Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prenesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Avstrijsko cesarstvo

Index Avstrijsko cesarstvo

→ Za obdobje pred letom 1804 glej Habsburška monarhija, za obdobje po letu 1867 glej Avstro-Ogrska. Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.

185 odnosi: Aleksander I. Ruski, Alexander Bach, Alfred I. zu Windisch-Graetz, Andrej Einspieler, Andrej Smole, Anton Janežič, Anton Martin Slomšek, Apeninski polotok, Avstrijsko-pruska vojna, Avstro-Ogrska, Šlezija, Španija, Štajerska (vojvodina), Čitalnica, Bayreuth, Benečija, Beneška republika, Benetke, Berchtesgaden, Bitka pri Austerlitzu, Bitka pri Custozzi (1848), Bitka pri Custozzi (1866), Bitka pri Novari (1849), Bitka pri Visu (1866), Bitka pri Waterlooju, Bog ohrani, Bog obvarji, Bolzano, Boulogne-sur-Mer, Bourboni, Bratislavski mir, Budyšin, Campoformijski mir, Charles-Maurice de Talleyrand-Périgord, Châtillon-sur-Seine, Dalmacija, Deželni stanovi, Donava, Država, Državni zbor (Avstrijsko cesarstvo), Dresden, Dunaj, Dunajski kongres, Elba, Elizabeta Bavarska, Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški, Fevd, Franc I. Habsburško-Lotarinški, Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški, France Prešeren, Francoska revolucija, ..., Frankfurt ob Majni, Franz Grillparzer, Friderik Viljem III. Pruski, Friedrich Ferdinand von Beust, Galicija, Giuseppe Garibaldi, Grad Falkenstein, Grška osamosvojitvena vojna, Grenadirske enote, Guastalla, Habsburška monarhija, Habsburžani, Hannover, Hessen, Hrvaška, Ilirizem, Ilirske province, Ilirsko kraljestvo, Inn, Innsbruck, Istra, Italijansko kraljestvo, Janez Bleiweis, Janez Habsburško-Lotarinški, Johann Strauss starejši, Josef Radetzky, Josip Jelačić, Južna Nizozemska, Južna Tirolska, Kaliningrajska oblast, Karel Albert I. Sardinski, Karel Veliki, Karl Philipp zu Schwarzenberg, Karpati, Köln, Klemens Wenzel von Metternich, Kmetijske in rokodelske novice, Konkordat, Koroška (vojvodina), Krakov, Kraljevina Bavarska, Kraljevina Saška, Kraljevina Sardinija, Kraljevina Združene Nizozemske, Kranjska, Krimska vojna, Laba, Linz, Ljubljanski kongres, Ljudevit Gaj, Lombardija, Lombardsko-beneško kraljestvo, Ludvik XVI. Francoski, Lunévillski mir, Mainz, Mantova, Marija Antoaneta, Matija Čop, Merano, Metternichov absolutizem, Mihail Ilarionovič Kutuzov, Milano, Mincio, Miroslav Vilhar, Modena, Mohorjeva družba, Moldavija, Moravska, Napoleon Bonaparte, Napoleon III., Napoleonov pohod na Rusijo, Naprej (časopis), Nassau, Neapelj, Nemščina, Nemška zveza, Nica, Nikolaj I. Ruski, Olomuc, Opava, Osmansko cesarstvo, Otto von Bismarck, Papeška država, Papež Pij VI., Pariški mirovni sporazum (1814), Pariz, Parma, Parma (pokrajina), Pešta, Piacenza (pokrajina), Piemont, Portugalska, Pragmatična sankcija, Predarlska, Prusija, Regensburg, Ren, Renska zveza, Republika Nizozemska, Revolucije leta 1848, Rimskokatoliška cerkev, Risorgimento, Rož, Rusija, Salzburg, Salzburg (zvezna dežela), Savoja, Schönbrunn, Severnonemška konfederacija, Slovenec (celovški časnik), Slovenska matica, Sveta aliansa, Sveto rimsko cesarstvo, Tirolska, Tisa, Toskana, Trento, Tridesetletna vojna, Trier, Ulm, Verona, Vlaška, Vojna druge koalicije, Vojna krajina, Vojna prve koalicije, Vojvodina Varšava, Volilna kneževina Bavarska, Volilni knez, Wilhelm von Tegetthoff, Zdravljica, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, Zedinjena Slovenija, Zemljiška odveza, Zgornja Avstrija, Znojmo. Razširi indeks (135 več) »

Aleksander I. Ruski

Aleksander I. Ruski oziroma Aleksander Pavlovič (rusko: Александр Павлович), ruski car, poljski kralj, * 23. december (12. december, ruski koledar) 1777, Sankt Peterburg, † 1. december (19. november) 1825, Taganrog.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Aleksander I. Ruski · Poglej več »

Alexander Bach

Baron Alexander Bach (nemško Alexander Freiherr von Bach), avstrijski politik, * 4. januar 1813, Loosdorf, Avstrijsko cesarstvo, † 12. november 1893, Schöngrabern, Spodnja Avstrija, Avstro-Ogrska.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Alexander Bach · Poglej več »

Alfred I. zu Windisch-Graetz

knez Alfred I. zu Windisch-Graetz (polno ime Alfred Candidus Ferdinand zu Windisch-Graetz), avstrijski feldmaršal, * 11. maj 1787, Bruselj, † 21. marec 1862, Dunaj.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Alfred I. zu Windisch-Graetz · Poglej več »

Andrej Einspieler

Andrej Einspieler, slovenski politik, duhovnik in publicist, * 13. november 1813, Sveče pri Bistrici v Rožu, † 16. januar 1888, Celovec.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Andrej Einspieler · Poglej več »

Andrej Smole

Andrej Smole, trgovec, zbiratelj in zapisovalec narodnih pesmi, * 18. november 1800, Ljubljana, † 30. november 1840, Ljubljana.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Andrej Smole · Poglej več »

Anton Janežič

Anton Janežič, slovenski literarni zgodovinar, slavist, slovničar, slovaropisec, urednik leposlovnih glasil, * 19. december 1828, Leše pri Št. Jakobu v Rožu, † 18. september 1869, Celovec.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Anton Janežič · Poglej več »

Anton Martin Slomšek

Anton Martin Slomšek, rojen kot Anton Slomšek, slovenski škof, pisatelj, pesnik, pedagog in blaženi, * 26. november 1800, Uniše, † 24. september 1862, Maribor.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Anton Martin Slomšek · Poglej več »

Apeninski polotok

Satelitska slika polotoka Apeninski polotok, včasih tudi Italijanski polotok (italijansko: Penisola italiana ali Penisola appenninica) je eden od največjih polotokov v Evropi, ki se razteza vse od doline reke Pad navzdol in je dolg okoli 1000 km.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Apeninski polotok · Poglej več »

Avstrijsko-pruska vojna

Avstrijsko-pruska vojna (tudi sedemtedenska vojna, nemška državljanska vojna, bratska vojna, nemška vojna) je bila vojna med Avstrijskim cesarstvom in njegovimi nemškimi zavezniki ter Prusijo in njenimi nemškimi zavezniki leta 1866.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Avstrijsko-pruska vojna · Poglej več »

Avstro-Ogrska

Avstro-Ogrska (tudi »dvojna monarhija«) je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do leta 1918.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Avstro-Ogrska · Poglej več »

Šlezija

Zgodovinski zemljevid pokrajine iz leta 1905 Šlezija (poljsko Śląsk, nemško Schlesien, češko Slezsko) je zgodovinska pokrajina v Srednji Evropi.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Šlezija · Poglej več »

Španija

Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Španija · Poglej več »

Štajerska (vojvodina)

Štájerska, vojvodina Svetega rimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Habsburške monarhije, ki je obstajala do leta 1918.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Štajerska (vojvodina) · Poglej več »

Čitalnica

Čitalnica je večji prostor v knjižnici, namenjen branju knjig, periodičnega tiska ali drugega gradiva.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Čitalnica · Poglej več »

Bayreuth

Bayreuth je mesto, ki leži v severnem delu Bavarske na reki Majni.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Bayreuth · Poglej več »

Benečija

Benečija (v italijanskem izvirniku Veneto, beneško Vèneto), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Benečija · Poglej več »

Beneška republika

Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Beneška republika · Poglej več »

Benetke

Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto).

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Benetke · Poglej več »

Berchtesgaden

Lega Očine Berchtesgaden in Okrožju Berchtesgadener Land Berchtesgaden Berchtesgaden je občina in mestece z okoli 8.000 prebivalci, v nemških Bavarskih Alpah, s srednjo nadmorsko višino 573 m. Nahaja se na južnem koncu bavarske pokrajine Berchtesgadener Land, v bližini meje z Avstrijo, okoli 30 km južno od Salzburga in 180 km jugovzhodno od Münchna, severno od Narodnega parka Berchtesgaden.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Berchtesgaden · Poglej več »

Bitka pri Austerlitzu

Bitka pri Austerlitzu (tudi bitka treh cesarjev ali bitka pri Slavkovu) je bila ena najslavnejših Napoleonovih bitk, ki je potekala 2. decembra 1805; bila je vrh in konec kampanje leta 1805.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Bitka pri Austerlitzu · Poglej več »

Bitka pri Custozzi (1848)

Bitka pri Custozzi je bila prva pomembnejša bitka prve italijanske vojne za neodvisnost, ki je potekala 24. julija in 25. julija 1848 med vojsko Avstrijskega cesarstva, ki jo je vodil Josef Radetzky in vojsko Kraljevine Sardinije, ki jo je vodil sardinski kralj Karel Albert.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Bitka pri Custozzi (1848) · Poglej več »

Bitka pri Custozzi (1866)

Bitka za Custozzo je bila prva pomembnejša bitka avstrijsko-pruske vojne, ki je potekala 24. junija 1866 med vojsko Avstrijskega cesarstva, ki jo je vodil nadvojvoda Friedrich Albrecht in vojsko Kraljevine Italije, ki sta jo vodila Alfonso Ferrero la Marmora in Enrico Cialdini.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Bitka pri Custozzi (1866) · Poglej več »

Bitka pri Novari (1849)

Bitka pri Novari je bila odločilna bitka med Avstrijskim cesarstvom in Kraljevino Sardinijo med prvo vojno za italijansko neodvisnost.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Bitka pri Novari (1849) · Poglej več »

Bitka pri Visu (1866)

Bitka pri Visu je bila največja pomorska bitka v Jadranskem morju.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Bitka pri Visu (1866) · Poglej več »

Bitka pri Waterlooju

Williama Sadlerja Bitka pri Waterlooju se je odvijala v nedeljo, 18.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Bitka pri Waterlooju · Poglej več »

Bog ohrani, Bog obvarji

Bog ohrani, Bog obvari je bila uradna himna Avstrijskega cesarstva in Avstro-Ogrske.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Bog ohrani, Bog obvarji · Poglej več »

Bolzano

Bolzano (nemško Bozen, ladinsko Bulsan ali Balsan, redko slovensko Bocen) je italijansko mesto, pokrajina, glavno mesto in upravna skupnost Južne Tirolske.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Bolzano · Poglej več »

Boulogne-sur-Mer

Lega kraja v departmaju Boulogne-sur-Mer (nizozemsko Bonen) je mesto in občina v severni francoski regiji Nord-Pas-de-Calais, podprefektura departmaja Pas-de-Calais in eno najpomembnejših ribiških pristanišč v Franciji.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Boulogne-sur-Mer · Poglej več »

Bourboni

Bourboni ali Burboni so dinastija francoskega porekla, stranska veja Kapetinške dinastije.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Bourboni · Poglej več »

Bratislavski mir

Bratislavski mir, s katerim se je končala vojna tretje koalicije, je bil podpisan med Avstrijo in Francijo 26.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Bratislavski mir · Poglej več »

Budyšin

Budyšin Budyšin (lužiško srbsko) ali Bautzen (nemško; poljsko: Budziszyn) je mesto na vzhodnem Saškem v Nemčiji.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Budyšin · Poglej več »

Campoformijski mir

Pogodba Campoformijski mir je bil podpisan 17. oktobra 1797 med Napoleonom Bonapartejem in grofom Ludvikom von Cobenzlom kot predstavnikoma Francije in Avstrije.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Campoformijski mir · Poglej več »

Charles-Maurice de Talleyrand-Périgord

Charles-Maurice de Talleyrand-Périgord, francoski škof, politik in diplomat, * 2. februar 1754, Pariz, † 17. maj 1838, Pariz.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Charles-Maurice de Talleyrand-Périgord · Poglej več »

Châtillon-sur-Seine

Châtillon-sur-Seine je naselje in občina v francoskem departmaju Côte-d'Or regije Burgundije.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Châtillon-sur-Seine · Poglej več »

Dalmacija

Zemljevid Hrvaške z označeno Dalmacijo Dalmacija (hrvaško Dalmacija, latinsko Dalmatia, italijansko Dalmazia) je regija vzhodne obale Jadranskega morja, ki večji del leži na ozemlju Hrvaške.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Dalmacija · Poglej več »

Deželni stanovi

Kranjsko, prva stran, 1494 Deželni stanovi je naziv za privilegirane osebe (plemstvo), ki so imele pravico sodelovati na deželnem zboru, in so pojav fevdalizma v habsburških dednih deželah.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Deželni stanovi · Poglej več »

Donava

Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Donava · Poglej več »

Država

Držáva je geografsko območje in neodvisna politična enota s svojo lastno vladavino, zakoni, pogosto tudi z ustavo, policijo, oboroženimi silami, davčnimi pravili in prebivalstvom.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Država · Poglej več »

Državni zbor (Avstrijsko cesarstvo)

Stavba Reichsrata okoli leta 1900 Državni zbor je bil dvodomni parlament Avstrijskega cesarstva (1861-1865) oziroma avstrijskega dela Avstro-Ogrske (Cislajtanije, 1867-1918).

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Državni zbor (Avstrijsko cesarstvo) · Poglej več »

Dresden

Lega v Nemčiji Labe. Dresden (zastarelo slovensko Draždani, lužiškosrbsko Drježdźany) je glavno mesto nemške zvezne dežele Saške.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Dresden · Poglej več »

Dunaj

Dunaj (Wien) je glavno in največje avstrijsko mesto, in ena izmed avstrijskih zveznih dežel; zvezna dežela Dunaj sicer leži v celoti znotraj zvezne dežele Spodnja Avstrija.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Dunaj · Poglej več »

Dunajski kongres

Dunajski kongres Dunajski kongres je bil zbor veleposlanikov glavnih evropskih političnih sil, ki je potekal na Dunaju od 1. novembra 1814 do 9. junija 1815, s predsedujočim avstrijskim državnikom Klemensom Wenzlom von Metternichom.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Dunajski kongres · Poglej več »

Elba

Portoferraio, glavno mesto otoka Elba (latinsko Ilva) je italijanski otok v Sredozemskem morju.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Elba · Poglej več »

Elizabeta Bavarska

Elizabeta Bavarska (poznana pod nadimkom Sissi; nemško Elisabeth Amalie Eugenie, Herzogin in Bayern), avstrijska cesarica in madžarska kraljica, soproga cesarja Franca Jožefa I., * 24. december 1837, München, † 10. september 1898, Ženeva.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Elizabeta Bavarska · Poglej več »

Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški

Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški (s polnim imenom Karl Leopold Joseph Franz Marcellin; imenovan tudi Ferdinand Dobrotljivi), avstrijski cesar od 1835 do 1848 in ogrski kralj kot Ferdinand V. od 1830,* 19. april 1793, Dunaj; † 29. junij 1875, Praga.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški · Poglej več »

Fevd

Frideriku I. Fevd je oblika svobodnega zájma, po katerem je fevdalizem dobil svoje ime.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Fevd · Poglej več »

Franc I. Habsburško-Lotarinški

Franc I. Avstrijski (polno ime Franz Joseph Karl von Habsburg-Lothringen), zadnji cesar Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti (kot Franc II.) in prvi avstrijski cesar (kot Franc I.), znani tudi kot dvojni cesar, * 12. februar 1768, Firence; † 2. marec 1835, Dunaj.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Franc I. Habsburško-Lotarinški · Poglej več »

Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški

Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški, avstrijski cesar, ogrski kralj, * 18. avgust 1830, Schönbrunn, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo, † 21. november 1916, Schönbrunn, Dunaj.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški · Poglej več »

France Prešeren

France Prešeren(), slovenski pesnik, * 3. december 1800, Vrba, † 8. februar 1849, Kranj.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in France Prešeren · Poglej več »

Francoska revolucija

Napad na Bastiljo, simbol začetka revolucije Francoska revolucija je bila obdobje radikalnih družbenih in političnih sprememb v Franciji med letoma 1789 in 1799, ki je pomenila preobrat v francoski in širše evropski zgodovini.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Francoska revolucija · Poglej več »

Frankfurt ob Majni

Lega Frankfurta v Nemčiji Frankfurt ob Majni (nemško Frankfurt am Main) je največje mesto v nemški zvezni deželi Hessen in peto največje mesto v Nemčiji.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Frankfurt ob Majni · Poglej več »

Franz Grillparzer

Franz Grillparzer, avstrijski pisatelj, *15. januar 1791, Dunaj, † 21. januar 1872, Dunaj.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Franz Grillparzer · Poglej več »

Friderik Viljem III. Pruski

Friderik Viljem III.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Friderik Viljem III. Pruski · Poglej več »

Friedrich Ferdinand von Beust

Grof Friedrich Ferdinand von Beust, saški in pozneje avstrijski politik, * 13. januar 1809, Dresden; † 24. oktober 1886, Altenberg, Spodnja Avstrija.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Friedrich Ferdinand von Beust · Poglej več »

Galicija

Galicija je stara poljska pokrajina na severnih obronkih Karpatov in Beskidov, ki se razprostira v Poljsko in Ukrajino.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Galicija · Poglej več »

Giuseppe Garibaldi

Giuseppe Garibaldi, italijanski revolucionar, politik in vojskovodja, * 4. julij 1807, Nica, Prvo Francosko cesarstvo, † 2. junij 1882, Caprera, Kraljevina Italija.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Giuseppe Garibaldi · Poglej več »

Grad Falkenstein

250px Falkenstein je grad iz visokega srednjega veka, ki leži v bavarskih Alpah v bližini mesta Pfronten v južni Nemčiji.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Grad Falkenstein · Poglej več »

Grška osamosvojitvena vojna

Grška osamosvojitvena vojna (tudi grška revolucija) je bila vojna, ki jo je Grčija s svojimi zaveznicami med letoma 1821 in 1831 bojevala za pridobitev neodvisnosti izpod oblasti Otomanskega cesarstva.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Grška osamosvojitvena vojna · Poglej več »

Grenadirske enote

Oznaka poljske 1. grenadirske divizije Grenadirske enote so bile sprva vojaška enota, ki so združevale grenadirje.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Grenadirske enote · Poglej več »

Guastalla

Guastalla je mesto in občina v pokrajini Reggio Emilia v deželi Emiliji - Romanji v Italiji.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Guastalla · Poglej več »

Habsburška monarhija

Habsburška monarhija ali Avstrijska monarhija je poimenovanje za vladavino avstrijskih Habsburžanov, v kateri je oseba monarha povezovala avstrijske dedne dežele, kraljevino Češko, kraljevino Madžarsko ter nekatera ozemlja na Nizozemskem in v Italiji.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Habsburška monarhija · Poglej več »

Habsburžani

Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Habsburžani · Poglej več »

Hannover

Hannoverski grb Hannover je glavno mesto nemške zvezne dežele Spodnja Saška (nemško Niedersachsen).

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Hannover · Poglej več »

Hessen

Hessen je zvezna dežela Nemčije s površino 21.110 km² in malce več kot šest milijoni prebivalcev.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Hessen · Poglej več »

Hrvaška

Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja. Glavno mesto je Zagreb, ki tvori posebno administrativno območje, skupaj z dvajsetimi ostalimi upravnimi enotami, županijami. Ozemlje Hrvaške pokriva 56.594 km2 in ima sicer raznoliko, vendar večinoma celinsko in mediteransko podnebje. Razprostira se od skrajnih vzhodnih robov Alp na severozahodu do Panonske nižine in bregov reke Donave na vzhodu, njen osrednji del pokriva Dinarski gorski masiv, južni in zahodni del pa se končujeta na obali Jadranskega morja. Na severu in severozahodu meji na Slovenijo, na severu na Madžarsko, na jugu in vzhodu na Bosno in Hercegovino, na jugu na Črno Goro ter na vzhodu na Srbijo. Hrvaška obala Jadranskega morja je dolga 1.778 km, ob njej pa leži tudi več kot 1.000 otokov. Prebivalstvo države znaša 4.28 milijona, večino od tega so Hrvati, prevladujoča veroizpoved pa je rimokatoliška. Številčno najpomembnejša manjšina so prebivalci srbske narodnosti. Hrvati so na ozemlje sedanje Hrvaške prispeli v začetku 7. stoletja. Državo so do 9. stoletja organizirali v dve vojvodstvi. Tomislav je postal kralj leta 925 in s tem Hrvaško povzdignil v kraljestvo. Hrvaško kraljestvo je ohranilo samostojnost skoraj 200 let (925–1102) in doseglo svoj vrh v času kraljev Petra Krešimirja IV. in Dimitrija Zvonimirja. Leta 1102 je Hrvaška vstopila v personalno unijo z Madžarsko. Leta 1527 je v vihri vojne z otomanskim imperijem hrvaški parlament okronal Habsburga Ferdinanda I. kot hrvaškega kralja. Po prvi svetovni vojni je leta 1918 Hrvaška postala del nepriznane države Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki je nastala na pogorišču Avstro-Ogrske, nato pa še Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in nato Jugoslavije. Med drugo svetovno vojno je obstajala fašistična Neodvisna država Hrvaška. Po vojni je Hrvaška postala ustanovni član in federalna enota (republika) najprej Federativne, nato pa Socialistične federativne republike Jugoslavije. Junija 1991 je skupaj s Slovenijo razglasila neodvisnost, ki je v veljavo stopila 8. oktobra istega leta. Navkljub neodvisnosti pa se je Hrvaška še štiri leta zatem s srbskimi in jugoslovanskimi (para)vojaškimi silami z orožjem borila za suverenost nad svojim celotnim ozemljem (glej: vojna na Hrvaškem). Spori in spopadi so se za diplomatsko mizo zaključil šele leta 1995 s podpisom daytonskega sporazuma med Hrvaško, Srbijo in Bosno in Hercegovino. Hrvaška je unitarna država, republika s parlamentarno demokracijo. Mednarodni denarni sklad Hrvaško definira kor državo v razvoju, Svetovna banka pa kot visokodohodkovno gospodarstvo. Hrvaška je članica Evropske unije (od 2013), NATO-a, Sveta Evrope, Svetovne trgovinske organizacije ter ustanovni član Sredozemske zveze. Kot aktivni član OZN ter njenih mirovnih sil je sodelovala v Afganistanu ter v letih 2008-2009 delovala kot nestalna članica Varnostnega sveta pri OZN. Storitveni sektor je v hrvaškem gospodarstvu prevladujoče dejavnost (70% BDP), sledita mu industrija (25 % BDP) in kmetijstvo (5% BDP in 14% prebivalstva). Pomemben storitveni sektor je (zlasti poletni) turizem, saj se Hrvaška uvršča med dvajset najpriljubljenejših območij na svetu. Hrvaško je recesija v letih 2009-2015 močno prizadela, z ne preveč optimističnimi obeti v prihodnje. Za Hrvaško je Slovenija po obsegu tretji zunanjetrgovinski partner (tako pri izvozu kot uvozu). Najpomebnejši Hrvaški zunanjetrgovinski partner so države EU, zlasti Italija in Nemčija, pomembno pa je tudi sodelovanje z BiH. Prisotnost državne regulative v gospodarstvu ter proračunska potrošnja sta še vedno visoka. Hrvaška prebivalcem zagotavlja splošno dostopen zdravstveni in brezplačni osnovnošolski in srednješolski šolski sistem.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Hrvaška · Poglej več »

Ilirizem

Ilirizem ali ilirsko gibanje imenujemo južnoslovansko književno-kulturno in narodno-politično gibanje iz prve polovice 19. stoletja, nastalo kot prilagoditev teorije Jana Kollarja o slovanski vzajemnosti (panslavizmu).

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Ilirizem · Poglej več »

Ilirske province

Zemljevid Ilirskih provinc iz leta 1809 Ilirske province (francosko Provinces illyriennes) je Napoleon ustanovil 14.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Ilirske province · Poglej več »

Ilirsko kraljestvo

Ilirsko kraljestvo je bila v letih 1816-1849 administrativna enota Avstrijskega cesarstva.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Ilirsko kraljestvo · Poglej več »

Inn

Inn (Starinsko Ina, retoromansko "Ena") je reka, ki izvira v Švicarskih Alpah, nakar teče proti severovzhodu in prečka švicarsko-avstrijsko mejo ter nato teče po Tirolski.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Inn · Poglej več »

Innsbruck

Innsbruck je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Tirolske (nemško Tirol) ob reki Inn.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Innsbruck · Poglej več »

Istra

Istrski polotok z nekaterimi naselji Ístra (italijansko Istria) je polotok v jugozahodni Sloveniji in severozahodni Hrvaški na severu Jadranskega morja.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Istra · Poglej več »

Italijansko kraljestvo

Italijansko kraljestvo (italijansko Regno d'Italia, tudi Regno Italico) je bila država na severu Apeninskega polotoka, osnovana pod Napoleonom leta 1805 in propadla z njegovim porazom leta 1814.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Italijansko kraljestvo · Poglej več »

Janez Bleiweis

Janez vitez Bleiweis pl. Trsteniški, slovenski veterinar, publicist in politik, * 19. november 1808, Kranj, † 29. november 1881, Ljubljana.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Janez Bleiweis · Poglej več »

Janez Habsburško-Lotarinški

Nadvojvoda Janez Habsburško-Lotarinški, rojen kot Johann Baptist Josef Fabian Sebastian, ljudsko imenovan tudi nadvojvoda Janez, je bil avstrijski nadvojvoda in feldmaršal * 20.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Janez Habsburško-Lotarinški · Poglej več »

Johann Strauss starejši

Johann Strauss starejši, s polnim imenom Johann Baptist Strauss - oče, avstrijski violinist, dirigent in romantični skladatelj, * 14. marec 1804, Leopoldstadt na Dunaju, † 25. september 1849, Dunaj.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Johann Strauss starejši · Poglej več »

Josef Radetzky

Grof Johann Josef Wenzel Radetzky von Radetz, avstrijski feldmaršal češkega rodu, * 2. november 1766, Grad Třebnice, Češka, † 5. januar 1858, Milano, Italija (takrat Avstrijsko cesarstvo).

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Josef Radetzky · Poglej več »

Josip Jelačić

Grof Josip Jelačić Bužimski, hrvaški ban, politik in general,* 10. oktober 1801, Petrovaradin, Habsburška monarhija (danes Srbija), † 20. maj 1859, Zagreb, Avstrijsko cesarstvo (danes Hrvaška).

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Josip Jelačić · Poglej več »

Južna Nizozemska

Pod nazivom Južna Nizozemska je obravnavano zgodovinsko območje, ki je ostalo Habsburžanom od Sedemnajstih provinc po odcepitvi Republike Nizozemske leta 1581.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Južna Nizozemska · Poglej več »

Južna Tirolska

Južna Tirolska (svetlozeleno) Južna Tirolska (italijansko Alto Adige, nemško in ladinsko Südtirol) je ozemlje avtonomne italijanske pokrajine Bolzano.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Južna Tirolska · Poglej več »

Kaliningrajska oblast

Kaliningrajska oblast je oblast v Rusiji v Severozahodnem zveznem okrožju.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Kaliningrajska oblast · Poglej več »

Karel Albert I. Sardinski

Karel Albert I. Sardinski (Carlo Alberto Emanuele Vittorio Maria Clemente Saverio di Savoia), sardinski kralj, * 2. oktober 1798, Torino, Kraljevina Sardinija, † 23. marec 1849, Porto, Portugalska.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Karel Albert I. Sardinski · Poglej več »

Karel Veliki

Karel I. ali Karel Veliki (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Karel Veliki · Poglej več »

Karl Philipp zu Schwarzenberg

Karl Philipp Fürst zu Schwarzenberg, avstrijski feldmaršal in politik, * 18. april 1771, † 15. oktober 1820.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Karl Philipp zu Schwarzenberg · Poglej več »

Karpati

Karpati so gorovje v Srednji in Vzhodni Evropi, ki se v loku razteza od Češke na severozahodu preko Slovaške, Poljske, Madžarske in Ukrajine do Romunije in Srbije na jugu. Dolgi so približno 1500 km, kar jih za Skandinavskim gorovjem (1700 km) uvršča na drugo mesto v Evropi. Najvišji del Karpatov so Visoke Tatre na meji med Slovaško in Poljsko, kjer višine vrhov presegajo 2600 m. Najvišji vrh je Gerlachovský štít (2.654,4 m). Drugi najvišji del Karpatov so Južni Karpati v Romuniji, kjer vrhovi presegajo 2500 m (Moldoveanu, 2544 m). Od Alp jih ločuje reka Donava. Karpati in Alpe se pogosto obravnavajo kot eno gorovje, vendar so orogenetsko povsem različni gorovji. Gorovje s svojimi obširnimi iglastimi gozdovi, v katerih v višjih predelih prevladuje navadna smreka, v nižjih predelih pa bukev, je habitat najštevilčnejše evropske populacije velikih sesalcev in vseh treh velikih plenilcev: rjavega medveda, volka in risa. So tudi eno zadnjih območij v Evropi, kjer avtohtono uspevata divja mačka in zober. Največja popolacija zveri je v Romuniji. V Karpatih raste več kot tretjina vseh evropskih rastlinskih vrst. V gorovju in njegovem vznožju so številni izviri termalnih in mineralnih vod. Tretjina evropskih termalnih in mineralnih vrelcev je v Romuniji. V Romuniji, večinoma v Karpatih, rastejo tudi drugi največji neokrnjeni gozdovi v Evropi. Večji so samo gozdovi v Rusiji, ki merijo 250.000 ha. V južnih Karpatih raste največji strnjen gozd v Evropi. Karpati se običajno delijo na tri glavne dele.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Karpati · Poglej več »

Köln

Köln, kölnsko Kölle, po slovensko tudi Kelmorajn, je največje mesto v nemški zvezni deželi Severno Porenje-Vestfalija in četrto največjo mesto v Nemčiji (po Berlinu, Hamburgu in Münchnu).

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Köln · Poglej več »

Klemens Wenzel von Metternich

Knez Klemens Wenzel Nepomuk Lothar von Metternich-Winneburg zu Beilstein, avstrijski politik in državnik ter eden največjih diplomatov svoje dobe, * 15. maj 1773, Koblenz, † 11. junij 1859, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Klemens Wenzel von Metternich · Poglej več »

Kmetijske in rokodelske novice

Prva številka ''Novic'', 5. julij 1843 Kmetijske in rokodelske novice so bile slovenski časnik, ki je izhajal med letoma 1843 in 1902.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Kmetijske in rokodelske novice · Poglej več »

Konkordat

Konkordat je meddržavni sporazum med Svetim sedežem in vlado oz.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Konkordat · Poglej več »

Koroška (vojvodina)

Grb Vojvodine Koroške Vojvodina Koroška, samostojna vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu ter pozneje dežela Avstrijske monarhije.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Koroška (vojvodina) · Poglej več »

Krakov

Krakov, latinsko Cracovia) je eno najstarejših in drugo največje mesto na Poljskem ter glavno mesto Malopoljskega vojvodstva. Leži na jugu Poljske, 350 kilometrov jugozahodno od glavnega mesta Varšave ob reki Visli, Do leta 1596 je bilo glavno mesto Poljske, nato je kralj Sigismund III. zaradi boljše goegrafske lege takratne Poljske-Litvanske unije sedež glavnega mesta prestavil iz Krakova v Varšavo. Konec leta 2011 je v samem mestu prebivalo okoli 760.000 prebivalcev; v urbanem območju mesta pa skupno 1,4 milijona. Po invaziji na Poljsko ob začetku II. svetovne vojne je Krakov postal sedež splošne nemške vlade. Judovska populacija je bila primorana v selitev v Krakovski geto - Kazimierz, od kjer so jih pošiljali v uničevalna taborišča (Auschwitz) ali v delovna taborišča (Plašov). Leta 1978 je bil Krakovski nadškof, Karol Wojtyła, izvoljen za papeža rimskokatoliške cerkve. Bil je prvi neitalijanski papež v 455ih letih, in prvi slovanski papež. Leta 1978 Krakov je bil vpisan na Unescov seznam svetovne dediščine, in to celotno staro mestno jedro. Krakov se po mnogih seznamih navaja kot eno najlepših mest v Evropi. Svojo bogato kulturno dediščino razkazuje čez obdobja od gotike, renesanse in baroka. Mestna arhitektura vključuje stolnico in kraljevi grad, Baziliko svete Marije in največji srednjeveški trg v Evropi. Tukaj je sedež Jagelonske univerze, ene najstarejših univerz na svetu, ki je tradicionalno najbolj ugledna inštitucija visokošolskega izobraževanja na Poljskem.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Krakov · Poglej več »

Kraljevina Bavarska

Kraljevina Bavarska, zgodovinska monarhija na območju današnjih nemških zveznih dežel Bavarske, južnega dela Porenja - Pfalške in delčka Posarja.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Kraljevina Bavarska · Poglej več »

Kraljevina Saška

Kraljevina Saška, vladavina Wettincev v obdobju 1806-1918, naslednica volilne kneževine Saške po razpadu Svetega rimskega cesarstva.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Kraljevina Saška · Poglej več »

Kraljevina Sardinija

Zemljevid piemontsko-sardinskega kraljestva Kraljevina Sardinija je vladala na istoimenskem otoku od leta 1297 do leta 1861, ko je skupaj z ostalimi deli Italije postala Kraljevina Italija.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Kraljevina Sardinija · Poglej več »

Kraljevina Združene Nizozemske

Nemško zvezo. Nizozemski kralj je bil tudi ''veliki vojvoda'' Luksemburga in ''veliki knez'' v Nemški zvezi.. Kraljevina Združene Nizozemske je nastala po sklepu dunajskega kongresa (1815) z združitvijo ozemelj nekdanjih Republike Nizozemske in Španske Nizozemske.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Kraljevina Združene Nizozemske · Poglej več »

Kranjska

Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Primorske.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Kranjska · Poglej več »

Krimska vojna

Krimska vojna je bila vojna, ki je sredi 19. stoletja potekala med Ruskim imperijem in Združenim kraljestvom, Francijo, Osmanskim cesarstvom in Kraljevino Sardinijo.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Krimska vojna · Poglej več »

Laba

Laba (češko Labe, nemško Elbe) je ena največjih rek v centralni Evropi.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Laba · Poglej več »

Linz

Linz (Starinsko Linec) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Zgornje Avstrije ob reki Donavi.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Linz · Poglej več »

Ljubljanski kongres

Parada med Ljubljanskim kongresom Ljubljanski kongres leta 1821 je bil drugi izmed treh kongresov Svete alianse.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Ljubljanski kongres · Poglej več »

Ljudevit Gaj

Ljudevit Gaj, hrvaški jezikoslovec, politik, novinar in pisatelj, * 8. avgust 1809, Krapina, Zagorje, † 20. april 1872, Zagreb.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Ljudevit Gaj · Poglej več »

Lombardija

Lombardija (v italijanskem izvirniku Lombardia, je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo. Meji na severu s Švico, na zahodu z deželo Piemont, na jugu z Emilijo - Romanjo in na vzhodu z Benečijo ter Trentinskim in Zgornjim Poadižjem. Deli se na dvanajst pokrajin: Bergamo (244 občin), Brescia (206 občin), Como (162 občin), Cremona (115 občin), Lecco (90 občin), Lodi (61 občin), Mantova (70 občin), Milano (189 občin), Monza in Brianza (popolnoma aktivna leta 2009) (50 občin), Pavia (190 občin), Sondrio (78 občin), Varese (141 občin).

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Lombardija · Poglej več »

Lombardsko-beneško kraljestvo

Lombardsko-beneško kraljestvo je bila država, ki je bila ustanovljena z Dunajskim kongresom (1814) kot samostojna kraljevina, ki ji je vladal avstrijski cesar.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Lombardsko-beneško kraljestvo · Poglej več »

Ludvik XVI. Francoski

Ludvik XVI. (rojen kot Louis-Auguste; posmehljivo imenovan tudi Ludvik Zadnji), kralj Francije in Navare iz družine Bourbonov, * 23. avgust 1754, Versailles, Francija, † 21. januar 1793, Pariz.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Ludvik XVI. Francoski · Poglej več »

Lunévillski mir

Lunévillski mir, podpisan v Lunévillu 9. februarja 1801 med Francijo in Svetim rimskim cesarstvom po porazih avstrijske vojske v bitkah pri Marengu (14. junij 1800) in Hohenlindenu (3. december 1800) je bil drugi v vrsti mirovnih sporazumov.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Lunévillski mir · Poglej več »

Mainz

Mainz, glavno mesto nemške zvezne dežele Porenje - Pfalška.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Mainz · Poglej več »

Mantova

Mantova (italijansko Mantova; emilijansko in latinsko Mantua) je mesto in občina v Lombardiji v Italiji in glavno mesto pokrajine istega imena.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Mantova · Poglej več »

Marija Antoaneta

Marija Antoaneta, Marija Antonija Jožefa Ivana Habsburško-Lotarinška, * 2. november 1755, Dunaj, † 16. oktober 1793, Pariz.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Marija Antoaneta · Poglej več »

Matija Čop

Matija Čop, slovenski jezikoslovec, literarni zgodovinar in književni kritik, * 26. januar 1797, Žirovnica, † 6. julij 1835, Sava pri Tomačevem.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Matija Čop · Poglej več »

Merano

Merano (nemško Meran, ladinsko Maran) je italijansko mesto na Južnem Tirolskem in glavno mesto upravne skupnosti Meranske.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Merano · Poglej več »

Metternichov absolutizem

Metternichov absolutizem je čas, ki označuje obdobje od 1815 do 1848.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Metternichov absolutizem · Poglej več »

Mihail Ilarionovič Kutuzov

Knez Mihail Ilarionovič Goleniščev-Kutuzov (svetlejši knez Goleniščev-Kutuzov-Smolenski) (rusko князь Михаи́л Илларио́нович Голени́щев-Куту́зов (светле́йший князь Голени́щев-Куту́зов-Смоле́нский)), ruski vojskovodja, feldmaršal, diplomat in plemič, * 16. september (5. september, ruski koledar) 1745, Sankt-Peterburg, Rusija, † 28. april (16. april) 1813, Bunzslau, (sedaj Bolesławiec), Šlezija, Poljska.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Mihail Ilarionovič Kutuzov · Poglej več »

Milano

Milano (italijansko Milano), je drugo najbolj naseljeno mesto v Italiji in glavno mesto pokrajine Lombardije.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Milano · Poglej več »

Mincio

Mincio (latinsko Mincius, starogrško Minchios, Μίγχιος) je reka v deželi Lombardija v severni Italiji.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Mincio · Poglej več »

Miroslav Vilhar

Miroslav Vilhar, slovenski skladatelj, pesnik, dramatik, politik in časnikar, * 7. september 1818, Planina, † 6. avgust 1871, grad Kalec.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Miroslav Vilhar · Poglej več »

Modena

Modena (etruščansko Mutna, latinsko Mutina, modensko Mòdna) je mesto in občina na južni strani Padske nižine v pokrajini Modena v deželi Emilija - Romanja v severni Italiji.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Modena · Poglej več »

Mohorjeva družba

Mohorjeva družba je najstarejša slovenska založba, ustanovljena 27.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Mohorjeva družba · Poglej več »

Moldavija

Republika Moldavija (moldavsko Republica Moldova) je celinska država v Vzhodni Evropi, med Romunijo na zahodu in Ukrajino na vzhodu.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Moldavija · Poglej več »

Moravska

Moravska (latinsko Moravia, nemško Mähren, češko Morava) je zgodovinska pokrajina Češke (prej tudi Avstro-Ogrske).

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Moravska · Poglej več »

Napoleon Bonaparte

Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Napoleon Bonaparte · Poglej več »

Napoleon III.

Napoléon III.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Napoleon III. · Poglej več »

Napoleonov pohod na Rusijo

''Požar v Moskvi, 15.-18. septembra 1812''. A. Smirnov, 1813. Napoleonov pohod na Rusijo, največji spopad med Napoleonovo in rusko vojsko (24. junij - 14. december 1812).

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Napoleonov pohod na Rusijo · Poglej več »

Naprej (časopis)

Naprej je časopis, ki ga je od 2.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Naprej (časopis) · Poglej več »

Nassau

Nassau je lahko.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Nassau · Poglej več »

Neapelj

Neapelj (Napoli, napolitansko: Napule) je največje mesto južne Italije ter glavno mesto Kampanije in pokrajine Neapelj.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Neapelj · Poglej več »

Nemščina

Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Nemščina · Poglej več »

Nemška zveza

Nemška zveza je bila ohlapna državna zveza 35 kneževin in 4 svobodnih mest, ustanovljena leta 1815.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Nemška zveza · Poglej več »

Nica

Opatija Saint Pons Observatorij nad Nico Nica (francosko Nice, okcitansko Niça/Nissa) je mesto in občina v jugovzhodni francoski regiji Provansa-Alpe-Azurna obala, prefektura departmaja Alpes-Maritimes.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Nica · Poglej več »

Nikolaj I. Ruski

Nikolaj I. Ruski oziroma Nikolaj Pavlovič (rusko Николай Павлович), ruski car, poljski kralj, * 6. julij (25. junij, ruski koledar) 1796, Carskoje Selo pri Sankt Peterburgu, † 2. marec (18. februar) 1855, Sankt Peterburg.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Nikolaj I. Ruski · Poglej več »

Olomuc

Olomuc (češko Olomouc, lokalno Holomóc ali Olomóc, nemško Olmütz, latinsko Olomucium ali Iuliomontium, poljsko Ołomuniec) je mesto na Moravskem v vzhodnem delu Češke republike.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Olomuc · Poglej več »

Opava

Opava je mesto na severu Češke ob reki Opava, severozahodno od Ostrave.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Opava · Poglej več »

Osmansko cesarstvo

Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (osmansko turško:دولتِ عَليه عُثمانيه, Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Osmansko cesarstvo · Poglej več »

Otto von Bismarck

Bismarck-Monument, Hamburg Knez Otto Eduard Leopold von Bismarck-Schönhausen (imenovan tudi železni kancler), pruski (nemški) diplomat, politik in kancler, * 1. april 1815, Schönhausen, Prusija, † 30. julij 1898, Friedrichsruh, Nemško cesarstvo.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Otto von Bismarck · Poglej več »

Papeška država

Papeška država je bila država, na čelu katere je bil papež, zaradi česar je bila v teku stoletij svojega obstoja večinoma združena s pojmom Katoliške Cerkve.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Papeška država · Poglej več »

Papež Pij VI.

Papež Pij VI. (rojen kot Giovanni Angelico Braschi), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 27. december 1717, Cesena, † 29. avgust 1799.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Papež Pij VI. · Poglej več »

Pariški mirovni sporazum (1814)

Pariški mirovni sporazum, podpisan 30. maja 1814, je končal vojno med Francijo in šesto koalicijo, ki so jo sestavljale Avstrija, Prusija, Rusija, Švedska in Velika Britanija.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Pariški mirovni sporazum (1814) · Poglej več »

Pariz

Paríz (francosko Paris) je glavno mesto in obenem največje mesto v Franciji, glavno mesto osrednje francoske regije Île-de-France.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Pariz · Poglej več »

Parma

Parma (emilijansko Pärma) je mesto v severni italijanski deželi Emiliji - Romanji, ki slovi po pršutu, siru, arhitekturi, glasbi in okolici. Je sedež univerze, ki je ena najstarejših na svetu. Mesto istoimenska reka deli na dva dela. Okrožje na drugi strani reke se imenuje Oltretorrente. Parmski Etruščani so ime prilagodili po Rimljanih, in sicer opisu okroglega ščita, imenovanega parma. Italijanski pesnik Attilio Bertolucci (rojen v zaselku na podeželju) je napisal: "Kot glavno mesto ima reko. Kot majhno glavno mesto je dobil potok, ki je pogosto suh.".

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Parma · Poglej več »

Parma (pokrajina)

Pokrajina Parma (v italijanskem izvirniku Provincia di Parma, izg. Provinča di Parma) je ena od devetih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Emilija - Romanja.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Parma (pokrajina) · Poglej več »

Pešta

Pešta ponoči Pešta (madžarsko Pest) je vzhodni, večinoma ravni del današnje Budimpešte.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Pešta · Poglej več »

Piacenza (pokrajina)

Pokrajina Piacenza (v italijanskem izvirniku Provincia di Piacenza) je ena od devetih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Emilija - Romanja.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Piacenza (pokrajina) · Poglej več »

Piemont

Piemont (v italijanskem izvirniku Piemonte), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Piemont · Poglej več »

Portugalska

Portugalska je demokratična država na skrajnem jugozahodu celinske Evrope, na Iberskem polotoku.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Portugalska · Poglej več »

Pragmatična sankcija

Pragmatična sankcija, pravni akt o dedovanju habsburških dežel.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Pragmatična sankcija · Poglej več »

Predarlska

Predárlska ali Vorarlberg je ena od avstrijskih zveznih dežel.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Predarlska · Poglej več »

Prusija

Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Prusija · Poglej več »

Regensburg

Kameni most in zvonika mestne stolnice. Regensburg (češko Řezno) je nemško mesto na Bavarskem s 131.000 prebivalci (2007), ki leži ob sotočju rek Regen in Donave.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Regensburg · Poglej več »

Ren

Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki se začne v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem švicarskih Alpah, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Ren · Poglej več »

Renska zveza

Renska zveza (Rheinbund), (Confédération du Rhin) je bila velika, nestabilna država, ki je ležala na obeh bregovih Rena.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Renska zveza · Poglej več »

Republika Nizozemska

Republika sedmih združenih provinc (nizozemsko: Republiek der Zeven Verenigde Provinciën) ali Združene Nizozemske (Verenigde Nederlanden) ali na kratko Republika Nizozemska je zveza formalno suverenih provinc, ki niso hotele imeti nad seboj oblasti monarha in so svoje možnosti videle v svobodnem razvoju trgovine, pomorstva, podjetništva in kmetijstva.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Republika Nizozemska · Poglej več »

Revolucije leta 1848

Prusije, Berlinu Revolucije leta 1848 so bile povezane revolucije, ki jih pogojno imenujemo tudi meščanske ali nacionalne revolucije (»pomlad narodov«), saj je do njih prišlo predvsem zaradi zahtev gospodarsko vse močnejšega meščanstva po političnih pravicah, hkrati pa so številni narodi takrat oblikovali svoje nacionalne programe.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Revolucije leta 1848 · Poglej več »

Rimskokatoliška cerkev

Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Rimskokatoliška cerkev · Poglej več »

Risorgimento

Risorgimento (tudi združitev Italije) je bil politični in družbeni proces, v katerem so se združile številne majhne države na Apeninskem polotoku v enotno državo Italijo.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Risorgimento · Poglej več »

Rož

Rož Rož je ime za okoli 20 km dolgo in 3 do 4 km široko dolino Drave med Gurami in Karavankami v južni Celovški kotlini na Koroškem v Avstriji.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Rož · Poglej več »

Rusija

Rusija (Rossíja; izgovarjava; tudi Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija;,(v ruščini)) je čezcelinska država, ki obsega velik del severne Evrazije. S površino 17.075.400 km² je Rusija največja država na svetu in obsega skoraj dvakrat toliko ozemlja kot naslednja največja država, Kanada; tako poseduje velike zaloge mineralnih in energetskih virov. Po prebivalstvu je Rusija na devetem mestu med državami sveta. Večina površine, prebivalstva in industrijske proizvodnje nekdanje Sovjetske zveze, takrat ene od dveh svetovnih velesil, je v današnji Rusiji. Posledično od razpada Sovjetske zveze naprej Rusija spet skuša dobiti vplivno vlogo v svetu. Njen vpliv je opazen, a še vedno daleč od tistega iz časov bivše Sovjetske zveze. Voditelj države je predsednik Ruske federacije, ki je hkrati tudi glavni poveljnik Oboroženih sil. Volijo ga na vsakih pet let na podlagi splošne volilne pravice s tajnim glasovanjem.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Rusija · Poglej več »

Salzburg

Vodnjak na Residenzplatz Salzburg je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Salzburg.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Salzburg · Poglej več »

Salzburg (zvezna dežela)

Salzburg (tudi Solnograška ali Solnograško) je zvezna dežela Avstrije.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Salzburg (zvezna dežela) · Poglej več »

Savoja

Savoja je zgodovinska pokrajina v jugovzhodni Franciji med Ženevskim jezerom na severu in reko Isère na jugu ustreza današnjima francoskima departmajema Zgornja Savoja in Savoja, najpomembnejše mesto je Chambéry.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Savoja · Poglej več »

Schönbrunn

Rimski ostanki z vodnjakom Palača Schönbrunn na Dunaju je eden najpomembnejših avstrijskih kulturnih spomenikov in najbolj obiskana znamenitost Dunaja.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Schönbrunn · Poglej več »

Severnonemška konfederacija

Severnonemška konfederacija (Norddeutscher Bund) je nastala avgusta 1866 kot vojaško zavezništvo 22 severnonemških držav pod vodstvom Prusije.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Severnonemška konfederacija · Poglej več »

Slovenec (celovški časnik)

Slovenec je bil mladoslovenski politični časnik, ki je izhajal v Celovcu v letih 1865-1867.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Slovenec (celovški časnik) · Poglej več »

Slovenska matica

Kongresnem trgu 8 v Ljubljani Slovenska matica je znanstvena in kulturna ustanova, ki prireja znanstvena srečanja in posvetovanja o najrazličnejših problemih slovenske kulture in družbe ter njene prihodnosti, in druga najstarejša slovenska založba, ki skrbi za izdajanje dobrih izvirnih del ter prevodov iz humanistike, naravoslovja in tehnike.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Slovenska matica · Poglej več »

Sveta aliansa

Sveta aliansa je bila politična in vojaška zveza, ki so jo 26. septembra 1815 podpisali vladarji Rusije (Aleksander I.), Avstrije (Franc I.) in Prusije (Friderik Viljem III.) z namenom obdržati državno ureditev, določeno na dunajskem kongresu in preprečiti širjenje idej francoske revolucije.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Sveta aliansa · Poglej več »

Sveto rimsko cesarstvo

Sveto rimsko cesarstvo (latinsko: Sacrum Romanum Imperium) je bila naddržavna, multinacionalna skupnost, ki je povezovala plemiče in njihove posesti s področja današnje Nemčije, Avstrije, Francije, Slovenije, Švice, Liechtensteina, Belgije, Nizozemske, Luksemburga, Italije, Češke in Poljske.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »

Tirolska

Tirolski grb Tirolske regije (temno siva je Južna Tirolska Tirolska je zgodovinska regija v zahodni Srednji Evropi, ki se od konca 1. svetovne vojne nadalje deli na avstrijsko zvezno deželo Tirolsko (sestavljeno iz Severne in Vzhodne Tirolske) in italijanski pokrajini Bolzano in Trento.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Tirolska · Poglej več »

Tisa

Tisa pri Szegedu, Madžarska Tisa je ena glavnih rek srednje Evrope.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Tisa · Poglej več »

Toskana

Toskana (v italijanskem izvirniku Toscana), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Toskana · Poglej več »

Trento

Trento je mesto v Italiji, ki leži na severu države v dolini reke Adiže v deželi Trentinsko - Zgornje Poadižje.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Trento · Poglej več »

Tridesetletna vojna

pri Breitenfeldu (leta 1631) Tridesetletna vojna, vojna v letih 1618–48 na področju Svetega rimskega cesarstva, vključene pa so bile tudi druge sile.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Tridesetletna vojna · Poglej več »

Trier

Trier (latinsko, francosko Trèves, IPA, luksemburško Tréier) je mesto v Nemčiji ob reki Mozeli, zgrajeno na ostankih rimske Augustaa Treverorum.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Trier · Poglej več »

Ulm

Donavo v ospredju Ulm je mesto v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg in leži ob reki Donavi.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Ulm · Poglej več »

Verona

Zemljevid centra mesta Verona je mesto v severni Italiji, glavno mesto Veronske pokrajine v deželi Benečiji (Veneto) ter sedež škofije Verona.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Verona · Poglej več »

Vlaška

Vlaška (romunsko Țara Românească, romunska cirilica Цѣра Румѫнѣскъ) je bila zgodovinska in geografska regija Romunije.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Vlaška · Poglej več »

Vojna druge koalicije

Druga koalicija (1798-1800) označuje drugo večje vojaško sodelovanje več evropskih držav v boju proti revolucionarnemu Francoskemu konzulatu.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Vojna druge koalicije · Poglej več »

Vojna krajina

Zemljevid Vojne krajine Vojna krajina je območje v današnji Hrvaški in na južnem delu Slovenije.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Vojna krajina · Poglej več »

Vojna prve koalicije

Prva koalicija (1793-1797) je vojaška zveza več evropskih dežel, ki so organizirale prvo večje sodelovanje v boju proti revolucionarni Francoski prvi republiki.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Vojna prve koalicije · Poglej več »

Vojvodina Varšava

Vojvodina Varšava (1807-1815) Vojvodino Varšavo je ustanovil Napoleon iz poljskih ozemelj, ki si jih ob drugi in tretji delitvi Poljske prisvojili Prusi; Prusi so se morali s tilsitskim mirovnim sporazumom (1807) ozemljem odpovedati, Napoleon pa jih je vrnil Poljakom, ki so se v vojni bojevali na njegovi strani.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Vojvodina Varšava · Poglej več »

Volilna kneževina Bavarska

Volilna kneževina Bavarska, volilna kneževina Svetega rimskega cesarstva.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Volilna kneževina Bavarska · Poglej več »

Volilni knez

Volilni knez ali princ elektor Svetega rimskega cesarstva (nemško: Kurfürst, mn. Kurfürsten, latinsko: princeps elector imperii ali elector) je bil naziv članov volilnega zbora Svetega rimskega cesarstva, ki je izbiral cesarja.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Volilni knez · Poglej več »

Wilhelm von Tegetthoff

baron Wilhelm von Tegetthoff (Wilhelm Joseph Franz Seraph Gabriel von Tegetthoff), avstrijsko-cesarski in avstro-ogrski mornariški častnik in viceadmiral,* 23. december 1827, Maribor, tedaj Avstrijsko cesarstvo, † 7. april 1871, Dunaj.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Wilhelm von Tegetthoff · Poglej več »

Zdravljica

Zdravljíca je pesem, ki jo je France Prešeren (1800–1849) napisal novembra leta 1844.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Zdravljica · Poglej več »

Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske

Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko; prve tri združujemo v Veliko Britanijo.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske · Poglej več »

Zedinjena Slovenija

Zedínjena Slovénija je bila glavna zahteva političnih programov Slovencev iz leta 1848, ko so namesto razdrobljenosti na dežele Kranjsko, Štajersko, Primorje in Koroško zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru Avstrijskega cesarstva, enakopravnost slovenskega jezika v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi takratne Habsburške monarhije v združeno Nemčijo.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Zedinjena Slovenija · Poglej več »

Zemljiška odveza

Zemljiška odveza je zgodovinski izraz, ki označuje ukinitev podložništva in odpravo vrhovnih pravic gosposke nad zemljišči.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Zemljiška odveza · Poglej več »

Zgornja Avstrija

Zgornja Avstrija (tudi Gornja Avstrija) je avstrijska zvezna dežela.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Zgornja Avstrija · Poglej več »

Znojmo

Znojmo (nemško Znaim) je mesto v Južni Moravski na Češkem, tudi upravno središče okrožja Znojmo.

Novo!!: Avstrijsko cesarstvo in Znojmo · Poglej več »

Preusmerja sem:

Avstrijski imperij.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »