Kazalo
69 odnosi: Ajshil, Antika, Anton Sovre, Aristotel, Azija, Babilonsko-asirska književnost, Beocija, Bog, Demon, Didaktika, Ep, Epika, Epimetej, Evropa, Filozofija, France Prešeren, Gaja, Giganti (mitologija), Gora, Grčija, Grška mitologija, Grki, Heksameter, Helikon (gorovje), Heraklit, Heroj, Homer, Iliada, Kamen, Kmet, Kmetijstvo, Književnost, Koledar, Kronos, Latinščina, Lirika, Literarni zgodovinar, Metrika, Mezopotamija, Mitologija, Morje, Muza, Nebo, Odiseja, Olimp, Pandora, Parmenid, Pastir, Pesimizem, Pesnik, ... Razširi indeks (19 več) »
- Rojeni v 8. stoletju pr. n. št.
- Starogrški pesniki
Ajshil
Ájshil ali Ájshilos (starogrško: Αἰσχύλος, Aishýlos), starogrški dramatik, 525–456 pr.
Poglej Heziod in Ajshil
Antika
Klasična antika (tudi klasično obdobje), tudi preprosto antika je obdobje kulturne zgodovine med 8.
Poglej Heziod in Antika
Anton Sovre
Anton Sovre, slovenski filolog in prevajalec, * 4. december 1885, Šavna peč, † 1. maj 1963, Ljubljana.
Poglej Heziod in Anton Sovre
Aristotel
Aristótel (Aristŏtélēs), starogrški filozof, * 384 pr. n. št., Stagira, (grška kolonija na makedonskem polotoku Halkidiki), Trakija, † 7. marec 322 pr. n. št., Halkida (Kalcis), otok Evboja (Evbeja, Evbija), (danes Evvoia).
Poglej Heziod in Aristotel
Azija
Sestavljena satelitska slika Azije Azija je največja celina na svetu.
Poglej Heziod in Azija
Babilonsko-asirska književnost
Glinena ploščica Izraz babilonsko-asirska književnost se uporablja kot oznaka za vse književnosti ljudstev na območju Mezopotamije, njeni začetniki pa so Sumerci (3. tisočletje pr. n. št. v južni Mezopotamiji).
Poglej Heziod in Babilonsko-asirska književnost
Beocija
Beocija (tudi Bojotija; Voiotía ali Boecija) je pokrajina in okrožje v osrednji Grčiji, med Evbojskim in Korintskim zalivom, severno od Aten na polotoku Atika.
Poglej Heziod in Beocija
Bog
V monoteistični misli je Bog vrhovno bitje, stvarnik in glavni predmet vere.
Poglej Heziod in Bog
Demon
Demon Baal, bakrorez iz knjige ''Dictionnaire infernal'' (1818) francoskega okultista Collina de Plancyja Demon v religiji, folklori in mitologiji predstavlja nadnaravno bitje, ki je večinoma označeno kot zlobni duh.
Poglej Heziod in Demon
Didaktika
Didaktika, (grško διδασκω /didáskō/ - učim, poučujem) je veda, ki obravnava vsebino, metode in organizacijo pouka v šolah.
Poglej Heziod in Didaktika
Ep
Ép (grš. επoς / épos/, beseda; πoιεo /poiéo/, pesnim) je najobsežnejša pripovedna pesnitev.
Poglej Heziod in Ep
Epika
Epika (pripovedništvo ali proza) je velika skupina besedil, katerih avtorji so pripovedniki oz.
Poglej Heziod in Epika
Epimetej
Pandora in Epimetej Epimetej je bil v grški mitologiji eden od Titanov.
Poglej Heziod in Epimetej
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Heziod in Evropa
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Poglej Heziod in Filozofija
France Prešeren
France Prešeren, slovenski pesnik, * 3. december 1800, Vrba, † 8. februar 1849, Kranj.
Poglej Heziod in France Prešeren
Gaja
Münchnu (Inv. W504) Gája ali tudi Géa je v grški mitologiji boginja Zemlje, mati vesoljstva.
Poglej Heziod in Gaja
Giganti (mitologija)
Giganti v boju z Artemido Giganti (grško Γίγαντες) so divja in orjaška bitja v grški mitologiji.
Poglej Heziod in Giganti (mitologija)
Gora
Triglav Gora je izrazita vzpetina na Zemljinem površju, ki se dviga visoko nad okolico.
Poglej Heziod in Gora
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Heziod in Grčija
Grška mitologija
Grško trojstvo in razporeditev treh zemeljskih kraljestev: Zevsovega Boga (Nebesa), Pozejdona (Morja in oceani) in Hada (Podzemlje). Teos (manjši bogovi) so otroci te trojice. Doprsni Zevsov kip Grška mitologija je skupek mitov in naukov, ki pripadajo antičnim Grkom, v zvezi z njihovimi bogovi in junaki, naravo Sveta in izvorom ter pomenom njihovega kultnega in ritualnega ravnanja.
Poglej Heziod in Grška mitologija
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Poglej Heziod in Grki
Heksameter
Heksameter, imenovan tudi šestomer, je verz sestavljen iz petih daktilskih stopic, kjer se daktili lahko nadomeščeni s spondeji, zadnja stopica je obvezno trohejska.
Poglej Heziod in Heksameter
Helikon (gorovje)
Helikon (starogrško Ἑλικών; novogrško: Ελικώνας) je pogorje v okrožju Tespija v grški pokrajini Beociji.
Poglej Heziod in Helikon (gorovje)
Heraklit
Heraklit je lahko.
Poglej Heziod in Heraklit
Heroj
Heroj ima več pomenov.
Poglej Heziod in Heroj
Homer
Homer (Hómēros - talec), antični grški pesnik, najverjetneje živel v 8. stoletju pr. n. št. v Mali Aziji.
Poglej Heziod in Homer
Iliada
Ambrozijanske Iliade) Iliada (v stari grščini: Ἰλιάς 'Iliás'; omenja se tudi kot Pesem o Ilionu) je ep, napisan v daktilskem heksametru, katerega avtorstvo se tradicionalno pripisuje Homerju.
Poglej Heziod in Iliada
Kamen
Kámen je trd mineralen predmet, ki sestavlja zemeljsko skorjo.
Poglej Heziod in Kamen
Kmet
Traktor na oranju Kmèt (ž. kmetíca) je oseba, ki se preživlja s kmetijstvom (poljedelstvom in/ali živinorejo).
Poglej Heziod in Kmet
Kmetijstvo
polje. Kmetíjstvo ali agrikultúra je človekova dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem rastlin in živali za hrano in surovine, običajno udomačenih živali in kulturnih rastlin, ki jih je skozi generacije odbiral človek za čim večji pridelek.
Poglej Heziod in Kmetijstvo
Književnost
Stare knjige Knjižévnost ali literatúra, slóvstvo označuje poseben način komunikacije, ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr.
Poglej Heziod in Književnost
Koledar
Koledar je sistem določanja časovnih točk v letu.
Poglej Heziod in Koledar
Kronos
V grški mitologiji je bil Kron ali Kronos (iz grščine Κρόνος, Krónoς) vodja in najmlajši iz prve generacije Titanov, božjih potomcev Urana, nebo in Gaje, zemlja.
Poglej Heziod in Kronos
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Heziod in Latinščina
Lirika
Lirika (pesništvo ali poetika) je velika skupina besedil, v kateri so besedila pisana v posebni obliki, v verzih oz.
Poglej Heziod in Lirika
Literarni zgodovinar
Literarni zgodovinar je strokovnjak za literarno zgodovino.
Poglej Heziod in Literarni zgodovinar
Metrika
Métrika je v matematiki posplošitev pojma razdalje.
Poglej Heziod in Metrika
Mezopotamija
Mezopotamija je aluvialna ravnica med rekama Evfrat in Tigris.
Poglej Heziod in Mezopotamija
Mitologija
Gregorio Lazzarini - ''Rinaldo and Armida'' (ok. 1690, Narodna galerija Slovenije) Mitologíja (grško μυθος: mýthos - mit + λóγος: logos - beseda, govor) ali bajeslóvje je folklorni žanr, sestavljen iz pripovedi ali zgodb, ki igrajo temeljno vlogo v družbi, kot so temeljne zgodbe ali miti o izvoru.
Poglej Heziod in Mitologija
Morje
Morje Svetovni oceani: Tihi, Atlantski, Indijski, Severni in Južni Norveški fjord na poti proti Aaltu Mórje, ki ga lahko poimenujemo tudi svetovni ocean ali enostavno ocean, je povezano telo slane vode, ki pokriva več kot 70% zemeljske površine.
Poglej Heziod in Morje
Muza
''Invokacija muze'', William-Adolphe Bouguereau Muze (starogrško Μοῦσαι) so bile v grški mitologii boginje umetnosti in znanosti.
Poglej Heziod in Muza
Nebo
Običajno nebo Nevihtno nebo sončnem zahod na morju Nebó je grobo rečeno del atmosfere nebesnega telesa, ki je vidno s površja ali vesolja.
Poglej Heziod in Nebo
Odiseja
Odiseja (Odísseia) je grški junaški ep.
Poglej Heziod in Odiseja
Olimp
Olimp (grščina: Όλυμπος, tj. transliterirana kot Olimp, na grških zemljevidih Oros Olympos) je najvišja gora v Grčiji in za bolgarsko Musalo druga najvišja gora na Balkanskem polotoku.
Poglej Heziod in Olimp
Pandora
Julesa Josepha Lefebvra iz leta 1882 V grški mitologiji naj bi bila Pandora (v stari grščini, Πανδώρα, ki izhajajo iz πᾶς »vsi« in δῶρον "darilo") prva ženska, ki je bila narejena iz gline.
Poglej Heziod in Pandora
Parmenid
Parménid ali Parménides (starogrško), starogrški filozof, * okoli 540 pr. n. št., Eleja, danes Velija, južna Italija, † 470 pr. n. št..
Poglej Heziod in Parmenid
Pastir
Pastir ovčar v Romuniji Gauči zbirajo ovce v Patagoniji, Argentina Pastír je delavec, ki živi polnomadsko življenje z oskrbo raznih domačih živali (največkrat v čredah) med pašo na pašnikih.
Poglej Heziod in Pastir
Pesimizem
Pesimizem je lahko.
Poglej Heziod in Pesimizem
Pesnik
Pésnik (ž. pésnica) ali poét (ž. poétinja, poetésa, poétka) je tisti, ki piše pesmi oziroma poezijo.
Poglej Heziod in Pesnik
Pesnitev
Pesnitev je vsebinsko členjena pesem daljšega obsega.
Poglej Heziod in Pesnitev
Pomorstvo
Pomorstvo (s tujko navtika) je dejavnost povezana s plovbo po morju in izkoriščanje morskega bogastva, oziroma dejavnost v zvezi z določanjem položaja ladje in njenim vodenjem.
Poglej Heziod in Pomorstvo
Pratika
Pratika (latinsko practica, grško πρακτικη praktikē) je prevzeta beseda, ki navadno pomeni ilustrirano knjigo manjšega formata s koledarskimi podatki in vremenskimi napovedmi za vse dni v letu.
Poglej Heziod in Pratika
Pravičnost
Pravíčnost je neko načelo katero naj bi predstavljalo neko pravico v kateri vsak dobi tisto kar mu pripada, vpliv imajo številna področja z različnimi stališči in perspektivami, vključno s koncepti moralne korektnosti, ki temelji na etiki, racionalnosti, zakonu, veri in pravičnosti.
Poglej Heziod in Pravičnost
Prometej
Prometej človeštvu prinaša ogenj (Heinrich Friedrich Füger, okrog 1817) Prometej (grško Προμηθευς, Prometheus - 'ki vnaprej misli') je v grški mitologiji eden od Titanov (sin Japeta in Klimene) ene od Okeanid ter Atlantov in Epimetejev brat.
Poglej Heziod in Prometej
Rapsod
Rapsod oziroma rapsodi so bili potujoči pevci v antični Grčiji.
Poglej Heziod in Rapsod
Rea
Upodobitev Ree iz leta 1888 Rea (gr. Rheía, lat. Rhea) je v grški mitologiji hči Urana in Gaje in ena od dvanajstih titanov.
Poglej Heziod in Rea
Religija
Relígija (tudi vérstvo) je sistem prepričanj in dejanj, s katerimi človek izraža svoj odnos do svetega.
Poglej Heziod in Religija
Rodoslovje
Rodoslóvje ali genealogíja je pomožna zgodovinska veda, ki proučuje in zasleduje družinsko poreklo.
Poglej Heziod in Rodoslovje
Seznam starogrških pesnikov
V seznamu starogrških pesnikov lahko najdemo nekatere pesnike, ki so živeli v dobi Starih Grkov.
Poglej Heziod in Seznam starogrških pesnikov
Solon
Sólon (638 - 558 pr. n. št.), starogrški politik, arhont, zakonodajalec-reformator in lirski pesnik, Atene, Grčija.
Poglej Heziod in Solon
Sorojenec
Sorojenci so osebe, ki imajo vsaj enega skupnega roditelja.
Poglej Heziod in Sorojenec
Titan (mitologija)
Upodobitev Kronosa Titáni so v grški mitologiji sinovi in hčere Urana in Gaje.
Poglej Heziod in Titan (mitologija)
Trojanska vojna
''Padec Troje'', Johann Georg Trautmann (1713–1769). Iz zbirke badenskih nadvojvod, Karlsruhe Trojánska vòjna je po izročilu vojna Ahajcev proti mestu Troja v Mali Aziji, povod zanjo pa je ugrabitev/pobeg Helene, žene špartanskega kralja Menelaja s Parisom, sinom trojanskega kralja Priama.
Poglej Heziod in Trojanska vojna
Uran (mitologija)
Uran, kar pomeni 'nebo' ali 'nebeški svod') je bil v grški mitologiji bog, ki je poosebljal nebo, in eno od grških prvotnih božanstev. Uran in Gaja sta bila starša prve generacije Titanov in prednika večine grških bogov. Po Heziodu so se iz kapelj Uranove krvi rodili Giganti, Erinije in nimfe, vendar se noben kult, ki je bil neposredno naslovljen na Urana, ni ohranil do klasične dobe.
Poglej Heziod in Uran (mitologija)
Zahod
Vetrnica Zahod (označbi Z ali W, iz angleškega West) je ena od štirih glavnih strani neba.
Poglej Heziod in Zahod
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Heziod in Zemlja
Zlo
Zlo je pojem, katerega najdemo že v najstarejših književnostih Sumerije in Egipta.
Poglej Heziod in Zlo
5. stoletje pr. n. št.
2. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje 8. stoletje pr. n. št. | 7. stoletje pr. n. št. | 6. stoletje pr. n. št. | 5.
Poglej Heziod in 5. stoletje pr. n. št.
Glej tudi
Rojeni v 8. stoletju pr. n. št.
Starogrški pesniki
Prav tako znan kot Hesiod.