Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Koledar

Index Koledar

Koledar je sistem določanja časovnih točk v letu.

Kazalo

  1. 51 odnosi: Astronom, Astronomija, Atiški koledar, Azteški koledar, Babilonski koledar, Bogdan Kilar, Carigrajski koledar, Cerkveno leto, Dan, Datum, Ekvator, Epoha (astronomija), Era, Gibanje, Gregorijanski koledar, Islamski koledar, ISO 8601, Japonski koledar, Julie Walters, Julijanski dan, Julijanski koledar, Jupiter, Kitajski koledar, Koledar francoske revolucije, Koledar svetnikov, Koledarska doba, Kronologija, Kvarkadabra, Letni časi, Leto, Luna, Lunine mene, Majevski koledar, Mars, Mednarodni stalni koledar, Mezoameriški koledar dolgega štetja, Mezoameriški koledarji, Milankovićev koledar, Prabolgarski koledar, Rimski koledar, Runski koledar, Sonce, Srednji vek, Svetovni koledar, Teden, Telo, Titan (luna), Venera, Zellerjeva kongruenca, Zemlja, ... Razširi indeks (1 več) »

  2. Enote za čas
  3. Koledarji

Astronom

Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.

Poglej Koledar in Astronom

Astronomija

vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.

Poglej Koledar in Astronomija

Atiški koledar

Atiški oziroma starogrški koledar temelji na dobi olimpijad, ki je v uporabi od prvih olimpijskih iger v peloponeškem mestu Olimpija 1. julija 776 pr. n. št. (Glej olimpijska doba).

Poglej Koledar in Atiški koledar

Azteški koledar

Aztéški koledár je bil koledar Aztekov iz predkolumbovske Mehike.

Poglej Koledar in Azteški koledar

Babilonski koledar

Babilonski koledar je bil lunisolarni koledar.

Poglej Koledar in Babilonski koledar

Bogdan Kilar

Bogdan Kilar, slovenski astronom, * 28. februar 1930, Beograd, † 2015.

Poglej Koledar in Bogdan Kilar

Carigrajski koledar

Carigrajski oziroma tudi bizantinski koledar šteje leta od domnevnega nastanka sveta leta 5508 pr. n. št. Ta način štetja let so uporabljali v bizantinskem cesarstvu.

Poglej Koledar in Carigrajski koledar

Cerkveno leto

Opatije Abbotsbury, 13. stoletje, hrani Britanska knjižnica, Cotton MS Cleopatra B IX, folio 59r Cerkveno leto, tudi liturgično leto oziroma bogoslužno leto, ali cerkveni koledar, je koledar, ki določa bogoslužna opravila Rimskokatoliške Cerkve za vsak dan v letu.

Poglej Koledar in Cerkveno leto

Dan

sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.

Poglej Koledar in Dan

Datum

Datum v koledarju je podatek o nekem dnevu ali dogodku glede na sestav koledarja.

Poglej Koledar in Datum

Ekvator

Zemlja z ekvatorjem Ekvátor (tudi ravník ali rávnik) je v geografiji največji vzporednik oz.

Poglej Koledar in Ekvator

Epoha (astronomija)

Epoha je v astronomiji trenutek, za katerega so podani podatki o koordinatah lege nebesnih teles ali elementih tirnice ali efemeride.

Poglej Koledar in Epoha (astronomija)

Era

Êra, dôba ali vék je pododdelek eona, po navadi dolgo, časovno obdobje s skupnimi lastnostmi.

Poglej Koledar in Era

Gibanje

Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.

Poglej Koledar in Gibanje

Gregorijanski koledar

Gregorijanski, tudi krščanski koledar ali zahodni koledar, je sončni koledar, ki ga trenutno uporabljajo skoraj po vsem svetu.

Poglej Koledar in Gregorijanski koledar

Islamski koledar

Íslamski koledár, tudi muslimánski koledár ali Muhammedski koledár, je način štetja, ki ga uporablja muslimanski svet še danes.

Poglej Koledar in Islamski koledar

ISO 8601

ISO 8601 je mednarodni standard za zapis datuma in časa.

Poglej Koledar in ISO 8601

Japonski koledar

Japonski koledar je lunisolarni koledar, ki je bil v rabi na Japonskem pred letom 1872 in so ga privzeli od kitajskega koledarja.

Poglej Koledar in Japonski koledar

Julie Walters

Dama Julia Mary Walters, bolje poznana kot Julie Walters, angleška filmska igralka in romanopiska, *22. februar 1950, Smethwick, Anglija.

Poglej Koledar in Julie Walters

Julijanski dan

Julijanski dan ali številka julijanskega dneva (oznaka JDN) je celo število dnevov, ki so pretekli od začetne epohe, ki je določena v ponedeljek opoldne (po univezalnem času) na dan 1. januarja leta 4713 pr. n. št. po proleptičnem Julijanskem koledarju (vsebuje tudi leto 0).

Poglej Koledar in Julijanski dan

Julijanski koledar

Julijánski koledár je oblika koledarja, ki temelji na tropskem letu (Sončevo leto) in se imenuje po Gaju Juliju Cezarju.

Poglej Koledar in Julijanski koledar

Jupiter

Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.

Poglej Koledar in Jupiter

Kitajski koledar

Kitajski koledar za leto 2017 Stran kitajskega koledarja Tradicionalni kitajski koledar (znan tudi kot Agrikulturni koledar, nekdanji koledar, tradicionalni koledar ali koledar Yin), je lunisončen koledar, ki šteje leta, mesece in dneve glede na astronomske dogodke.

Poglej Koledar in Kitajski koledar

Koledar francoske revolucije

Koledar francoske revolucije, kot ga je narisal Philibert Louis Debucourt Koledar francoske revolucije (tudi Francoski republikanski koledar, Republikanski koledar, Revolucionarni koledar,...) je bil koledar, predlagan med francosko revolucijo.

Poglej Koledar in Koledar francoske revolucije

Koledar svetnikov

Koledar svetnikov označuje, na kateri dan goduje določeni svetnik.

Poglej Koledar in Koledar svetnikov

Koledarska doba

Koledárska dôba ali koledárska êra (tudi časóvna êra) je v koledarjih datum, od katerega se štejejo leta.

Poglej Koledar in Koledarska doba

Kronologija

Kronologíja je pomožna zgodovinska veda, ki preučuje dogodke v času, predvsem s poudarkom razvrščanja zgodovinskih dogodkov v časovni trak in primerjanje istih dogodkov na podlagi različnih koledarjev oz.

Poglej Koledar in Kronologija

Kvarkadabra

Kvarkadabra: časopis za tolmačenje znanosti je projekt, namenjen popularizaciji znanosti.

Poglej Koledar in Kvarkadabra

Letni časi

Létni čási so ena od razdelitev leta, povezana s spremembami vremena.

Poglej Koledar in Letni časi

Leto

Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.

Poglej Koledar in Leto

Luna

Luna je Zemljin edini naravni satelit.

Poglej Koledar in Luna

Lunine mene

goro San Gorgonio (Kalifornija) na jutro v sredini poletja. Lunina mena je oblika neposredno osvetljenega dela Lune, videno iz Zemlje.

Poglej Koledar in Lunine mene

Majevski koledar

Majevski koledar ima trinajst enako dolgih mesecev - po osemindvajset dni.

Poglej Koledar in Majevski koledar

Mars

Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.

Poglej Koledar in Mars

Mednarodni stalni koledar

Mednarodni stalni koledar (okrajš. MSK oz. MeSK, tudi Cotsworthov načrt, Cotsworthov koledar, Eastmanov načrt, - IFC) je predlagana reforma koledarja, ki jo je zasnoval Moses B. Cotsworth in jo prvič predstavil leta 1902.

Poglej Koledar in Mednarodni stalni koledar

Mezoameriški koledar dolgega štetja

year.

Poglej Koledar in Mezoameriški koledar dolgega štetja

Mezoameriški koledarji

Mezoameriki.Marcus. Predkolumbovska mezoameriška ljudstva so imela več različnih koledarjev, ki so kazali Lunine cikle, leta in nepretrgano štetje dnevov s 365 in 360 dnevi.

Poglej Koledar in Mezoameriški koledarji

Milankovićev koledar

Milankovićev koledar je prenovljeni koledar pravoslavne Cerkve, kot ga je predlagal Milutin Milanković (1879–1958), srbski geofizik, klimatolog in astronom.

Poglej Koledar in Milankovićev koledar

Prabolgarski koledar

''Imenik bolgarskih kanov'', prepis Uvarova iz 15.-16. stoletja Prabolgarski koledar je pojem, s katerim se označuje hipotetični koledarski sistem, ki so ga uporabljali Prabolgari, polnomadsko ljudstvo po poreklu iz Srednje Azije, ki je od 2.

Poglej Koledar in Prabolgarski koledar

Rimski koledar

Rímski koledár temelji na eni izmed variant grških luninih koledarjev.

Poglej Koledar in Rimski koledar

Runski koledar

Zgodovinskem muzeju v Lundu, Švedska. Samijski runski koledar. estonskega otoka Saaremaa, kjer je vsak mesec nakazan na ločeni leseni plošči. Runski koledar (tudi runska palica ali runski almanah) je večni koledar, katerega različice so se rabile v Severni Evropi do 19.

Poglej Koledar in Runski koledar

Sonce

Sonce je osrednja točka našega Osončja.

Poglej Koledar in Sonce

Srednji vek

Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.

Poglej Koledar in Srednji vek

Svetovni koledar

Elisabeth Achelis Svetovni koledar, tudi Večni koledar, je predlog prenove gregorijanskega koledarja, ki ga je izdelala Elisabeth Achelis (en) iz Brooklyna, New York, leta 1930.

Poglej Koledar in Svetovni koledar

Teden

Téden je časovna enota, daljša od dneva in krajša od meseca.

Poglej Koledar in Teden

Telo

Teló je snovni del živih bitij in ga razlikujemo od duše, osebnosti ali obnašanja.

Poglej Koledar in Telo

Titan (luna)

Titan v naravnih barvah, kot ga je posnela sonda ''Cassini''. Slika je zamegljena zaradi oblakov organodušikovih spojin. Titan (grško: Titán) je največji Saturnov naravni satelit in drugi največji naravni satelit v Osončju.

Poglej Koledar in Titan (luna)

Venera

Vénera (tudi Danica ali Večernica) je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.

Poglej Koledar in Venera

Zellerjeva kongruenca

Zellerjeva kongruenca je algoritem, ki ga je razvil Christian Zeller, z njim pa lahko izračunamo dan v tednu za kateri koli datum.

Poglej Koledar in Zellerjeva kongruenca

Zemlja

Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.

Poglej Koledar in Zemlja

Zgodovina

Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.

Poglej Koledar in Zgodovina

Glej tudi

Enote za čas

Koledarji

Prav tako znan kot .

, Zgodovina.