Kazalo
41 odnosi: Astronomija, Avstrijsko cesarstvo, Španija, Dolžina, Frascati, Inter gravissimas, Italija, Julijanski koledar, Koledar, Leto, Luigi Lilio, Milankovićev koledar, Neapelj, Nikolaj Kopernik, Ogrska, Omar Hajam, Papeška bula, Papeška država, Papež, Papež Gregor XIII., Papež Sikst IV., Portugalska, Prekmurje, Prestopno leto, Proleptični gregorijanski koledar, Regiomontan, Republika obeh narodov, Rim, Rimskokatoliška cerkev, Sončev čas, Tropsko leto, Velika noč, Villa Mondragone, 100 (število), 1582, 1584, 1900, 2000, 24. februar, 4 (število), 400 (število).
- Ustanovitve leta 1582
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Poglej Gregorijanski koledar in Astronomija
Avstrijsko cesarstvo
Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.
Poglej Gregorijanski koledar in Avstrijsko cesarstvo
Španija
Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.
Poglej Gregorijanski koledar in Španija
Dolžina
Dolžína je v običajni rabi poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska.
Poglej Gregorijanski koledar in Dolžina
Frascati
Tisk Matteo Greuter (1620). Frascati (izg.: Fraskati) je mesto in občina v pokrajini Rim v regiji Lacij v osrednji Italiji.
Poglej Gregorijanski koledar in Frascati
Inter gravissimas
Inter gravissimas je papeška bula, ki jo je napisal papež Gregor XIII. 24. februarja 1582.
Poglej Gregorijanski koledar in Inter gravissimas
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Gregorijanski koledar in Italija
Julijanski koledar
Julijánski koledár je oblika koledarja, ki temelji na tropskem letu (Sončevo leto) in se imenuje po Gaju Juliju Cezarju.
Poglej Gregorijanski koledar in Julijanski koledar
Koledar
Koledar je sistem določanja časovnih točk v letu.
Poglej Gregorijanski koledar in Koledar
Leto
Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.
Poglej Gregorijanski koledar in Leto
Luigi Lilio
Luigi Lilio (Aloisius Lilius, Alojzij Lilij), italijanski zdravnik, astronom, fizik, filozof in kronolog, * 1510, Cirò, Kalabrija, Italija, † 1576, verjetno Rim, Italija.
Poglej Gregorijanski koledar in Luigi Lilio
Milankovićev koledar
Milankovićev koledar je prenovljeni koledar pravoslavne Cerkve, kot ga je predlagal Milutin Milanković (1879–1958), srbski geofizik, klimatolog in astronom.
Poglej Gregorijanski koledar in Milankovićev koledar
Neapelj
Neapelj (Napoli, neapeljsko Napule) je največje mesto južne Italije ter glavno mesto Kampanije in pokrajine Neapelj.
Poglej Gregorijanski koledar in Neapelj
Nikolaj Kopernik
Nikolaj Kopernik, latinizirano Nicolaus Copernicus, poljski astronom, matematik, pravnik, zdravnik, administrator in ekonomist, * 19. februar 1473, Torunj, Kraljevska Prusija (sedaj Poljska), † 24. maj 1543, Frombork, Kraljeva Prusija, Malborško vojvodstvo (zdaj Poljska).
Poglej Gregorijanski koledar in Nikolaj Kopernik
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Poglej Gregorijanski koledar in Ogrska
Omar Hajam
Gijat al-Din Abulfat Omar ibn Ibrahim an-Nišapuri Hajam, perzijski pesnik, astronom, matematik, pisatelj in filozof, * 31. maj 1048, Najšabur (Nišapur), ali neka vas blizu Najšaburja, provinca Korasan, (danes Iran), † 4. december 1131, Nišapur.
Poglej Gregorijanski koledar in Omar Hajam
Papeška bula
Urbana VIII. Papeška bula je poseben dokument, ki ga izda papež.
Poglej Gregorijanski koledar in Papeška bula
Papeška država
Papeška država je bila država, na čelu katere je bil papež, zaradi česar je bila v teku stoletij svojega obstoja večinoma združena s pojmom Katoliške Cerkve.
Poglej Gregorijanski koledar in Papeška država
Papež
Pápež (lat.: papa; grško: πάππας (pappas), kar pomeni oče) je rimski katoliški škof in patriarh, ter po položaju vrhovni duhovni vodja vseh katoliških Cerkva (tako rimskokatoliške kot vzhodnih katoliških Cerkva).
Poglej Gregorijanski koledar in Papež
Papež Gregor XIII.
Papež Gregor XIII. (rojen kot Ugo Boncompagni), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 7. januar 1502, Bologna, † 10. april 1585.
Poglej Gregorijanski koledar in Papež Gregor XIII.
Papež Sikst IV.
Papež Sikst IV. (Francesco della Rovere, OFMConv), italijanski rimskokatoliški minorit, kardinal in papež, * 21. julij 1414, Celle, † 12. avgust 1484, Rim.
Poglej Gregorijanski koledar in Papež Sikst IV.
Portugalska
Portugalska, uradno Portugalska republika (portugalsko República Portuguesa), je država, katere celina je na Iberskem polotoku v jugozahodni Evropi in katere ozemlje vključuje tudi atlantski arhipelag Azori in Madeiro; ti dve otočji tvorita avtonomni regiji z lastnima regionalnima vladama.
Poglej Gregorijanski koledar in Portugalska
Prekmurje
Dolencih. Prekmurje (prekmurskoPrekmürje, Prekmörje) je nižinska pokrajina na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije, ob meji z Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško, na levem bregu reke Mure, po kateri je tudi dobila ime.
Poglej Gregorijanski koledar in Prekmurje
Prestopno leto
Prestópno léto imenujemo leto s 366 dnevi, ki ima tudi 29. februar.
Poglej Gregorijanski koledar in Prestopno leto
Proleptični gregorijanski koledar
Proleptični gregorijanski koledar (prolepsa.
Poglej Gregorijanski koledar in Proleptični gregorijanski koledar
Regiomontan
Johannes Müller Königsberžan Regiomontan, nemški matematik in astronom, * 6. junij 1436, Unfinden pri Königsbergu, škofija Mainz, Bavarska, Nemčija, † 6. julij 1476, Rim, Italija.
Poglej Gregorijanski koledar in Regiomontan
Republika obeh narodov
Republika obeh narodov je bila zvezna država, ki je združevala Kraljevino Poljsko in Veliko litovsko kneževino na območju današnje Belorusije, Litve, Poljske, večinoma Ukrajine ter deloma Latvije in zahodne Rusije.
Poglej Gregorijanski koledar in Republika obeh narodov
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Poglej Gregorijanski koledar in Rim
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Poglej Gregorijanski koledar in Rimskokatoliška cerkev
Sončev čas
nadglavišču (zenitu). V točki 2 se je Zemlja zavrtela za 360 ° in oddaljena zvezda je zopet v zenitu (minil je 1 siderski dan). V točki 3 je Sonce zopet v zenitu (minil je 1 Sončev dan). Sončev čas je čas, s katerim merimo položaj Sonca na nebesni krogli.
Poglej Gregorijanski koledar in Sončev čas
Tropsko leto
Trópsko léto ali Sónčevo léto oziroma solárno léto je časovno obdobje, v katerem se Sonce, gledano z Zemlje, vrne v isto lego vzdolž ekliptike (njegove navidezne poti med zvezdami na nebesni krogli).
Poglej Gregorijanski koledar in Tropsko leto
Velika noč
Kip vstalega Kristusa, kakršnega v slovenskih krajih nosijo na čelu vstajenskih procesij Velika noč (Vuzem) je najpomembnejši krščanski praznik.
Poglej Gregorijanski koledar in Velika noč
Villa Mondragone
Vila Mondragone leta 1620, avtor Matteo Greuter Pogled na vilo Mondragone iz Tusculuma. Vila Mondragone. Villa Mondragone je patricijska vila na ozemlju italijanske občine Frascati (Lacij, osrednja Italija), ki leži v Albanskem hribovju.
Poglej Gregorijanski koledar in Villa Mondragone
100 (število)
100 (stó) je naravno število, za katero velja 100.
Poglej Gregorijanski koledar in 100 (število)
1582
1582 (MDLXXXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po proleptičnem gregorijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Gregorijanski koledar in 1582
1584
1584 (MDLXXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Gregorijanski koledar in 1584
1900
1900 (MCM) je bilo izjemoma navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Gregorijanski koledar in 1900
2000
2000 (MM) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Gregorijanski koledar in 2000
24. februar
24.
Poglej Gregorijanski koledar in 24. februar
4 (število)
4 (štíri) je naravno število, za katero velja 4.
Poglej Gregorijanski koledar in 4 (število)
400 (število)
400 (štíri stó) je naravno število, za katerega velja 400.
Poglej Gregorijanski koledar in 400 (število)
Glej tudi
Ustanovitve leta 1582
Prav tako znan kot Gregorjanski koledar, Krščanski koledar, Zahodni koledar.