Kazalo
43 odnosi: Albrecht von Wallenstein, Alzacija, Andrej Ludvik Bizjak, Arhivsko gradivo, Augsburški verski mir, Avstrijsko cesarstvo, Cerkev Žalostne Matere Božje, Leskovec pri Krškem, Cerkovna ordninga, Deželna deska, Deželna pravda, Deželni ročin, Deželni svobodniki, Deželsko sodišče, Družbeni razred, Friderik I. Danski, Friderik III. Danski, Gabriel Bethlen, Grofija Zutphen, Hohenzollerji, Imenjska knjiga, Ivan Danski, Ivan Pregelj, Johann T’Serclaes, grof Tilly, Karel II. Avstrijski, Kastiljski parlament, Katoliška liga (1609), Klasična gimnazija v Ljubljani, Klerikalizem, Knjiga senc, Kranjska, Kristijan I. Danski, Ladislav Posmrtni, Marijin steber, Ljubljana, Novi klošter, Ograjno sodišče, Pivska pesem, Schleswig-Holstein, Seznam zgodovinskih vsebin, Sinagoga Maribor, Stanovsko-monarhični dualizem, Sveto rimsko cesarstvo, Vladislav II. Ogrski, Zedinjena Slovenija.
Albrecht von Wallenstein
Albrecht Wenzel Eusebius von Wallenstein ali češko Albrecht Václav Eusebius z Valdštejna, češki vojskovodja in politik, * 24. september 1583, Heřmanice na severu Češke, † 25. februar 1634, Cheb na skrajnem zahodu Češke.
Poglej Deželni stanovi in Albrecht von Wallenstein
Alzacija
Alzacija (francosko Alsace, nemško Elsass, alzaško ’s Elsàss ali ’s Elses) je bila do leta 2015 severovzhodna francoska regija ob meji z Nemčijo in Švico.
Poglej Deželni stanovi in Alzacija
Andrej Ludvik Bizjak
Andrej Ludvik Bizjak (tudi Wisiak ali Wisiagkh), slovenski zdravnik, * 17. stoletje.
Poglej Deželni stanovi in Andrej Ludvik Bizjak
Arhivsko gradivo
Arhivsko gradivo je izvirno in reproducirano pisano, risano, tiskano, fotografirano, filmano, optično ali magnetno, kakorkoli zapisano dokumentarno gradivo, nastalo pri delu pravnih oz.
Poglej Deželni stanovi in Arhivsko gradivo
Augsburški verski mir
Naslovnica dokumenta. Mainz, 1555. Augsburški verski mir je listina, ki so jo 25. septembra 1555 na državnem zboru v Augsburgu sprejeli cesar Karel V. (ki ga je zastopal brat Ferdinand I., tedaj nemški kralj) in državni stanovi.
Poglej Deželni stanovi in Augsburški verski mir
Avstrijsko cesarstvo
Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.
Poglej Deželni stanovi in Avstrijsko cesarstvo
Cerkev Žalostne Matere Božje, Leskovec pri Krškem
Notranjost Cerkev Žalostne Matere Božje v Leskovcu pri Krškem je župnijska cerkev Župnije Leskovec pri Krškem.
Poglej Deželni stanovi in Cerkev Žalostne Matere Božje, Leskovec pri Krškem
Cerkovna ordninga
Prva stran Cerkovne ordninge Cerkovna ordninga je knjiga o evangeličanskem nauku in cerkvenem redu, ki jo je leta 1564 izdal Primož Trubar.
Poglej Deželni stanovi in Cerkovna ordninga
Deželna deska
Kranjsko, vložek v glavni knjigi za gospostvo Smlednik Deželna deska je naziv za evidenco o pravnem prometu z nepremičninami, ki se je uveljavila v habsburških dednih deželah v 18.
Poglej Deželni stanovi in Deželna deska
Deželna pravda
Deželna pravda je pojav absolutizma v habsburških dednih deželah, in pojem iz pravne zgodovine.
Poglej Deželni stanovi in Deželna pravda
Deželni ročin
Kranjsko, prva stran, 1494 Deželni ročin je naziv za listino, s katero je deželni knez (vladar) ob svojem nastopu potrdil privilegirane pravice (privilegije) deželnim stanovom, običajno v zameno za njihovo finančno in vojaško pomoč.
Poglej Deželni stanovi in Deželni ročin
Deželni svobodniki
Kranjsko, vložek za deželne svobodnike, 1662-1757 Deželni svobodniki je pojem fevdalizma, ki se v habsburških dednih deželah uveljavi za podložnike, ki so kupili del zemljiškega gospostva, in s tem postali svobodni.
Poglej Deželni stanovi in Deželni svobodniki
Deželsko sodišče
Deželsko sodišče je pojav fevdalizma v habsburških dednih deželah, in pojem iz pravne zgodovine.
Poglej Deželni stanovi in Deželsko sodišče
Družbeni razred
S pojmom družbeni razred označujemo družbeno neenakost, ki ima korenine v odnosu do družbenih produkcijskih sredstev.
Poglej Deželni stanovi in Družbeni razred
Friderik I. Danski
Friderik I., danski in norveški kralj, vojvoda v Schleswigu in Holsteinu, * 7. oktober 1471, Haderslev, † 10. april 1533, Schleswig.
Poglej Deželni stanovi in Friderik I. Danski
Friderik III. Danski
Friderik III., danski in norveški kralj, vojvoda Schleswiga, administrator v cerkvenih kneževinah Bremen in Verden, * 18. marec 1609, Haderslev, † 9. februar 1670, Kopenhagen.
Poglej Deželni stanovi in Friderik III. Danski
Gabriel Bethlen
Gabriel Bethlen, (madžarsko Bethlen Gábor) transilvanski knez, ogrski kralj, * 15. november 1580, Marosillye, Kneževina Transilvanija (sedaj Ilia, Hunedoara, Romunija), † 15. november 1629, Alba Iulia.
Poglej Deželni stanovi in Gabriel Bethlen
Grofija Zutphen
Oton II. Zutphenski na lovu v regiji Veluwe. ''Gerhard III. Gelderski "Hči grofa Zutphenskega" z grbom Zutphenskih Alegorična predstavitev prenosa Gelreja in Zutphena leta 1675 s strani Viljema III. Oranskega, s tremi podrobnimi predstavitvami samega prenosa v Arnhem Mavricij Oranski je leta 1591 zajel mesto Zutphen.
Poglej Deželni stanovi in Grofija Zutphen
Hohenzollerji
Hohenzollerji so nemška vladarska rodbina, ki je poznana od 11.
Poglej Deželni stanovi in Hohenzollerji
Imenjska knjiga
Kranjsko, vložek ljubljanskega škofa za obdobje 1546-1618 Imenjska knjiga je davčna evidenca, ki so jo vodili deželni stanovi v habsburških dednih deželah, od 15.-19.
Poglej Deželni stanovi in Imenjska knjiga
Ivan Danski
| name.
Poglej Deželni stanovi in Ivan Danski
Ivan Pregelj
Ivan Pregelj, slovenski pisatelj, dramatik, pesnik in kritik, * 27. oktober 1883, Most na Soči (tedaj Sv. Lucija na Soči), † 30. januar 1960, Ljubljana.
Poglej Deželni stanovi in Ivan Pregelj
Johann T’Serclaes, grof Tilly
Münchnu Tillyjev kip v Altöttingu Vojnozgodovinskem muzeju na Dunaju ''grof Tilly'' na portretu Nicolaasa van der Horsta Johann T'Serclaes, grof Tilly, generalfeldmaršal, * februar 1559, grad Tilly v vojvodini Brabant, † 30. april 1632, Ingolstadt, v tridesetletni vojni poveljnik vojske katoliške lige.
Poglej Deželni stanovi in Johann T’Serclaes, grof Tilly
Karel II. Avstrijski
Karel II.
Poglej Deželni stanovi in Karel II. Avstrijski
Kastiljski parlament
Kastiljski parlament je bil stanovska politična institucija Kastiljskega kraljestva v srednjem veku in Ancien Régime.
Poglej Deželni stanovi in Kastiljski parlament
Katoliška liga (1609)
Katoliška liga je bila ustanovljena leta 1609 kot vojaška zveza katoliških vladavin Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Deželni stanovi in Katoliška liga (1609)
Klasična gimnazija v Ljubljani
Klasična gimnazija v Ljubljani je bila šola, ki je delovala v Ljubljani med letoma 1563 in 1965 in je ena pomembnejših šol, ki so delovale na prostoru današnje Slovenije.
Poglej Deželni stanovi in Klasična gimnazija v Ljubljani
Klerikalizem
Klerikalízem je težnja za uveljavitev klera (cerkvenih dostojanstvenikov) v družbenem in političnem življenju skupnosti izven področja verskega učenja.
Poglej Deželni stanovi in Klerikalizem
Knjiga senc
Knjiga senc, zgodovinski roman, ki je zasnovan kot dnevniški zapiski, je delo pisateljice in literarne znanstvenice Zlate Vokač.
Poglej Deželni stanovi in Knjiga senc
Kranjska
Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Krasa ter Istre.
Poglej Deželni stanovi in Kranjska
Kristijan I. Danski
Kristijan I., danski, norveški in švedski kralj, vojvoda Schleswiga in Holsteina, oldenburški grof, * februar 1426, Oldenburg, † 21. maj 1481, Kopenhagen.
Poglej Deželni stanovi in Kristijan I. Danski
Ladislav Posmrtni
Ladislav (imenovan Posmrtni), avstrijski vojvoda, češki in ogrski kralj, * 22. februar 1440, Komárno; † 23. november 1457, Praga.
Poglej Deželni stanovi in Ladislav Posmrtni
Marijin steber, Ljubljana
Marijin steber je sveti Mariji posvečeno znamenje v obliki stebra z Marijinim kipom na vrhu, ki stoji na Levstikovem trgu pred župnijsko cerkvijo sv. Jakoba v Ljubljani.
Poglej Deželni stanovi in Marijin steber, Ljubljana
Novi klošter
Novi klošter (nemško Neukloster) je nekdanji dominikanski samostan v Založah pri Polzeli, ki ga je sredi 15.
Poglej Deželni stanovi in Novi klošter
Ograjno sodišče
Ograjno sodišče je pojav fevdalizma v habsburških dednih deželah, in pojem pravne zgodovine.
Poglej Deželni stanovi in Ograjno sodišče
Pivska pesem
Pivske pesmi so lirsko-epske pesmi, ki so jih ustvarjali pripadniki nižjega stanu.
Poglej Deželni stanovi in Pivska pesem
Schleswig-Holstein
Schleswig-Holstein je nemška zvezna dežela.
Poglej Deželni stanovi in Schleswig-Holstein
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Poglej Deželni stanovi in Seznam zgodovinskih vsebin
Sinagoga Maribor
alt.
Poglej Deželni stanovi in Sinagoga Maribor
Stanovsko-monarhični dualizem
Davčni spis celjskega vicedoma za trg Motnik, 1737 Stanovsko-monarhični dualizem je pojem, s katerim se imenuje sovladje deželnih stanov in deželnega kneza (vladarja) v habsburških dednih deželah, v obdobju od 15.-17.
Poglej Deželni stanovi in Stanovsko-monarhični dualizem
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Deželni stanovi in Sveto rimsko cesarstvo
Vladislav II. Ogrski
Vladislav II.
Poglej Deželni stanovi in Vladislav II. Ogrski
Zedinjena Slovenija
Zedínjena Slovenija je bila glavna zahteva političnih programov Slovencev iz leta 1848, ko so namesto razdrobljenosti na dežele Kranjsko, Štajersko, Primorje in Koroško zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru Avstrijskega cesarstva, enakopravnost slovenskega jezika v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi takratne Habsburške monarhije v združeno Nemčijo.
Poglej Deželni stanovi in Zedinjena Slovenija
Prav tako znan kot Državni stanovi, Stanovi.