Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prenesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Avstro-Ogrska

Index Avstro-Ogrska

Avstro-Ogrska (tudi »dvojna monarhija«) je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do leta 1918.

151 odnosi: Adolf Karl Daniel von Auersperg, Aleksander I. Obrenović, Ananta, Aneksija, Anton Korošec, Avstrija, Avstrijsko cesarstvo, Avstrijsko primorje, Avstro-ogrska skupna vojska, Avstro-ogrska vojna mornarica, Šlezija, Štajerska (vojvodina), Češka, Črna gora, Balkanska liga, Balkansko bojišče, Baltiška država, Banjaluka, Berlinski kongres, Bitka na Kolubari, Bog ohrani, Bog obvarji, Boka Kotorska, Borza, Bosna in Hercegovina, Budimpešta, Bukovina, Centralne sile, Cesar, Cirenajka, Cirilica, Cislajtanija, Dalmacija, Deželni zbor (Avstrijsko cesarstvo), Dobrudža, Država, Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, Državni zbor (Avstrijsko cesarstvo), Druga balkanska vojna, Dualizem, Dunaj, Februarska revolucija, Finska, Fran Zwitter, Franc Ferdinand, Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški, Francosko-pruska vojna, Friedrich Adler, Friedrich Ferdinand von Beust, Galicija, Gavrilo Princip, ..., Hrvaška, Italija, Italijansko kraljestvo, Italijansko-turška vojna, Ivan Žolger, Ivan Tavčar, Jajce, Bosna, Južna Tirolska, Julijska kriza, Karel Hohenwart, Karel I. Habsburško-Lotarinški, Karl Wilhelm Philipp von Auersperg, Katoliška narodna stranka, Katoliške cerkve vzhodnega obreda, Katolištvo, Konkordat, Koroška (vojvodina), Kralj, Kraljevina Italija, Kranjska, Leitha, Ljubljana, Londonski sporazum (1915), Madžarščina, Madžarizacija v Slovenski krajini na Ogrskem, Madžarska, Majniška deklaracija (1917), Makedonija, Marica, Marna, Mladoslovenci, Moravska, Muslimani, Narodna radikalna stranka, Narodni svet SHS, Nemščina, Nemško cesarstvo, Nikola Pašić, Nikolaj II. Ruski, Ogrska, Oktobrska revolucija, Otto von Bismarck, Papeška nezmotljivost, Parlament, Peter I. Karađorđević, Piava, Poljska, Predarlska, Prva balkanska vojna, Prva svetovna vojna, Prvi vatikanski koncil, Rimskokatoliška cerkev, Romunija, Ruščina, Rudolf Habsburško-Lotarinški, Saška (volilna kneževina), Sandžak, Senžermenska mirovna pogodba (1919), Slovaška, Slovenija, Slovenska ljudska stranka (zgodovinska), Soška fronta, Solun, Solunska fronta, Spa, Spodnja Avstrija, Srbija, Srednjeevropski čas, Staroslovenci, Taborsko gibanje, Tirolska, Tirolska fronta, Tomáš Garrigue Masaryk, Trakija, Transilvanija, Translajtanija, Trianonska mirovna pogodba, Tripoli, Ukrajina, Vatikan, Vidov dan, Viljem II. Nemški, Vlada, Vojvodina, Vzhodna fronta (prva svetovna vojna), Vzhodna pravoslavna cerkev, Weimarska republika, Woodrow Wilson, Združene države Amerike, Zedinjena Slovenija, Zgornja Avstrija, 10. september, 1848, 1867, 1916, 1918, 1919, 1920, 28. oktober, 29. oktober, 4. junij. Razširi indeks (101 več) »

Adolf Karl Daniel von Auersperg

Knez Adolf Karl Daniel von Auersperg, avstrijski plemič iz rodbine Auersperg, * 21. julij 1821, Praga, † 5. januar 1885, dvorec Goldegg, Neidling, Spodnja Avstrija.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Adolf Karl Daniel von Auersperg · Poglej več »

Aleksander I. Obrenović

Aleksander I. ali Aleksander Obrenović, srbski kralj, * 14. avgust 1876, Beograd, Kraljevina Srbija, † 11. junij 1903, Beograd, Srbija.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Aleksander I. Obrenović · Poglej več »

Ananta

Ananta je sanskrtki izraz, ki pomeni neskončen.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Ananta · Poglej več »

Aneksija

Aneksija je politični izraz za nasilno priključitev ozemlja k neki državi, ki jo po navadi izvedejo oborožene sile.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Aneksija · Poglej več »

Anton Korošec

Anton Korošec, slovenski politik in teolog, * 12. maj 1872, Biserjane pri Vidmu ob Ščavnici (zdaj Sveti Jurij ob Ščavnici, Slovenija (tedaj Avstro-Ogrska), † 14. december 1940, Beograd, Srbija (tedaj Kraljevina Jugoslavija).

Novo!!: Avstro-Ogrska in Anton Korošec · Poglej več »

Avstrija

Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 8,5 milijona prebivalcev.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Avstrija · Poglej več »

Avstrijsko cesarstvo

→ Za obdobje pred letom 1804 glej Habsburška monarhija, za obdobje po letu 1867 glej Avstro-Ogrska. Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Avstrijsko cesarstvo · Poglej več »

Avstrijsko primorje

right Avstrijsko primorje ali Primorje, kronska dežela oziroma dežela znotraj Avstrijskega Cesarstva (kasneje Avstro-Ogrske) od leta 1813 do 1918.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Avstrijsko primorje · Poglej več »

Avstro-ogrska skupna vojska

Cesarska in kraljeva vojska (k.u.k. Heer), pogosto poimenovana skupna vojska, je bila glavna kopenska komponenta avstro-ogrskih oboroženih sil, ki je obstajala med letoma 1867 in 1918.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Avstro-ogrska skupna vojska · Poglej več »

Avstro-ogrska vojna mornarica

Avstro-ogrska vojna mornarica ali Cesarska in kraljeva vojna mornarica (ali k.u.k Kriegsmarine) je bila pomorski del avstro-ogrskih oboroženih sil, katere naloga je bila skrb za vzdrževanje, urjenje in opremo bojno pripravljenih pomorskih sil, za obrambo vzhodnih obal Jadranskega morja, Trsta, Istre, Dalmacije ter jadranskih otokov.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Avstro-ogrska vojna mornarica · Poglej več »

Šlezija

Zgodovinski zemljevid pokrajine iz leta 1905 Šlezija (poljsko Śląsk, nemško Schlesien, češko Slezsko) je zgodovinska pokrajina v Srednji Evropi.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Šlezija · Poglej več »

Štajerska (vojvodina)

Štájerska, vojvodina Svetega rimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Habsburške monarhije, ki je obstajala do leta 1918.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Štajerska (vojvodina) · Poglej več »

Češka

Češka (češko Česko), uradno Češka republika (češko Česká republika), je celinska država v srednji Evropi, ki meji na Nemčijo na zahodu, Avstrijo na jugu, Slovaško na vzhodu in Poljsko na severovzhodu.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Češka · Poglej več »

Črna gora

Črna gora (črnogorsko Crna Gora/Црна Гора, v drugih jezikih Montenegro) je majhna gorata republika na Balkanu, ki na severovzhodu meji na Srbijo, na vzhodu meji na Kosovo,na jugozahodu meji na Jadransko morje, na zahodu na Hrvaško in Bosno in Hercegovino, na jugovzhodu pa na Albanijo.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Črna gora · Poglej več »

Balkanska liga

Balkanska liga je bila vojaška zveza med Srbijo, Črno goro, Grčijo in Bolgarijo proti Osmanskemu cesarstvu.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Balkanska liga · Poglej več »

Balkansko bojišče

Balkansko bojišče (znano tudi kot balkanska fronta) je bilo eno izmed stranskih bojišč prve svetovne vojne.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Balkansko bojišče · Poglej več »

Baltiška država

Lega Baltskih držav v Evropi Baltiške države oz.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Baltiška država · Poglej več »

Banjaluka

Gospodska ulica v središču Banjaluke. Banjaluka ali Banja Luka (ali Бањалука, hr: Banja Luka) je z 250.000 prebivalci drugo največje mesto v Bosni in Hercegovini.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Banjaluka · Poglej več »

Berlinski kongres

Anton von Werner (1881): Berlinski kongres. Na sredini so ogrski ministrski predsednik Gyula Andrássy, pruski kancler Otto von Bismark in svetovalec ruskega carja Aleksandra II. Peter Andrejevič Šuvalov. Na levi so avstro-ogrski diplomat Alajos Károlyi, ruski državni kancler Aleksander Gorčakov in britanski ministrski predsednik Benjamin Disraeli. Berlinski kongres je bil sestanek predstavnikov takratnih velesil - Nemčije, Avstro-Ogrske, Francije, Združenega kraljestva, Italije, Rusije - in Osmanskega cesarstva junija in julija 1878 v Berlinu.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Berlinski kongres · Poglej več »

Bitka na Kolubari

Bitka na Kolubari je bila bitka v prvi svetovni vojni med vojskama Kraljevine Srbije in Avstro-Ogrske na območju reke Kolubare.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Bitka na Kolubari · Poglej več »

Bog ohrani, Bog obvarji

Bog ohrani, Bog obvari je bila uradna himna Avstrijskega cesarstva in Avstro-Ogrske.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Bog ohrani, Bog obvarji · Poglej več »

Boka Kotorska

Boka Kotorska Boka Kotorska je dolg, prostran in razčlenjen zaliv na skrajnem severu črnogorske obale Jadranskega morja.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Boka Kotorska · Poglej več »

Borza

borze v New Yorku Bórza je ustanova, kjer se trguje z vrednostnimi papirji, kot so na primer delnice in obveznice.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Borza · Poglej več »

Bosna in Hercegovina

Bosna in Hercegovina (Bosna i Hercegovina - BiH) je država na Balkanskem polotoku, nekdanja socialistična republika SFRJ.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Bosna in Hercegovina · Poglej več »

Budimpešta

Budimpešta (madžarsko Budapest) je glavno mesto Madžarske in glavno politično, industrijsko, trgovsko in prometno središče države. Mesto leži na obeh bregovih reke Donave. Nastalo je z združitvijo Budima in Obude ne desni (zahodni) in Pešte na levi (vzhodni) obali Donave. Ima več kot 1,7 milijona prebivalcev, kar je manj kot sredi 1980 let, ko je imela 2,1 milijona prebivalcev. Budimpešta je samostojna županija Glavno mesto, ki je z vseh strani obkrožena z županijo Pešta.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Budimpešta · Poglej več »

Bukovina

Bukovina (romunsko Bucovina, nemško Buchenland, poljsko Bukowina, madžarsko Bukovina, ukrajinsko Буковина Bukovyna) je zgodovinska regija srednje Evrope Klaus Peter Berger,, Kluwer Law International, 2010, p. 132, razdeljena med Romunijo in Ukrajino, in leži na severnih pobočjih osrednje vzhodnih Karpatov in sosednjih planot.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Bukovina · Poglej več »

Centralne sile

Vojaške zveze v Evropi leta 1915 Centralne sile je poimenovanje za države, ki so se v prvi svetovni vojni borile proti antanti.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Centralne sile · Poglej več »

Cesar

Cesar je imperatorski naslov.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Cesar · Poglej več »

Cirenajka

Cirenajka Cirenajka (lat. Barka) je 884.000 km² velika pokrajina v severovzhodnem delu Libije.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Cirenajka · Poglej več »

Cirilica

Novgoroda Cirílica je abecedna pisava, ki jo za zapis uporablja sedem slovanskih jezikov (bolgarski, makedonski, srbski, ruski, beloruski, ukrajinski in rusinski), do nedavnega pa tudi mongolščina, moldavščina v Transnistriji ter vrsta neslovanskih jezikov na ozemlju Ruske federacije in nekdanje Sovjetske zveze.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Cirilica · Poglej več »

Cislajtanija

Cislajtanija (kar pomeni dežela na tej strani Leithe) je bil neuraden naziv za avstrijsko polovico Avstro-Ogrske.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Cislajtanija · Poglej več »

Dalmacija

Zemljevid Hrvaške z označeno Dalmacijo Dalmacija (hrvaško Dalmacija, latinsko Dalmatia, italijansko Dalmazia) je regija vzhodne obale Jadranskega morja, ki večji del leži na ozemlju Hrvaške.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Dalmacija · Poglej več »

Deželni zbor (Avstrijsko cesarstvo)

Deželni zbori so bili v Avstrijskem cesarstvu najvišji, zakonodajni organ kronskih dežel v sklopu cesarstva.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Deželni zbor (Avstrijsko cesarstvo) · Poglej več »

Dobrudža

Dobrudža (romunsko Dobrogea, blg. Добруджа) je 23.000 km² velika pokrajina med spodnjim tokom reke Donave in Črnim morjem.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Dobrudža · Poglej več »

Država

Držáva je geografsko območje in neodvisna politična enota s svojo lastno vladavino, zakoni, pogosto tudi z ustavo, policijo, oboroženimi silami, davčnimi pravili in prebivalstvom.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Država · Poglej več »

Država Slovencev, Hrvatov in Srbov

Država Slovencev, Hrvatov in Srbov (krajše Država SHS) je bila država konfederalnega tipa, ki je nastala 29.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Država Slovencev, Hrvatov in Srbov · Poglej več »

Državni zbor (Avstrijsko cesarstvo)

Stavba Reichsrata okoli leta 1900 Državni zbor je bil dvodomni parlament Avstrijskega cesarstva (1861-1865) oziroma avstrijskega dela Avstro-Ogrske (Cislajtanije, 1867-1918).

Novo!!: Avstro-Ogrska in Državni zbor (Avstrijsko cesarstvo) · Poglej več »

Druga balkanska vojna

Druga balkanska vojna je bil kratek vojaški spopad med nekdanjimi zavezniki iz prve balkanske vojne, in sicer med Bolgarijo na eni strani in Grčijo ter Srbijo na drugi strani.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Druga balkanska vojna · Poglej več »

Dualizem

Dualizem je delitev oziroma reduciranje celotne resničnosti na dva med sabo ločena in nezamenljiva dela.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Dualizem · Poglej več »

Dunaj

Dunaj (Wien) je glavno in največje avstrijsko mesto, in ena izmed avstrijskih zveznih dežel; zvezna dežela Dunaj sicer leži v celoti znotraj zvezne dežele Spodnja Avstrija.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Dunaj · Poglej več »

Februarska revolucija

Fébruarska revolúcija v Rusiji leta 1917 je del revolucionarnega vrenja tistega časa in prvi korak k oktobrski revoluciji.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Februarska revolucija · Poglej več »

Finska

Republika Finska (finsko: Suomi, švedsko: Finland) je obmorska Nordijska država, ki na jugozahodu meji na Baltsko morje, na jugovzhodu na Finski zaliv, na zahodu na Botniški zaliv.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Finska · Poglej več »

Fran Zwitter

Fran Zwitter, slovenski zgodovinar, * 24. oktober 1905, Bela Cerkev, † 14. april 1988, Ljubljana.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Fran Zwitter · Poglej več »

Franc Ferdinand

Franc Ferdinand, avstrijski nadvojvoda, * 18. december 1863, Gradec, Avstrija, † 28. junij 1914, Sarajevo, Bosna in Hercegovina (tedaj Avstro-Ogrska).

Novo!!: Avstro-Ogrska in Franc Ferdinand · Poglej več »

Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški

Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški, avstrijski cesar, ogrski kralj, * 18. avgust 1830, Schönbrunn, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo, † 21. november 1916, Schönbrunn, Dunaj.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški · Poglej več »

Francosko-pruska vojna

Francosko-pruska vojna (tudi francosko-nemška vojna, vojna leta 1870) je bila vojna, ki je potekala med drugim francoskim cesarstvom in Kraljevino Prusijo med 19.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Francosko-pruska vojna · Poglej več »

Friedrich Adler

Friedrich Adler, avstrijski socialdemokratski politik, * 9. julij 1879, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 2. januar 1960, Zürich, Švica.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Friedrich Adler · Poglej več »

Friedrich Ferdinand von Beust

Grof Friedrich Ferdinand von Beust, saški in pozneje avstrijski politik, * 13. januar 1809, Dresden; † 24. oktober 1886, Altenberg, Spodnja Avstrija.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Friedrich Ferdinand von Beust · Poglej več »

Galicija

Galicija je stara poljska pokrajina na severnih obronkih Karpatov in Beskidov, ki se razprostira v Poljsko in Ukrajino.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Galicija · Poglej več »

Gavrilo Princip

Gavrilo Princip (Гаврило Принцип), srbski atentator, * 25. julij 1894, Obljaj pri Grahovem, † 28. april 1918, Terezin, Češka.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Gavrilo Princip · Poglej več »

Hrvaška

Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja. Glavno mesto je Zagreb, ki tvori posebno administrativno območje, skupaj z dvajsetimi ostalimi upravnimi enotami, županijami. Ozemlje Hrvaške pokriva 56.594 km2 in ima sicer raznoliko, vendar večinoma celinsko in mediteransko podnebje. Razprostira se od skrajnih vzhodnih robov Alp na severozahodu do Panonske nižine in bregov reke Donave na vzhodu, njen osrednji del pokriva Dinarski gorski masiv, južni in zahodni del pa se končujeta na obali Jadranskega morja. Na severu in severozahodu meji na Slovenijo, na severu na Madžarsko, na jugu in vzhodu na Bosno in Hercegovino, na jugu na Črno Goro ter na vzhodu na Srbijo. Hrvaška obala Jadranskega morja je dolga 1.778 km, ob njej pa leži tudi več kot 1.000 otokov. Prebivalstvo države znaša 4.28 milijona, večino od tega so Hrvati, prevladujoča veroizpoved pa je rimokatoliška. Številčno najpomembnejša manjšina so prebivalci srbske narodnosti. Hrvati so na ozemlje sedanje Hrvaške prispeli v začetku 7. stoletja. Državo so do 9. stoletja organizirali v dve vojvodstvi. Tomislav je postal kralj leta 925 in s tem Hrvaško povzdignil v kraljestvo. Hrvaško kraljestvo je ohranilo samostojnost skoraj 200 let (925–1102) in doseglo svoj vrh v času kraljev Petra Krešimirja IV. in Dimitrija Zvonimirja. Leta 1102 je Hrvaška vstopila v personalno unijo z Madžarsko. Leta 1527 je v vihri vojne z otomanskim imperijem hrvaški parlament okronal Habsburga Ferdinanda I. kot hrvaškega kralja. Po prvi svetovni vojni je leta 1918 Hrvaška postala del nepriznane države Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki je nastala na pogorišču Avstro-Ogrske, nato pa še Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in nato Jugoslavije. Med drugo svetovno vojno je obstajala fašistična Neodvisna država Hrvaška. Po vojni je Hrvaška postala ustanovni član in federalna enota (republika) najprej Federativne, nato pa Socialistične federativne republike Jugoslavije. Junija 1991 je skupaj s Slovenijo razglasila neodvisnost, ki je v veljavo stopila 8. oktobra istega leta. Navkljub neodvisnosti pa se je Hrvaška še štiri leta zatem s srbskimi in jugoslovanskimi (para)vojaškimi silami z orožjem borila za suverenost nad svojim celotnim ozemljem (glej: vojna na Hrvaškem). Spori in spopadi so se za diplomatsko mizo zaključil šele leta 1995 s podpisom daytonskega sporazuma med Hrvaško, Srbijo in Bosno in Hercegovino. Hrvaška je unitarna država, republika s parlamentarno demokracijo. Mednarodni denarni sklad Hrvaško definira kor državo v razvoju, Svetovna banka pa kot visokodohodkovno gospodarstvo. Hrvaška je članica Evropske unije (od 2013), NATO-a, Sveta Evrope, Svetovne trgovinske organizacije ter ustanovni član Sredozemske zveze. Kot aktivni član OZN ter njenih mirovnih sil je sodelovala v Afganistanu ter v letih 2008-2009 delovala kot nestalna članica Varnostnega sveta pri OZN. Storitveni sektor je v hrvaškem gospodarstvu prevladujoče dejavnost (70% BDP), sledita mu industrija (25 % BDP) in kmetijstvo (5% BDP in 14% prebivalstva). Pomemben storitveni sektor je (zlasti poletni) turizem, saj se Hrvaška uvršča med dvajset najpriljubljenejših območij na svetu. Hrvaško je recesija v letih 2009-2015 močno prizadela, z ne preveč optimističnimi obeti v prihodnje. Za Hrvaško je Slovenija po obsegu tretji zunanjetrgovinski partner (tako pri izvozu kot uvozu). Najpomebnejši Hrvaški zunanjetrgovinski partner so države EU, zlasti Italija in Nemčija, pomembno pa je tudi sodelovanje z BiH. Prisotnost državne regulative v gospodarstvu ter proračunska potrošnja sta še vedno visoka. Hrvaška prebivalcem zagotavlja splošno dostopen zdravstveni in brezplačni osnovnošolski in srednješolski šolski sistem.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Hrvaška · Poglej več »

Italija

Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2005 Itálija, uradno Republika Italija, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Italija · Poglej več »

Italijansko kraljestvo

Italijansko kraljestvo (italijansko Regno d'Italia, tudi Regno Italico) je bila država na severu Apeninskega polotoka, osnovana pod Napoleonom leta 1805 in propadla z njegovim porazom leta 1814.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Italijansko kraljestvo · Poglej več »

Italijansko-turška vojna

Italijansko-turška vojna (tudi Libijska vojna in Vojna v Tripolitaniji) je bil 386-dnevni vojaški spopad med Italijo in Osmanskim cesarstvom med septembrom 1911 in oktobrom 1912.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Italijansko-turška vojna · Poglej več »

Ivan Žolger

Ivan Žolger, slovenski pravnik in diplomat, * 22. oktober 1867, Devina, Avstro-Ogrska, † 16. maj 1925, Lassnitzhöhe, Avstrija.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Ivan Žolger · Poglej več »

Ivan Tavčar

Ivan Tavčar, slovenski pisatelj, * 28. avgust 1851, Poljane nad Škofjo Loko, † 19. februar 1923, Ljubljana.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Ivan Tavčar · Poglej več »

Jajce, Bosna

Jajce je mesto v Bosni in Hercegovini v Osrednjebosanskem kantonu Federacije BiH.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Jajce, Bosna · Poglej več »

Južna Tirolska

Južna Tirolska (svetlozeleno) Južna Tirolska (italijansko Alto Adige, nemško in ladinsko Südtirol) je ozemlje avtonomne italijanske pokrajine Bolzano.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Južna Tirolska · Poglej več »

Julijska kriza

Julijska kriza je oznaka za serijo dogodkov med atentatom na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda 28.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Julijska kriza · Poglej več »

Karel Hohenwart

Grof Karl Siegmund von Hohenwart, avstrijski politik, * 12. februar 1824, Dunaj; † 26. april 1899, Dunaj.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Karel Hohenwart · Poglej več »

Karel I. Habsburško-Lotarinški

Karel I. Habsburško-Lotarinški (s polnim imenom Karl Franz Josef Ludwig Hubert Georg Maria von Habsburg-Lothringen), zadnji avstrijski cesar in ogrski kralj (kot Karel IV.), * 17. avgust 1887, Persenbeug, † 1. april 1922, Funchal, Madeira.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Karel I. Habsburško-Lotarinški · Poglej več »

Karl Wilhelm Philipp von Auersperg

Knez Karl Wilhelm Philipp von Auersperg (tudi Carlos), vojvoda Kočevja, avstrijsko-češki politik, * 1.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Karl Wilhelm Philipp von Auersperg · Poglej več »

Katoliška narodna stranka

Katoliška narodna stranka (kratica KNS) je bila slovenska politična stranka, ki se je kasneje preimenovala v Slovensko ljudsko stranko.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Katoliška narodna stranka · Poglej več »

Katoliške cerkve vzhodnega obreda

Detajl vhodnih vrat Grškokatoliške cerkve sv. Cirila in Metoda: začetnice Jezusa Kristusa in grški glagol NIKA, ki pomeni »je zmagoslaven« in predstavlja Gospoda Katoliške cerkve vzhodnega obreda (tudi uniatske cerkve, vzhodna liturgija, liturgija vzhodnega obreda ali grškokatoliške cerkve) je oznaka za skupino katoliških Cerkva, ki priznavajo katoliški nauk in vrhovno oblast papeža in so v polnem občestvu z Rimskokatoliško cerkvijo, vendar uporabljajajo vzhodno liturgijo.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Katoliške cerkve vzhodnega obreda · Poglej več »

Katolištvo

Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Katolištvo · Poglej več »

Konkordat

Konkordat je meddržavni sporazum med Svetim sedežem in vlado oz.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Konkordat · Poglej več »

Koroška (vojvodina)

Grb Vojvodine Koroške Vojvodina Koroška, samostojna vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu ter pozneje dežela Avstrijske monarhije.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Koroška (vojvodina) · Poglej več »

Kralj

Kralj je vladarski naslov, pridobljen dedno ali z izvolitvijo.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Kralj · Poglej več »

Kraljevina Italija

Kraljevina Italija je bila država, ki je nastala z združitvijo Italije leta 1861 in je bila z referendumom ukinjena leta 1946, ko jo je nasledila Republika Italija.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Kraljevina Italija · Poglej več »

Kranjska

Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Primorske.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Kranjska · Poglej več »

Leitha

Leitha (nemško Leitha; madžarsko Lajta, arhaično slovensko Litva) je okoli 180 km dolga reka v Srednji Evropi.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Leitha · Poglej več »

Ljubljana

Ljubljana je glavno mesto Slovenije in sedež istoimenske mestne občine, najbolj naseljene občine v Sloveniji.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Ljubljana · Poglej več »

Londonski sporazum (1915)

Lóndonski spórazum (italijansko Patto di Londra) je bil tajni sporazum med Italijo na eni strani in silami antante na drugi strani, ki so ga 26. aprila 1915 v Londonu podpisali Pines predstavniki Italije, Združenega kraljestva, Francije in Rusije.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Londonski sporazum (1915) · Poglej več »

Madžarščina

Madžárščina (madžarsko magyar nyelv) je ugrofinski jezik s 14,5 milijoni govorcev, ki ga govori 10 milijonov Madžarov na Madžarskem, preostanek pa na določenih delih Romunije, Slovaške, Ukrajine, Srbije, Hrvaške, Avstrije in Slovenije, kjer je bil pred I. svetovno vojno ogrski (madžarski) del Avstro-Ogrske.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Madžarščina · Poglej več »

Madžarizacija v Slovenski krajini na Ogrskem

Madžarizacija v Slovenski krajini na Ogrskem ali Madžarizacija v Prekmurju je bila uradna politika Ogrske od 2.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Madžarizacija v Slovenski krajini na Ogrskem · Poglej več »

Madžarska

Zemljevid Madžarske Budimpešta Blatnem jezeru Esztergom Madžárska (Magyarország) je celinska država v Srednji Evropi, ki meji na jugozahodu na Slovenijo in Hrvaško, na severozahodu na Avstrijo, na severu na Slovaško, na severovzhodu na Ukrajino, na jugovzhodu na Romunijo, na jugu pa na Srbijo.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Madžarska · Poglej več »

Majniška deklaracija (1917)

Majniška deklaracija Majniška deklaracija je politična izjava poslancev Jugoslovanskega kluba, ki jo je v dunajskem državnem zboru 30.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Majniška deklaracija (1917) · Poglej več »

Makedonija

Makedonija, uradno Republika Makedonija, je celinska demokratična država na Balkanskem polotoku v jugovzhodni Evropi, s površino 25.333 km² in le malo več kot dva milijonona prebivalcev.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Makedonija · Poglej več »

Marica

Marica (- Hebrus) je 480 km dolga reka, ki teče po ozemlju Bolgarije, Grčije in Turčije.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Marica · Poglej več »

Marna

Marna (francosko Marne) je reka v severni Franciji, desni pritok Sene.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Marna · Poglej več »

Mladoslovenci

Mladoslovenci so politična smer ter tabor v šestdesetih ter na začetku sedemdesetih let 19.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Mladoslovenci · Poglej več »

Moravska

Moravska (latinsko Moravia, nemško Mähren, češko Morava) je zgodovinska pokrajina Češke (prej tudi Avstro-Ogrske).

Novo!!: Avstro-Ogrska in Moravska · Poglej več »

Muslimani

Kairu, 1865 Muslimáni (arabskoمسلمان - predani bogu) ali tudi mohamedánci (po njihovem preroku Mohamedu) so privrženci oziroma verniki islama.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Muslimani · Poglej več »

Narodna radikalna stranka

Narodna radikalna stranka (NRS; tudi: Radikalna stranka) je bila ustanovljena 1881 v Kraljevini Srbiji.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Narodna radikalna stranka · Poglej več »

Narodni svet SHS

Narodni svet SHS v Zagrebu Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov (Narodno vijeće SHS) je bilo najvišje politično predstavništvo jugoslovanskih narodov v avstro-ogrski monarhiji, ki je bilo ustanovljeno 6. oktobra 1918 s sedežem v Zagrebu.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Narodni svet SHS · Poglej več »

Nemščina

Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Nemščina · Poglej več »

Nemško cesarstvo

Nemško cesarstvo (uradno nemško Deutsches Reich - Nemška država) oziroma drugi rajh je obstajalo v letih 1871-1918.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Nemško cesarstvo · Poglej več »

Nikola Pašić

Nikola Pašić, srbski politik, * 19. december, 1845, Zaječar, Srbija, † 10. december, 1926, Beograd, Kraljevina SHS.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Nikola Pašić · Poglej več »

Nikolaj II. Ruski

Nikolaj II.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Nikolaj II. Ruski · Poglej več »

Ogrska

Kraljevina Ogrska (Magyar Királyság, Regnum Hungariae; tudi Kraljevina Madžarska) je bivša kraljevina, ki je bila ustanovljena leta 1000 s povzdigom dotedanje ogrske kneževine v kraljevino.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Ogrska · Poglej več »

Oktobrska revolucija

Kremlju, Moskva, 1917 Oktobrska revolucija je razširjen naziv za vstajo v Petrogradu v noči od 24.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Oktobrska revolucija · Poglej več »

Otto von Bismarck

Bismarck-Monument, Hamburg Knez Otto Eduard Leopold von Bismarck-Schönhausen (imenovan tudi železni kancler), pruski (nemški) diplomat, politik in kancler, * 1. april 1815, Schönhausen, Prusija, † 30. julij 1898, Friedrichsruh, Nemško cesarstvo.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Otto von Bismarck · Poglej več »

Papeška nezmotljivost

prvem vatikanskem koncilu potrdil dogmo o papeški nezmotljivosti Marijinem venbovzetju Papeška nezmotljivost je dogma v Rimskokatoliški cerkvi, ki trdi, da je papež kot pastir globalne Cerkve in najvišja učiteljska avtoriteta nezmotljiv v vprašanjih vere in morale (nravnosti), kadar se izrecno sklicuje na to.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Papeška nezmotljivost · Poglej več »

Parlament

Parlament (tudi predstavništvo) je politično demokratično telo, ki združuje posameznike, ki jih je izvolila nacija, da odločajo v njenem imenu.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Parlament · Poglej več »

Peter I. Karađorđević

Peter Karađorđević, srbsko-jugoslovanski kralj, * 29. junij 1844, Beograd, † 16. avgust 1921, Beograd.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Peter I. Karađorđević · Poglej več »

Piava

Piava (antično Plavis, italijansko Piave) je 220 km dolga reka v severovzhodni Italiji.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Piava · Poglej več »

Poljska

Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Poljska · Poglej več »

Predarlska

Predárlska ali Vorarlberg je ena od avstrijskih zveznih dežel.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Predarlska · Poglej več »

Prva balkanska vojna

Prva balkanska vojna je prva izmed dveh vojn, ki sta zaznamovali umik Osmanskega imperija z Balkana.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Prva balkanska vojna · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofio. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevne organizatorke napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Otomansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala prav tako nepričakovano, kot se je začela. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, Rusko, Nemško, Avstro-Ogrsko in Otomansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter nikoli končane vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Prvi vatikanski koncil

Prvi vatikanski koncil je bil ekumenski koncil Rimskokatoliške cerkve.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Prvi vatikanski koncil · Poglej več »

Rimskokatoliška cerkev

Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Rimskokatoliška cerkev · Poglej več »

Romunija

Romunija je suverena država v jugovzhodni Evropi.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Romunija · Poglej več »

Ruščina

Rúščina (ру́сский язы́к (rússkij jazík)) je slovanski jezik, ki ga govorijo predvsem v Rusiji, Belorusiji, Ukrajini, Kazahstanu in Kirgiziji, v večji meri pa tudi v drugih državah, ki so bile nekoč del Sovjetske zveze.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Ruščina · Poglej več »

Rudolf Habsburško-Lotarinški

Rudolf Habsburško-Lotarinški je lahko.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Rudolf Habsburško-Lotarinški · Poglej več »

Saška (volilna kneževina)

Grb volilne kneževine, vojvodine Saške Volilna kneževina, vojvodina Saška, tudi Volilna Saška (nemško: Kursachsen), je vladavina saškega vojvode in volilnega kneza v obdobju 1356-1806, približno na ozemlju današnje (Zgornje) Saške in Turingije.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Saška (volilna kneževina) · Poglej več »

Sandžak

Sandžak (turško: sancak, arabsko: liwas) je bila prvotno najmanjša upravna enota Otomanskega cesarstva, kasneje del province – vilajeta.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Sandžak · Poglej več »

Senžermenska mirovna pogodba (1919)

Senžermensko mirovno pogodbo (tudi senžermenski mir) so 10. septembra 1919, po razpustitvi Avstro-Ogrske, podpisali Avstrija in predstavniki antante v kraju Saint-Germain-en-Laye.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Senžermenska mirovna pogodba (1919) · Poglej več »

Slovaška

Slovaška, uradno imenovana tudi Slovaška republika (slovaško Slovenská republika), je celinska republika v Srednji Evropi, omejena na severozahodu s Češko, na severu s Poljsko, na vzhodu z Ukrajino, na jugu z Madžarsko in na zahodu z Avstrijo.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Slovaška · Poglej več »

Slovenija

Slovenija (uradno ime: Republika Slovenija) je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Slovenija · Poglej več »

Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)

Klub kranjskih deželnozborskih poslancev SLS tik pred prvo svetovno vojno Slovenska ljudska stranka (kratica SLS) je bila slovenska politična stranka 19.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Slovenska ljudska stranka (zgodovinska) · Poglej več »

Soška fronta

Soška fronta (italijansko: Fronte Isonzo, nemško: Isonzoschlachten) je bila del italijanskega bojišča prve svetovne vojne.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Soška fronta · Poglej več »

Solun

Solun ali Tesaloniki (grško: Θεσσαλονίκη, Thessaloniki ali krajše Σαλονίκη, Saloniki, turško: Selânik) je glavno mesto prefekture Solun v periferiji Srednja Makedonija.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Solun · Poglej več »

Solunska fronta

Solunska fronta je poimenovanje za zavezniško fronto proti centralnim silam v prvi svetovni vojni na Balkanu.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Solunska fronta · Poglej več »

Spa

250px Spa je zdraviliško mesto in občina v vzhodni belgijski regiji Valoniji.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Spa · Poglej več »

Spodnja Avstrija

Spodnja Avstrija (nemško: Niederösterreich, češko: Dolní Rakousy; slovaško: Dolné Rakúsko) je severovzhodna, ena devetih zveznih dežel v Avstriji.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Spodnja Avstrija · Poglej več »

Srbija

Republika Srbija je kontinentalna država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in tudi v srednji Evropi(Panonska nižina).

Novo!!: Avstro-Ogrska in Srbija · Poglej več »

Srednjeevropski čas

Srednjeevropski čas (CET - Central European Time) je eno izmed imen časovnega pasu, ki je eno uro pred univerzalnim koordiniranim časom.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Srednjeevropski čas · Poglej več »

Staroslovenci

Janez Bleiweis v svojem kabinetu Staroslovenci so bili politična smer in tabor v slovenskem političnem in kulturnem razvoju v šestdesetih in sedemdestih letih 19.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Staroslovenci · Poglej več »

Taborsko gibanje

Plakat za tabor pri Šempasu 18. oktobra 1868 Taborsko gibanje je bilo slovensko politično gibanje v obdobju od 1868 do 1871.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Taborsko gibanje · Poglej več »

Tirolska

Tirolski grb Tirolske regije (temno siva je Južna Tirolska Tirolska je zgodovinska regija v zahodni Srednji Evropi, ki se od konca 1. svetovne vojne nadalje deli na avstrijsko zvezno deželo Tirolsko (sestavljeno iz Severne in Vzhodne Tirolske) in italijanski pokrajini Bolzano in Trento.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Tirolska · Poglej več »

Tirolska fronta

Tirolska fronta je bila ena izmed dveh front, ki sta sestavljali italijansko bojišče (druga fronta je bila Soška fronta).

Novo!!: Avstro-Ogrska in Tirolska fronta · Poglej več »

Tomáš Garrigue Masaryk

Tomáš Garrigue Masaryk, češkoslovaški politik, sociolog in filozof, * 7. marec 1850, Hodonín, † 14. september 1937, Lány.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Tomáš Garrigue Masaryk · Poglej več »

Trakija

Trakija znotraj Rimskega imperija Trakija (bolgarsko: Тракия, grško: Θράκη, Thráki, latinsko: Thracia ali Threcia, turško: Trakya), zgodovinska in zemljepisna pokrajina v jugovzhodni Evropi.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Trakija · Poglej več »

Transilvanija

Zemljevid Romunije s Transilvanijo. Regije Banat, Crișana in Maramureș občasno dodajajo Transilvaniji Transilvanija (tudi Sedmograška ali Erdeljsko, romunsko Transilvania oziroma Ardeal, madžarsko Erdély, romsko Ardyalo, nemško Siebenbürgen) je pokrajina, ki zavzema zahodni in osrednji del današnje Romunije.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Transilvanija · Poglej več »

Translajtanija

Translajtanija (nemško Transleithanien, iz latinske besede za onkraj reke Leithe) je oznaka za dežele v ogrski polovici Avstro-Ogrske, večinoma na vzhodni strani reke Leithe.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Translajtanija · Poglej več »

Trianonska mirovna pogodba

Ozemlje Madžarske po 4. juniju. Trianonska mirovna pogodba je bila sklenjena po koncu I. svetovne vojne med antantnimi silami in njihovimi zaveznicami na eni strani in Madžarsko, kot naslednico Avstro-Ogrske, oz.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Trianonska mirovna pogodba · Poglej več »

Tripoli

Tripoli je glavno mesto Libije in z okrog 1,8 milijona prebivalcev največje mesto te severnoafriške države.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Tripoli · Poglej več »

Ukrajina

Ukrajina je obmorska država v Vzhodni Evropi, ki na jugu meji na Črno morje, na vzhodu na Rusijo, na severu na Belorusijo, na zahodu pa na Poljsko, Slovaško, Madžarsko, Romunijo in Moldavijo.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Ukrajina · Poglej več »

Vatikan

Vatikan, uradno Vatikanska mestna država ter včasih nepravilno Sveti sedež (uradno, uradno), je najmanjša neodvisna država na svetu, tako po površini kot po prebivalstvu, popolnoma obkrožena z glavnim mestom Italije, Rimom.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Vatikan · Poglej več »

Vidov dan

Vidov dan ali dan svetega Vida je praznik, ki ga srbska pravoslavna cerkev praznuje 28. junija.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Vidov dan · Poglej več »

Viljem II. Nemški

Viljem II., * 27. januar 1859, Berlin, Prusija † 4. junij 1941, Doorn, Nizozemska, zadnji nemški cesar in zadnji pruski kralj, na oblasti od 1888 do 1918.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Viljem II. Nemški · Poglej več »

Vlada

Vlada je kolegijski organ, ki predstavlja izvršno oblast.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Vlada · Poglej več »

Vojvodina

Vojvodina (tudi vojvodstvo) je tip družbene ureditve, v kateri vlada vojvoda oz.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Vojvodina · Poglej več »

Vzhodna fronta (prva svetovna vojna)

Vzhodna fronta (tudi ruska fronta) se nanaša na prizorišče prve svetovne vojne v Srednji in še posebej Vzhodni Evropi.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) · Poglej več »

Vzhodna pravoslavna cerkev

Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Vzhodna pravoslavna cerkev · Poglej več »

Weimarska republika

Weimarska republika je neuradno ime za republiko Nemčijo, ki je nastala po 1. svetovni vojni.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Weimarska republika · Poglej več »

Woodrow Wilson

Thomas Woodrow Wilson, ameriški politik in 28.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Woodrow Wilson · Poglej več »

Združene države Amerike

Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 48 geografsko povezanih zveznih držav in dveh ločenih.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Združene države Amerike · Poglej več »

Zedinjena Slovenija

Zedínjena Slovénija je bila glavna zahteva političnih programov Slovencev iz leta 1848, ko so namesto razdrobljenosti na dežele Kranjsko, Štajersko, Primorje in Koroško zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru Avstrijskega cesarstva, enakopravnost slovenskega jezika v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi takratne Habsburške monarhije v združeno Nemčijo.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Zedinjena Slovenija · Poglej več »

Zgornja Avstrija

Zgornja Avstrija (tudi Gornja Avstrija) je avstrijska zvezna dežela.

Novo!!: Avstro-Ogrska in Zgornja Avstrija · Poglej več »

10. september

10.

Novo!!: Avstro-Ogrska in 10. september · Poglej več »

1848

1848 (MDCCCXLVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Novo!!: Avstro-Ogrska in 1848 · Poglej več »

1867

1867 (MDCCCLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.

Novo!!: Avstro-Ogrska in 1867 · Poglej več »

1916

1916 (MCMVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Novo!!: Avstro-Ogrska in 1916 · Poglej več »

1918

1918 (MCMXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Novo!!: Avstro-Ogrska in 1918 · Poglej več »

1919

1919 (MCMXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Novo!!: Avstro-Ogrska in 1919 · Poglej več »

1920

1920 (MCMXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Novo!!: Avstro-Ogrska in 1920 · Poglej več »

28. oktober

28.

Novo!!: Avstro-Ogrska in 28. oktober · Poglej več »

29. oktober

29.

Novo!!: Avstro-Ogrska in 29. oktober · Poglej več »

4. junij

4.

Novo!!: Avstro-Ogrska in 4. junij · Poglej več »

Preusmerja sem:

AOM, Avstro Ogrska, Avstro-Ogerska, Avstro-Ogrska monarhija, Avstro-ogrska, Avstro-ogrska monarhija, Avstro-ogrsko cesarstvo, Avstroogrska, Avstroogrska monarhija, Avstroogrsko.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »