Kazalo
30 odnosi: Davek, Dežela, Deželni ročin, Fevdalizem, Goriška (grofija), Habsburžani, Huba, Klerik, Kranjska, Marija Terezija, Mesto, Nemščina, Notranja Avstrija, Plemstvo, Podložnik, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Stanovsko-monarhični dualizem, Terezijanski kataster, Trst, Turški vpadi, Vlada, Vojna krajina, Zemljiška odveza, Zgodovinski viri, 1494, 1515, 1560, 1578, 1633, 1848.
- Socialna zgodovina
- Srednjeveško pravo
- Zgodnje moderna doba
Davek
Davek je finančna ali drugačna obremenitev davkoplačevalca (fizične ali pravne osebe).
Poglej Deželni stanovi in Davek
Dežela
Dežela je ozemljska upravna enota, običajno z določeno samostojnostjo.
Poglej Deželni stanovi in Dežela
Deželni ročin
Kranjsko, prva stran, 1494 Deželni ročin je naziv za listino, s katero je deželni knez (vladar) ob svojem nastopu potrdil privilegirane pravice (privilegije) deželnim stanovom, običajno v zameno za njihovo finančno in vojaško pomoč.
Poglej Deželni stanovi in Deželni ročin
Fevdalizem
Fevdalízem (iz besede fevd) predstavlja množico institucij, ki formirajo in urejajo različne obveznosti med enim svobodnim človekom, imenovanim "vazal" in drugim svobodnim človekom, imenovanim "gospod".
Poglej Deželni stanovi in Fevdalizem
Goriška (grofija)
Goriška (oziroma Goriško-Gradiška) je bila ena izmed grofij v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Deželni stanovi in Goriška (grofija)
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Poglej Deželni stanovi in Habsburžani
Huba
Huba je bilo v fevdalizmu posestvo, dovolj veliko, da je na njem lahko preživela ena družina.
Poglej Deželni stanovi in Huba
Klerik
Celju (2010) Klerik Etiopski duhovnik Švedski evangeličanski škof Hans Stiglund Klerik je izraz, ki je včasih označeval pripadnike stanu krščanske duhovščine, danes pa (v širšem smislu) pomeni vse ljudi, ki opravljajo verski poklic - tudi v drugih verah.
Poglej Deželni stanovi in Klerik
Kranjska
Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Krasa ter Istre.
Poglej Deželni stanovi in Kranjska
Marija Terezija
Marija Terezija (nemško: Maria Theresia), vladarica habsburških dežel, * 13. maj 1717, Dunaj, † 29. november 1780, Dunaj.
Poglej Deželni stanovi in Marija Terezija
Mesto
Mesto je naselje, ki je upravno, gospodarsko in kulturno središče širšega območja Mesto je tudi večji, centraliziran in omejen prostor na križišču pomembnih prometnih poti s svojo administrativno in oskrbno strukturo.
Poglej Deželni stanovi in Mesto
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Poglej Deželni stanovi in Nemščina
Notranja Avstrija
Notranja Avstrija ob koncu 18. stoletja Notranja Avstrija je bil skupek habsburških dežel.
Poglej Deželni stanovi in Notranja Avstrija
Plemstvo
Plémstvo je družbeni sloj, ki uživa podedovane ali podeljene pravice in privilegije.
Poglej Deželni stanovi in Plemstvo
Podložnik
Kot podložnik se je od srednjega veka do 19. stoletja označevala oseba, ki je bila podložna (podvržena) vladajočemu gospostvu.
Poglej Deželni stanovi in Podložnik
Slovenska akademija znanosti in umetnosti
Lontovž, današnji sedež SAZU na Novem trgu v Ljubljani Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) je najvišja narodna znanstvena in umetnostna ustanova Slovenije, ki združuje vrhunske slovenske znanstvenike in umetnike, člane akademije, imenovane akademiki, ki so uvrščeni (razvrščeni) v šest področnih razredov, ki jih vodijo razredni tajniki: I.
Poglej Deželni stanovi in Slovenska akademija znanosti in umetnosti
Stanovsko-monarhični dualizem
Davčni spis celjskega vicedoma za trg Motnik, 1737 Stanovsko-monarhični dualizem je pojem, s katerim se imenuje sovladje deželnih stanov in deželnega kneza (vladarja) v habsburških dednih deželah, v obdobju od 15.-17.
Poglej Deželni stanovi in Stanovsko-monarhični dualizem
Terezijanski kataster
gospostvo Bokalce, obrazec D Terezijanski kataster je vrsta davčnega popisa, ki se je uveljavila v habsburških dednih deželah po davčnih reformah v letih 1748-1756, imenovan po takratni vladarici Mariji Tereziji.
Poglej Deželni stanovi in Terezijanski kataster
Trst
Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.
Poglej Deželni stanovi in Trst
Turški vpadi
Turški vpadi na slovensko ozemlje so potekali od 15. do 16. stoletja, ko je vojska Osmanskega imperija večkrat vdrla in oplenila habsburške dežele.
Poglej Deželni stanovi in Turški vpadi
Vlada
Vlada je izvršna oblast in kolegijski organ, ki jo predstavlja.
Poglej Deželni stanovi in Vlada
Vojna krajina
Zemljevid Vojne krajine Vôjna krájina je območje na SZ današnje Hrvaške in JV Slovenije, ki je med letoma 1460 in 1881 nastala vzdolž najbolj izpostavljenega odseka avstrijsko-osmanske meje zaradi obrambe pred turškimi vpadi.
Poglej Deželni stanovi in Vojna krajina
Zemljiška odveza
Zemljiška odveza je zgodovinski izraz, ki označuje ukinitev podložništva in odpravo vrhovnih pravic gosposke nad zemljišči.
Poglej Deželni stanovi in Zemljiška odveza
Zgodovinski viri
Bele IV. primer pisnega vira Zgodovinski viri so sledovi človeškega življenja in delovanja v preteklosti, ki jih glede na njihove značilnosti razdelimo na.
Poglej Deželni stanovi in Zgodovinski viri
1494
1494 (MCDXCIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Deželni stanovi in 1494
1515
1515 (MDXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Deželni stanovi in 1515
1560
1560 (MDLX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Deželni stanovi in 1560
1578
1578 (MDLXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Deželni stanovi in 1578
1633
1633 (MDCXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Deželni stanovi in 1633
1848
1848 (MDCCCXLVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Deželni stanovi in 1848
Glej tudi
Socialna zgodovina
Srednjeveško pravo
Zgodnje moderna doba
Prav tako znan kot Državni stanovi, Stanovi.