej Uran (mitologija) in Saturn
Tartar
Upodobitev Tartara Tartar (tudi Tartaros oz. Tartarus) je bil v grški mitologiji Protogenos ali prvotni bog, pa tudi kraj v mitološkem podzemlju, še globlji od Hadesa, kjer je sprva Kronos držal za ujetnike Kiklope.
Poglej Uran (mitologija) in Tartar
Tešub
Tešub ali Tešup (klinopis dIM, luvijski hieroglifi (DEUS)TONITRUS, ki se bere kot Tarhunzas) je bil huritski bog neba in groma.
Poglej Uran (mitologija) in Tešub
Teja
Teja je žensko osebno ime.
Poglej Uran (mitologija) in Teja
Temida
Témida (tudi Témis) je v grški mitologiji boginja pravičnosti in reda.
Poglej Uran (mitologija) in Temida
Titan (mitologija)
Upodobitev Kronosa Titáni so v grški mitologiji sinovi in hčere Urana in Gaje.
Poglej Uran (mitologija) in Titan (mitologija)
Varuna
Vanura To je članek o bogu Varuni.
Poglej Uran (mitologija) in Varuna
Vede
Vede so zelo obširna zbirka besedil, eno najstarejših, ki predstavljajo enega od temeljev indijske filozofije in religij, ki so nastale na njenem ozemlju.
Poglej Uran (mitologija) in Vede
Venera
Vénera (tudi Danica ali Večernica) je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.
Poglej Uran (mitologija) in Venera
William Herschel
Sir Frederick William Herschel, nemško-angleški glasbenik, skladatelj in astronom, * 15. november 1738, Hannover, Hanover, † 25. avgust 1822, Slough pri Windsorju, grofija Berkshire, Anglija.
Poglej Uran (mitologija) in William Herschel
Zevs
Zevs (Zeús - nebo, dan) je v grški mitologiji poglavar vseh bogov, bog neba in nevihte.
Poglej Uran (mitologija) in Zevs
Glej tudi
Bogovi neba in vremena
Grški bogovi
Grški mitološki kralji
Prav tako znan kot Uran (bog).