Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Namesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Tropsko leto

Index Tropsko leto

Trópsko léto ali Sónčevo léto oziroma solárno léto je časovno obdobje, v katerem se Sonce, gledano z Zemlje, vrne v isto lego vzdolž ekliptike (njegove navidezne poti med zvezdami na nebesni krogli).

20 odnosi: Dan, Dolžina, Ekliptika, Epoha (astronomija), Lega, Leto, Mednarodni sistem enot, Nebesna krogla, Pot, Sidersko leto, Sonce, Srednja vrednost, Točka, Tropi, Ura, Zemeljski čas, Zemlja, Zvezda, 1. januar, 2000.

Dan

sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.

Novo!!: Tropsko leto in Dan · Poglej več »

Dolžina

Dolžína je v običajni rabi poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska.

Novo!!: Tropsko leto in Dolžina · Poglej več »

Ekliptika

Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).

Novo!!: Tropsko leto in Ekliptika · Poglej več »

Epoha (astronomija)

Epoha je v astronomiji trenutek, za katerega so podani podatki o koordinatah lege nebesnih teles ali elementih tirnice ali efemeride.

Novo!!: Tropsko leto in Epoha (astronomija) · Poglej več »

Lega

Léga ima več pomenov.

Novo!!: Tropsko leto in Lega · Poglej več »

Leto

Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.

Novo!!: Tropsko leto in Leto · Poglej več »

Mednarodni sistem enot

Mednárodni sistém enôt (po izvirnem francoskem izrazu Système International d'Unités pogosto imenovan tudi SI) je najpogosteje uporabljan sistem merskih enot.

Novo!!: Tropsko leto in Mednarodni sistem enot · Poglej več »

Nebesna krogla

ekvatorialnega koordinatnega sistema. Nebésna krogla ali nebésna sféra je navidezna vrteča se krogla, ki ima (običajno) svoje središče v središču Zemljo, na kroglo pa so preslikana vsa nebesna telesa.

Novo!!: Tropsko leto in Nebesna krogla · Poglej več »

Pot

Pót v fiziki označuje razdaljo, ki jo telo prepotuje med gibanjem iz ene lege v drugo.

Novo!!: Tropsko leto in Pot · Poglej več »

Sidersko leto

Sidersko leto, siderično leto ali zvezdno leto je čas, ki ga potrebuje Sonce na svoji navidezni poti po nebesni krogli, da se vrne v isto točko glede na oddaljene zvezde.

Novo!!: Tropsko leto in Sidersko leto · Poglej več »

Sonce

Sónce je edina zvezda in glavno telo našega Osončja.

Novo!!: Tropsko leto in Sonce · Poglej več »

Srednja vrednost

Srédnja vrédnost je v matematiki vrednost, ki se nanaša na osrednjo težnjo niza podatkov.

Novo!!: Tropsko leto in Srednja vrednost · Poglej več »

Točka

Tóčka ima več pomenov.

Novo!!: Tropsko leto in Točka · Poglej več »

Tropi

Zemljevid sveta z označenimi tropi Tropi oz.

Novo!!: Tropsko leto in Tropi · Poglej več »

Ura

Sončna ura na ladji ž.c. Svetega Ruperta v Šentrupertu Úra je enota za merjenje časa, enaka 3600.

Novo!!: Tropsko leto in Ura · Poglej več »

Zemeljski čas

Zémeljski čas ali teréstrični čas (oznaka TT iz angleškega izraza Terrestrial Time) je idealiziran čas, ki se ga uporablja za praktično določanje časa na površini Zemlje.

Novo!!: Tropsko leto in Zemeljski čas · Poglej več »

Zemlja

Zemlja je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem se nahajata življenje, tekoča voda in človeštvo.

Novo!!: Tropsko leto in Zemlja · Poglej več »

Zvezda

Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso. Zvezdni soj je posledica jedrskih reakcij, katerih oddano energijo ljudje vidimo kot svetlobo ali, v primeru Sonca, čutimo kot toploto. Zvezde so na videz svetleče točke na nočnem nebu, ki utripajo zaradi učinkov Zemeljskega ozračja. svetlobi, 7. junija 1992, slika NASA. V znanstvenem izrazoslovju so zvezde določene kot samogravitacijske krogle plazme v hidrostatičnem ravnovesju, ki ga ustvarja njena lastna energija s pomočjo jedrskega zlivanja. Energija, ki jo v vesoljski prostor sevajo zvezde, je elektromagnetno sevanje (večinoma vidno svetlobo) in tok nevtrinov. Navidezna svetlost je merjena po svetlobi, ki jo oddaja kot svetla točka na nebu in izražena z navideznim sijem. V vsakdanjem pogovoru o nebesnih telesih beseda »zvezda« ne sledi nujno prejšnji definiciji, ampak lahko pomeni tudi kako drugo svetleče astronomsko telo, npr. planete in celo meteorje (»zvezdne utrinke« ali »padajoče zvezde«). Ta telesa niso zvezde, saj jih ne vidimo zaradi njihove lastne svetlobe, temveč ker odbijajo svetlobo drugih virov. Od pravih zvezd jih lahko ločimo, ker na nebu ne migetajo. Prave zvezde navidez migetajo zaradi zemeljskega ozračja. Sonce je edina zvezda dovolj blizu Zemlje, da jo vidimo kot večjo okroglo ploskev. Prav tako je Sonce ena redkih zvezd, ki je vidna tudi podnevi. Ostalih zvezd podnevi zaradi močnega sončevega soja praviloma ne opazimo. Druga najbližja zvezda Zemlji je Proksima Kentavra (»Najbližja Kentavra«), ki je oddaljena 4,2 svetlobni leti. Če bi potovali do Proksime Kentavra s francoskim vlakom TGV z največjo hitrostjo 515,3 km/h, bi potrebovali do tja okoli 8,86 milijonov let. Glej tudi seznam najbližjih zvezd. Astronomi ocenjujejo, da je v znanem Vesolju vsaj 7 zvezd. To je 70.000 000.000.000.000.000.000, kar je 230 milijard krat več od 300 milijard zvezd, ki so v naši Galaksiji (Rimski cesti). Večina zvezd je starih med 1 milijardo in 10 milijardami let. Nekatere od teh zvezd so celo še starejše (13,7 milijard let), kar je po najnovejših teorijah ugotovljena starost Vesolja. (glej Prapok in razvoj zvezd.) Njihov obseg in velikost se razteza od majhnih nevtronskih zvezd (ki so dejansko mrtve zvezde) ne večje kot milijonsko mesto, do nadorjakinj kot je npr. Severnica (Polara) in Betelgeza v ozvezdju Oriona, katere premer je skoraj 1000-krat večji od Sonca — približno 1,6 milijard kilometrov. Vendar pa ima Betelgeza veliko manjšo gostoto kot naše Sonce. Ena izmed najbolj masivnih zvezd je Eta Gredlja (η Carinae), z maso od 100 do 150-krat večjo od Sončeve mase (2 kg). Zvezdna astronomija je raziskovanje zvezd in pojavov, ki jih ustvarjajo različne pojavne oblike in razvojne stopnje zvezd. Veliko zvezd je gravitacijsko vezanih z drugimi zvezdami in tvorijo dvojne zvezde. Večje skupine zvezd imenujemo zvezde kopice (kroglaste in razsute). Zvezde po vesoljskem prostoru niso enakomerno razporejene - zajete so v skupine zvezd (»zvezdne sestave«), ki jim rečemo galaksije. Tipično galaksijo sestavlja več sto milijard zvezd.

Novo!!: Tropsko leto in Zvezda · Poglej več »

1. januar

1.

Novo!!: Tropsko leto in 1. januar · Poglej več »

2000

2000 (MM) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Novo!!: Tropsko leto in 2000 · Poglej več »

Preusmerja sem:

Solarno leto, Sončevo leto.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »