Kazalo
36 odnosi: Absolutizem, Auerspergi, Celje, Celovec, Dežela, Deželni ročin, Deželni stanovi, Ernest Železni, Fevdalizem, Goriška (grofija), Gradec, Habsburžani, Koroška (vojvodina), Kranjska, Kranjski deželni dvorec, Ljubljana, Ljubljanski grad, Marija Terezija, Notranja Avstrija, Plemstvo, Protestantizem, Regalije, Rimskokatoliška cerkev, Turški vpadi, Ustoličevanje koroških vojvod, Vojna krajina, Zemljiška odveza, 1414, 1578, 1618, 1648, 1737, 1747, 1749, 1750, 1848.
Absolutizem
Ludvik XIV. je klasičen predstavnik absolutističnih vladarjev Absolutízem (iz latinske besede absolutus: 'popolno') je režim popolne in neomejene monarhove oblasti brez pomoči plemstva.
Poglej Stanovsko-monarhični dualizem in Absolutizem
Auerspergi
Auerspergi (tudi Turjačani oz. Turjaški) so bili plemiška rodbina na Slovenskem in ena izmed najbogatejših in najvplivnejših plemiških družin v Avstrijskem cesarstvu.
Poglej Stanovsko-monarhični dualizem in Auerspergi
Celje
Celje je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji, sedež mestne občine Celje in upravne enote ter središče Savinjske statistične regije.
Poglej Stanovsko-monarhični dualizem in Celje
Celovec
Celovec (od 25. oktobra 2007 Klagenfurt am WörtherseeLandesgesetzblattfür Kärnten nr.1,1/2008 (16. januar 2008): "Gesetz vom 25. Oktober 2007, mit dem die Kärntner Landesverfassung und das Klagenfurter Stadtrecht 1998 geändert werden." - Celovec ob Vrbskem jezeru, koroško narečje: Clouvc) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Koroške in statutarno mesto (mesto na ravni okraja, zato je tudi sedež okraja Celovec-dežela/podeželje), na Koroškem edino poleg drugega največjega mesta v deželi, Beljaka.
Poglej Stanovsko-monarhični dualizem in Celovec
Dežela
Dežela je ozemljska upravna enota, običajno z določeno samostojnostjo.
Poglej Stanovsko-monarhični dualizem in Dežela
Deželni ročin
Kranjsko, prva stran, 1494 Deželni ročin je naziv za listino, s katero je deželni knez (vladar) ob svojem nastopu potrdil privilegirane pravice (privilegije) deželnim stanovom, običajno v zameno za njihovo finančno in vojaško pomoč.
Poglej Stanovsko-monarhični dualizem in Deželni ročin
Deželni stanovi
Kranjsko, prva stran, 1494 Deželni stanovi je naziv za privilegirane osebe (plemstvo), ki so imele pravico sodelovati na deželnem zboru, in so pojav fevdalizma v habsburških dednih deželah.
Poglej Stanovsko-monarhični dualizem in Deželni stanovi
Ernest Železni
Ernest Železni, (s polnim nazivom Ernest Habsburški, vojvoda Notranje Avstrije), * 1377, † 10. junij 1424, habsburški politik in vladar.
Poglej Stanovsko-monarhični dualizem in Ernest Železni
Fevdalizem
Fevdalízem (iz besede fevd) predstavlja množico institucij, ki formirajo in urejajo različne obveznosti med enim svobodnim človekom, imenovanim "vazal" in drugim svobodnim človekom, imenovanim "gospod".
Poglej Stanovsko-monarhični dualizem in Fevdalizem
Goriška (grofija)
Goriška (oziroma Goriško-Gradiška) je bila ena izmed grofij v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Stanovsko-monarhični dualizem in Goriška (grofija)
Gradec
Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s približno 305.000 stalnih in več kot 330.000 dejanskih prebivalcev.
Poglej Stanovsko-monarhični dualizem in Gradec
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Poglej Stanovsko-monarhični dualizem in Habsburžani
Koroška (vojvodina)
Vojvodina Koroška, samostojna vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu ter pozneje dežela Avstrijske monarhije.
Poglej Stanovsko-monarhični dualizem in Koroška (vojvodina)
Kranjska
Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Krasa ter Istre.
Poglej Stanovsko-monarhični dualizem in Kranjska
Kranjski deželni dvorec
Kranjski deželni dvorec in Kongresni trg Kranjski deželni dvorec ali Deželni dvorec v Ljubljani je bil sedež nekdanjega kranjskega deželnega zbora, v katerem je le-ta zasedal in imel svoje urade.
Poglej Stanovsko-monarhični dualizem in Kranjski deželni dvorec
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Stanovsko-monarhični dualizem in Ljubljana
Ljubljanski grad
Ljubljanski grad je ponoči osvetljen z različnimi barvami luči. Ljubljanski grad je ljubljanska srednjeveška arhitekturna znamenitost, ki stoji na severozahodnem delu Grajskega griča na nadmorski višini 376 m.
Poglej Stanovsko-monarhični dualizem in Ljubljanski grad
Marija Terezija
Marija Terezija (nemško: Maria Theresia), vladarica habsburških dežel, * 13. maj 1717, Dunaj, † 29. november 1780, Dunaj.
Poglej Stanovsko-monarhični dualizem in Marija Terezija
Notranja Avstrija
Notranja Avstrija ob koncu 18. stoletja Notranja Avstrija je bil skupek habsburških dežel.
Poglej Stanovsko-monarhični dualizem in Notranja Avstrija
Plemstvo
Plémstvo je družbeni sloj, ki uživa podedovane ali podeljene pravice in privilegije.
Poglej Stanovsko-monarhični dualizem in Plemstvo
Protestantizem
Protestantizem je krščansko gibanje, ki priznava Sveto pismo za edino avtoriteto in se je v času reformacije v srednji do pozni renesansi v Evropi odcepilo od rimskokatoliške cerkve.
Poglej Stanovsko-monarhični dualizem in Protestantizem
Regalije
Regalije je latinska beseda plurale tantum, ki ima različne pomene.
Poglej Stanovsko-monarhični dualizem in Regalije
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Poglej Stanovsko-monarhični dualizem in Rimskokatoliška cerkev
Turški vpadi
Turški vpadi na slovensko ozemlje so potekali od 15. do 16. stoletja, ko je vojska Osmanskega imperija večkrat vdrla in oplenila habsburške dežele.
Poglej Stanovsko-monarhični dualizem in Turški vpadi
Ustoličevanje koroških vojvod
Vojvodski prestol na Gosposvetskem poljuLeopolda Stainreuterja (1340-1400) Ustoličevanje koroških vojvod je bil poseben fevdalni obred, ki je izviral iz starejšega ustoličevanja karantanskih knezov in se ohranil vse do leta 1414.
Poglej Stanovsko-monarhični dualizem in Ustoličevanje koroških vojvod
Vojna krajina
Zemljevid Vojne krajine Vôjna krájina je območje na SZ današnje Hrvaške in JV Slovenije, ki je med letoma 1460 in 1881 nastala vzdolž najbolj izpostavljenega odseka avstrijsko-osmanske meje zaradi obrambe pred turškimi vpadi.
Poglej Stanovsko-monarhični dualizem in Vojna krajina
Zemljiška odveza
Zemljiška odveza je zgodovinski izraz, ki označuje ukinitev podložništva in odpravo vrhovnih pravic gosposke nad zemljišči.
Poglej Stanovsko-monarhični dualizem in Zemljiška odveza
1414
1414 (MCDXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Stanovsko-monarhični dualizem in 1414
1578
1578 (MDLXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Stanovsko-monarhični dualizem in 1578
1618
1618 (MDCXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Stanovsko-monarhični dualizem in 1618
1648
1648 (MDCXLVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Stanovsko-monarhični dualizem in 1648
1737
1737 (MDCCXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Stanovsko-monarhični dualizem in 1737
1747
1747 (MDCCXLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Stanovsko-monarhični dualizem in 1747
1749
1749 (MDCCXLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Stanovsko-monarhični dualizem in 1749
1750
1750 (MDCCL) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Stanovsko-monarhični dualizem in 1750
1848
1848 (MDCCCXLVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Stanovsko-monarhični dualizem in 1848