Odpri v Google MapsKazalo
155 odnosi: Adolf Karl Daniel von Auersperg, Aleksander I. Obrenović, Ananta, Aneksija, Anton Korošec, Avstrija, Avstrijsko cesarstvo, Avstrijsko primorje, Avstro-ogrska skupna vojska, Avstro-ogrska vojna mornarica, Šlezija, Štajerska (vojvodina), Češka, Črna gora, Balkanska liga, Balkansko bojišče, Baltske države, Banjaluka, Berlinski kongres, Bitka na Kolubari, Bog ohrani, Bog obvarji, Boka Kotorska, Borza, Bosna in Hercegovina, Budimpešta, Bukovina, Centralne sile, Cesar Avstrije, Cezar (naslov), Cirenajka, Cirilica, Cislajtanija, Dalmacija, Deželni zbor (Avstrijsko cesarstvo), Dobrudža, Država, Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, Državni zbor (Avstrijsko cesarstvo), Druga balkanska vojna, Dualizem, Dunaj, Egejska Makedonija, Februarska revolucija, Finska, Fran Zwitter, Franc Ferdinand, Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški, Francosko-pruska vojna, Friedrich Adler, Friedrich Ferdinand von Beust, ... Razširi indeks (105 več) »
- Bivše države na Balkanu
- Bivše evropske monarhije
- Bivši imperiji
- Habsburška monarhija
- Lotarinški Habsburžani
Adolf Karl Daniel von Auersperg
Knez Adolf Wilhelm Karl Daniel von Auersperg, avstrijski plemič iz rodbine Auersperg, * 21. julij 1821, Praga, † 5. januar 1885, dvorec Goldegg, Neidling, Spodnja Avstrija.
Poglej Avstro-Ogrska in Adolf Karl Daniel von Auersperg
Aleksander I. Obrenović
Aleksander I. ali Aleksander Obrenović, srbski kralj, * 14. avgust 1876, Beograd, Kraljevina Srbija, † 11. junij 1903, Beograd, Srbija.
Poglej Avstro-Ogrska in Aleksander I. Obrenović
Ananta
Ananta je sanskrtki izraz, ki pomeni neskončen.
Poglej Avstro-Ogrska in Ananta
Aneksija
Aneksija (sestavljanka iz latinskega 'ad' in 'nexus', priključiti) je v mednarodnem pravu izraz za nasilno priključitev oz.
Poglej Avstro-Ogrska in Aneksija
Anton Korošec
Anton Korošec, slovenski politik in teolog, * 12. maj 1872, Biserjane pri Vidmu ob Ščavnici (zdaj Sveti Jurij ob Ščavnici, Slovenija (tedaj Avstro-Ogrska), † 14. december 1940, Beograd, Srbija (tedaj Kraljevina Jugoslavija).
Poglej Avstro-Ogrska in Anton Korošec
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Avstro-Ogrska in Avstrija
Avstrijsko cesarstvo
Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.
Poglej Avstro-Ogrska in Avstrijsko cesarstvo
Avstrijsko primorje
Avstrijsko primorje ali Primorje, kronska dežela oziroma dežela znotraj Avstrijskega cesarstva (kasneje Avstro-Ogrske) od leta 1813 do 1918.
Poglej Avstro-Ogrska in Avstrijsko primorje
Avstro-ogrska skupna vojska
Cesarska in kraljeva vojska (k.u.k. Heer), pogosto poimenovana skupna vojska, je bila glavna kopenska komponenta avstro-ogrskih oboroženih sil, ki je obstajala med letoma 1867 in 1918.
Poglej Avstro-Ogrska in Avstro-ogrska skupna vojska
Avstro-ogrska vojna mornarica
Avstro-ogrska vojna mornarica ali Cesarska in kraljeva vojna mornarica (ali k.u.k Kriegsmarine) je bila pomorski del avstro-ogrskih oboroženih sil, katere naloga je bila skrb za vzdrževanje, urjenje in opremo bojno pripravljenih pomorskih sil, za obrambo vzhodnih obal Jadranskega morja, Trsta, Istre, Dalmacije ter jadranskih otokov.
Poglej Avstro-Ogrska in Avstro-ogrska vojna mornarica
Šlezija
Šlezija je zgodovinska pokrajina v Srednji Evropi.
Poglej Avstro-Ogrska in Šlezija
Štajerska (vojvodina)
Vojvodski klobuk, pokrivalo štajerskih vojvod Štájerska, vojvodina Svetorimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Habsburške monarhije, ki je obstajala do leta 1918.
Poglej Avstro-Ogrska in Štajerska (vojvodina)
Češka
Češka, uradno Češka republika (Česká republika), je celinska država v srednji Evropi z 10,7 milijona prebivalcev, ki meji na Nemčijo na zahodu in severozahodu, Avstrijo na jugu, Slovaško na vzhodu in Poljsko na severovzhodu.
Poglej Avstro-Ogrska in Češka
Črna gora
Črna gora (črnogorsko Crna Gora/Црна Гора, v drugih jezikih Montenegro) je majhna gorata republika na Balkanu, ki na severovzhodu meji na Srbijo, na vzhodu meji na Kosovo, na jugozahodu meji na Jadransko morje, na zahodu na Hrvaško ter Bosno in Hercegovino, na jugovzhodu pa na Albanijo.
Poglej Avstro-Ogrska in Črna gora
Balkanska liga
Balkanska liga je bila vojaška zveza med Srbijo, Črno goro, Grčijo in Bolgarijo proti Osmanskemu cesarstvu.
Poglej Avstro-Ogrska in Balkanska liga
Balkansko bojišče
Balkansko bojišče (znano tudi kot balkanska fronta) je bilo eno izmed stranskih bojišč prve svetovne vojne.
Poglej Avstro-Ogrska in Balkansko bojišče
Baltske države
Lega Baltskih držav v Evropi Baltske države je skupen naziv za tri evropske države, ki ležijo ob Baltskem morju: Litvo, Latvijo in Estonijo.
Poglej Avstro-Ogrska in Baltske države
Banjaluka
Gospodska ulica v središču Banjaluke. Banjaluka je z okoli 250.000 prebivalci drugo največje mesto v Bosni in Hercegovini.
Poglej Avstro-Ogrska in Banjaluka
Berlinski kongres
Berlinski kongres je bil sestanek predstavnikov takratnih velesil – Nemčije, Avstro-Ogrske, Francije, Združenega kraljestva, Italije, Rusije in Osmanskega cesarstva – junija in julija 1878 v Berlinu.
Poglej Avstro-Ogrska in Berlinski kongres
Bitka na Kolubari
Bitka na Kolubari je bila bitka v prvi svetovni vojni med vojskama Kraljevine Srbije in Avstro-Ogrske na območju reke Kolubare.
Poglej Avstro-Ogrska in Bitka na Kolubari
Bog ohrani, Bog obvarji
Bog ohrani, Bog obvari je bila uradna himna Avstrijskega cesarstva in Avstro-Ogrske.
Poglej Avstro-Ogrska in Bog ohrani, Bog obvarji
Boka Kotorska
Boka Kotorska Boka Kotorska je dolg, prostran in razčlenjen zaliv na skrajnem severu (severozahodu) črnogorske obale Jadranskega morja.
Poglej Avstro-Ogrska in Boka Kotorska
Borza
borze v New Yorku Bórza je ustanova, kjer se trguje z vrednostnimi papirji, kot so na primer delnice in obveznice.
Poglej Avstro-Ogrska in Borza
Bosna in Hercegovina
Bosna in Hercegovina (izvirno: Bosna i Hercegovina, okrajšava BiH, srbska cirilica: Боснa и Херцеговина), neformalno samo Bosna, je država na Balkanskem polotoku, nekdanja socialistična republika v okviru Jugoslavije (SFRJ).
Poglej Avstro-Ogrska in Bosna in Hercegovina
Budimpešta
Budimpešta (češko in slovaško Budapešť) je glavno mesto Madžarske in glavno politično, industrijsko, trgovsko in prometno središče države. Mesto leži na obeh bregovih reke Donave. Nastalo je z združitvijo Budima in Obude na desni (zahodni) in Pešte na levi (vzhodni) obali Donave.
Poglej Avstro-Ogrska in Budimpešta
Bukovina
Bukovina je zgodovinska regija srednje Evrope,Klaus Peter Berger,, Kluwer Law International, 2010, p. 132 razdeljena med Romunijo in Ukrajino, na severnih pobočjih osrednjevzhodnih Karpatov in sosednjih planot.
Poglej Avstro-Ogrska in Bukovina
Centralne sile
Vojaške zveze v Evropi leta 1915 Centralne sile je poimenovanje za države, ki so se v prvi svetovni vojni borile proti antantnim silam.
Poglej Avstro-Ogrska in Centralne sile
Cesar Avstrije
Krona Avstrije Avstrijski cesar (nemško Kaiser von Österreich) je bil vladar Avstrijskega cesarstva in kasneje Avstro-Ogrske.
Poglej Avstro-Ogrska in Cesar Avstrije
Cezar (naslov)
Julij Cezar, po katerem je naslov dobil ime Gaj Avgust Oktavijan, prvi nosilec naslova ''cezar'' Cezar (latinsko) je bil naslov vladarjev Rimskega cesarstva.
Poglej Avstro-Ogrska in Cezar (naslov)
Cirenajka
Cirenajka (Barqah; po mestu Kirena) je vzhodna obalna pokrajina v Libiji.
Poglej Avstro-Ogrska in Cirenajka
Cirilica
Novgoroda Cirílica je abecedna pisava, ki jo za zapis uporablja sedem slovanskih jezikov (bolgarski, makedonski, srbski, ruski, beloruski, ukrajinski in rusinski), do nedavnega pa tudi mongolščina, moldavščina v Transnistriji ter vrsta neslovanskih jezikov na ozemlju Ruske federacije in nekdanje Sovjetske zveze.
Poglej Avstro-Ogrska in Cirilica
Cislajtanija
Cislajtanija (kar pomeni dežela na tej strani Leithe) je bil neuraden naziv za avstrijsko polovico Avstro-Ogrske.
Poglej Avstro-Ogrska in Cislajtanija
Dalmacija
Dalmacija (hrvaško Dalmacija, latinsko Dalmatia, italijansko Dalmazia) je regija vzhodne obale Jadranskega morja, ki večji del leži na ozemlju Hrvaške.
Poglej Avstro-Ogrska in Dalmacija
Deželni zbor (Avstrijsko cesarstvo)
Deželni zbori so bili v Avstrijskem cesarstvu najvišji, zakonodajni organ kronskih dežel v sklopu cesarstva.
Poglej Avstro-Ogrska in Deželni zbor (Avstrijsko cesarstvo)
Dobrudža
Dobrudža je 23.000 km² velika pokrajina med spodnjim tokom reke Donave in Črnim morjem.
Poglej Avstro-Ogrska in Dobrudža
Država
Označena ozemlja na zemljevidu so večinoma države, ki so suverene države s polnim mednarodnim priznanjem (v oklepajih so zapisane države, ki niso suverene). Nekatera ozemlja so samostojne države, vendar niso priznana kot taka (npr. Tajvan), za nekaj nekaj označenih ozemelj pa je sporno, kateri državi pripadajo (npr.
Poglej Avstro-Ogrska in Država
Država Slovencev, Hrvatov in Srbov
Država Slovencev, Hrvatov in Srbov (krajše Država SHS) je bila država konfederalnega tipa, ki je nastala 29. oktobra 1918 in je obsegala ozemlje južnoslovanskih narodov nekdanje Avstro-Ogrske.
Poglej Avstro-Ogrska in Država Slovencev, Hrvatov in Srbov
Državni zbor (Avstrijsko cesarstvo)
Stavba Reichsrata okoli leta 1900 Državni zbor je bil dvodomni parlament Avstrijskega cesarstva (1861-1865) oziroma avstrijskega dela Avstro-Ogrske (Cislajtanije, 1867-1918).
Poglej Avstro-Ogrska in Državni zbor (Avstrijsko cesarstvo)
Druga balkanska vojna
Druga balkanska vojna je bil kratek vojaški spopad med nekdanjimi zavezniki iz prve balkanske vojne, in sicer med Bolgarijo na eni strani in Grčijo ter Srbijo na drugi strani.
Poglej Avstro-Ogrska in Druga balkanska vojna
Dualizem
Dualizem je delitev oziroma reduciranje celotne resničnosti na dva med sabo ločena in nezamenljiva dela.
Poglej Avstro-Ogrska in Dualizem
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Avstro-Ogrska in Dunaj
Egejska Makedonija
Egejska Makedonija je izraz, ki opisuje regijo, ki je od leta 1913 na severu Grčije.
Poglej Avstro-Ogrska in Egejska Makedonija
Februarska revolucija
Fébruarska revolúcija v Rusiji leta 1917 je del revolucionarnega vrenja tistega časa in prvi korak k oktobrski revoluciji.
Poglej Avstro-Ogrska in Februarska revolucija
Finska
Republika Finska (finsko: Suomi, švedsko: Finland) je obmorska Nordijska država, ki na jugozahodu meji na Baltsko morje, na jugovzhodu na Finski zaliv, na zahodu na Botniški zaliv.
Poglej Avstro-Ogrska in Finska
Fran Zwitter
Beli Cerkvi Fran Zwitter, slovenski zgodovinar, * 24. oktober 1905, Bela Cerkev, † 14. april 1988, Ljubljana.
Poglej Avstro-Ogrska in Fran Zwitter
Franc Ferdinand
Nadvojvoda Franc Ferdinand, s polnim imenom Franz Ferdinand Carl Ludwig Joseph Maria Habsburški,, * 18. december 1863, Gradec, Avstrija, † 28. junij 1914, Sarajevo, Bosna in Hercegovina (tedaj Avstro-Ogrska).
Poglej Avstro-Ogrska in Franc Ferdinand
Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški
Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški ali Franc Jožef I. Avstrijski, avstrijski cesar, ogrski kralj, * 18. avgust 1830, Schönbrunn, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo, † 21. november 1916, Schönbrunn, Dunaj.
Poglej Avstro-Ogrska in Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški
Francosko-pruska vojna
Francosko-pruska vojna (tudi francosko-nemška vojna, vojna leta 1870) je bila vojna, ki je potekala med drugim francoskim cesarstvom in Kraljevino Prusijo med 19.
Poglej Avstro-Ogrska in Francosko-pruska vojna
Friedrich Adler
Friedrich "Fritz" Adler, avstrijski socialdemokratski politik, * 9. julij 1879, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 2. januar 1960, Zürich, Švica.
Poglej Avstro-Ogrska in Friedrich Adler
Friedrich Ferdinand von Beust
Grof Friedrich Ferdinand von Beust, saški in pozneje avstrijski politik, * 13. januar 1809, Dresden; † 24. oktober 1886, Altenberg, Spodnja Avstrija.
Poglej Avstro-Ogrska in Friedrich Ferdinand von Beust
Galicija
Galicija (rusinsko Галич) je zgodovinska pokrajina na severnih obronkih Karpatov in Beskidov, ki si jo danes delita Poljska in Ukrajina, dotika pa se Slovaške in tudi Romunije.
Poglej Avstro-Ogrska in Galicija
Gavrilo Princip
Gavrilo Princip (Гаврило Принцип), srbski revolucionar in atentator, * 25. julij 1894, Obljaj pri Grahovem, † 28. april 1918, Terezin, Češka.
Poglej Avstro-Ogrska in Gavrilo Princip
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Poglej Avstro-Ogrska in Hrvaška
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Avstro-Ogrska in Italija
Italijansko kraljestvo
Italijansko kraljestvo (italijansko Regno d'Italia, tudi Regno Italico) je bila država na severu Apeninskega polotoka, osnovana pod Napoleonom leta 1805 in propadla z njegovim porazom leta 1814.
Poglej Avstro-Ogrska in Italijansko kraljestvo
Italijansko-turška vojna
Italijansko-turška vojna (tudi Libijska vojna in Vojna v Tripolitaniji) je bil 386-dnevni vojaški spopad med Italijo in Osmanskim cesarstvom med septembrom 1911 in oktobrom 1912.
Poglej Avstro-Ogrska in Italijansko-turška vojna
Ivan Žolger
Ivan Žolger, slovenski pravnik in diplomat, * 22. oktober 1867, Devina, Avstro-Ogrska, † 16. maj 1925, Lassnitzhöhe, Avstrija.
Poglej Avstro-Ogrska in Ivan Žolger
Ivan Tavčar
Ivan Tavčar,, slovenski odvetnik, politik in pisatelj, * 28. avgust 1851, Poljane nad Škofjo Loko, † 19. februar 1923, Ljubljana.
Poglej Avstro-Ogrska in Ivan Tavčar
Jajce (mesto)
Jajce je mesto v Bosni in Hercegovini v Osrednjebosanskem kantonu Federacije BiH.
Poglej Avstro-Ogrska in Jajce (mesto)
Južna Tirolska
Južna Tirolska (svetlozeleno) Južna Tirolska (tudi Zgornje Poadižje, italijansko Alto Adige, nemško in ladinsko Südtirol) je ozemlje avtonomne pokrajine Bolzano z glavnim mestom Bolzano (Bocen).
Poglej Avstro-Ogrska in Južna Tirolska
Julijska kriza
Julijska kriza je oznaka za serijo dogodkov med atentatom na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda 28.
Poglej Avstro-Ogrska in Julijska kriza
Karel Hohenwart
Grof Karl Siegmund von Hohenwart, avstrijski politik, * 12. februar 1824, Dunaj; † 26. april 1899, Dunaj.
Poglej Avstro-Ogrska in Karel Hohenwart
Karel I. Habsburško-Lotarinški
Karel I. Habsburško-Lotarinški (s polnim imenom Karl Franz Josef Ludwig Hubert Georg Maria von Habsburg-Lothringen), zadnji avstrijski cesar in ogrski kralj (kot Karel IV.), * 17. avgust 1887, Persenbeug, † 1. april 1922, Funchal, Madeira.
Poglej Avstro-Ogrska in Karel I. Habsburško-Lotarinški
Karl Wilhelm Philipp von Auersperg
Knez Karl Wilhelm Philipp von Auersperg (tudi Carlos), vojvoda Kočevja, avstrijsko-češki politik, * 1.
Poglej Avstro-Ogrska in Karl Wilhelm Philipp von Auersperg
Katoliška narodna stranka
Katoliška narodna stranka (kratica KNS) je bila slovenska politična stranka, ki se je kasneje preimenovala v Slovensko ljudsko stranko.
Poglej Avstro-Ogrska in Katoliška narodna stranka
Katoliške cerkve vzhodnega obreda
cerkve sv. Cirila in Metoda v Metliki: začetnice Jezusa Kristusa in grški glagol NIKA, ki pomeni »je zmagoslaven« in predstavlja Gospoda Katoliške cerkve vzhodnega obreda (tudi uniatske cerkve, vzhodna liturgija, liturgija vzhodnega obreda ali grkokatoliške cerkve) je oznaka za skupino katoliških Cerkva, ki priznavajo katoliški nauk in vrhovno oblast papeža in so v polnem občestvu z Rimskokatoliško cerkvijo, vendar uporabljajajo vzhodno liturgijo.
Poglej Avstro-Ogrska in Katoliške cerkve vzhodnega obreda
Katolištvo
Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.
Poglej Avstro-Ogrska in Katolištvo
Konkordat
Konkordat je meddržavni sporazum med Svetim sedežem in vlado oz.
Poglej Avstro-Ogrska in Konkordat
Koroška (vojvodina)
Vojvodina Koroška, samostojna vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu ter pozneje dežela Avstrijske monarhije.
Poglej Avstro-Ogrska in Koroška (vojvodina)
Kralj
Kralj (tudi v južnoslovanskih jezikih, v nem. König, v italijanščini Re, v francoščini Roi, v španščini in portugalščini Rei, v angleščini King, v češčini Král, v poljščini Król, v madžarščini Király) je vladarski naslov, pridobljen dedno ali z izvolitvijo.
Poglej Avstro-Ogrska in Kralj
Kraljevina Italija
Kraljevina Italija je bila država, ki je nastala z združitvijo Italije leta 1861 in je bila z referendumom ukinjena leta 1946, ko jo je nasledila Republika Italija.
Poglej Avstro-Ogrska in Kraljevina Italija
Kranjska
Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Krasa ter Istre.
Poglej Avstro-Ogrska in Kranjska
Leitha
Leitha (nemško Leitha; madžarsko Lajta, arhaično slovensko Litva) je okoli 180 km dolga reka v Srednji Evropi.
Poglej Avstro-Ogrska in Leitha
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Avstro-Ogrska in Ljubljana
Londonski sporazum (1915)
Lóndonski spórazum (italijansko Patto di Londra) je bil tajni sporazum med Italijo na eni strani in silami antante na drugi strani, ki so ga 26. aprila 1915 v Londonu podpisali predstavniki Italije, Združenega kraljestva, Francije in Rusije.
Poglej Avstro-Ogrska in Londonski sporazum (1915)
Madžarščina
Madžárščina (madžarsko magyar nyelv) je ugrofinski jezik s 14,5 milijoni govorcev, ki ga govori 10 milijonov Madžarov na Madžarskem, preostanek pa na določenih delih Romunije, Slovaške, Ukrajine, Srbije, Hrvaške, Avstrije in Slovenije, kjer je bil pred I. svetovno vojno ogrski (madžarski) del Avstro-Ogrske.
Poglej Avstro-Ogrska in Madžarščina
Madžarizacija v Slovenski krajini na Ogrskem
Madžarizacija v Slovenski krajini na Ogrskem ali Madžarizacija v Prekmurju je bila uradna politika Ogrske od 2.
Poglej Avstro-Ogrska in Madžarizacija v Slovenski krajini na Ogrskem
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Poglej Avstro-Ogrska in Madžarska
Majniška deklaracija (1917)
Majniška deklaracija Majniška deklaracija je politična izjava poslancev Jugoslovanskega kluba, ki jo je v dunajskem državnem zboru 30.
Poglej Avstro-Ogrska in Majniška deklaracija (1917)
Marica
Marica (– Hebros) je 480 km dolga reka, ki teče po ozemlju Bolgarije, Grčije in Turčije.
Poglej Avstro-Ogrska in Marica
Marna
Marna (francosko Marne) je reka v severni Franciji, desni pritok Sene.
Poglej Avstro-Ogrska in Marna
Mladoslovenci
Mladoslovenci so politična smer ter tabor v šestdesetih ter na začetku sedemdesetih let 19.
Poglej Avstro-Ogrska in Mladoslovenci
Moravska
Moravska (latinsko Moravia, češko in slovaško Morava, nemško Mähren) je zgodovinska pokrajina Češke republike (prej tudi Avstro-Ogrske oz. Avstrijskega cesarstva).
Poglej Avstro-Ogrska in Moravska
Muslimani
Kairu, 1865 Muslimáni (arabskoمسلمان - predani bogu) ali tudi mohamedánci (po njihovem preroku Mohamedu) so privrženci oziroma verniki islama.
Poglej Avstro-Ogrska in Muslimani
Narodna radikalna stranka
Narodna radikalna stranka (NRS; tudi: Radikalna stranka) je bila srbska in po 1918 jugoslovanska politična stranka.
Poglej Avstro-Ogrska in Narodna radikalna stranka
Narodni svet SHS
Narodni svet SHS v Zagrebu Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov (Narodno vijeće SHS) je bilo najvišje politično predstavništvo jugoslovanskih narodov v avstro-ogrski monarhiji, ki je bilo ustanovljeno 6. oktobra 1918 s sedežem v Zagrebu.
Poglej Avstro-Ogrska in Narodni svet SHS
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Poglej Avstro-Ogrska in Nemščina
Nemško cesarstvo
Nemško cesarstvo (uradno nemško Deutsches Reich - Nemška država) oziroma drugi rajh je obstajalo v letih 1871-1918.
Poglej Avstro-Ogrska in Nemško cesarstvo
Nikola Pašić
Nikola Pašić, srbski politik, * 19. december, 1845, Zaječar, Srbija, † 10. december, 1926, Beograd, Kraljevina SHS.
Poglej Avstro-Ogrska in Nikola Pašić
Nikolaj II. Ruski
Nikolaj II.
Poglej Avstro-Ogrska in Nikolaj II. Ruski
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Poglej Avstro-Ogrska in Ogrska
Oktobrska revolucija
Kremlju, Moskva, 1917 Oktobrska revolucija je razširjen naziv za vstajo v Petrogradu v noči iz 24.
Poglej Avstro-Ogrska in Oktobrska revolucija
Otto von Bismarck
Knez Otto Eduard Leopold von Bismarck (imenovan tudi železni kancler), princ Bismarcka, grof Bismarck-Schönhausen, vojvoda Lauenburga (nemško Otto Fürst von Bismarck, Graf von Bismarck-Schönhausen, Herzog zu Lauenburg), pruski (nemški) diplomat, politik, kancler in pisatelj, * 1.
Poglej Avstro-Ogrska in Otto von Bismarck
Panslavizem
evropskih držav. Južni Slovani (temnozeleno), Vzhodni Slovani (zeleno) in Zahodni Slovani (svetlozeleno). Panslavizem ali vseslovanstvo je politična ideologija, ki se je ukvarjala s celostjo in enotnostjo Slovanov.
Poglej Avstro-Ogrska in Panslavizem
Papeška nezmotljivost
prvem vatikanskem koncilu potrdil dogmo o papeški nezmotljivosti Marijinem venbovzetju Papeška nezmotljivost je dogma v Rimskokatoliški cerkvi, ki trdi, da je papež kot pastir globalne Cerkve in najvišja učiteljska avtoriteta nezmotljiv v vprašanjih vere in morale (nravnosti), kadar se izrecno sklicuje na to.
Poglej Avstro-Ogrska in Papeška nezmotljivost
Parlament
Parlament (tudi predstavništvo) je politično demokratično telo, ki združuje posameznike, ki jih je izvolila nacija, da odločajo v njenem imenu.
Poglej Avstro-Ogrska in Parlament
Peter I. Karađorđević
Peter Karađorđević - "Zedinitelj", kralj Srbije, kasneje kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev, * 29. junij 1844, Beograd, † 16. avgust 1921, Beograd.
Poglej Avstro-Ogrska in Peter I. Karađorđević
Piava
Piava (antično Plavis, italijansko Piave) je 220 km dolga reka v severovzhodni Italiji.
Poglej Avstro-Ogrska in Piava
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Poglej Avstro-Ogrska in Poljska
Predarlska
Predárlska (nem. Vorarlberg), tudi Predarlško, je ena od avstrijskih zveznih dežel.
Poglej Avstro-Ogrska in Predarlska
Prva balkanska vojna
Prva balkanska vojna je prva izmed dveh vojn, ki sta zaznamovali umik Osmanskega cesarstva z Balkana.
Poglej Avstro-Ogrska in Prva balkanska vojna
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Avstro-Ogrska in Prva svetovna vojna
Prvi vatikanski koncil
Prvi vatikanski koncil je bil ekumenski koncil Rimskokatoliške cerkve.
Poglej Avstro-Ogrska in Prvi vatikanski koncil
Razpad Avstro-Ogrske
Zemljevid Avstro-Ogrske iz leta 1911, sedem let pred razpadom monarhije. Razpad Avstro-Ogrske bil velik geopolitični dogodek, ki je nastal kot posledica rasti notranjih socialnih protislovij in nacionalnega osamosvajanja različnih narodov Avstro-Ogrske.
Poglej Avstro-Ogrska in Razpad Avstro-Ogrske
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Poglej Avstro-Ogrska in Rimskokatoliška cerkev
Romunija
Romunija je suverena država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Avstro-Ogrska in Romunija
Ruščina
Rúščina (ру́сский язы́к (rússkij jazýk)) je jezik, ki se skupaj z ukrajinščino in beloruščino umešča v vzhodnoslovansko podskupino slovanskih jezikov.
Poglej Avstro-Ogrska in Ruščina
Rudolf Habsburško-Lotarinški
Rudolf Habsburško-Lotarinški je lahko.
Poglej Avstro-Ogrska in Rudolf Habsburško-Lotarinški
Saška (volilna kneževina)
Grb volilne kneževine, vojvodine Saške Volilna kneževina, vojvodina Saška, tudi Volilna Saška (nemško: Kursachsen), je bila vladavina saškega vojvode in volilnega kneza v obdobju 1356-1806, približno na ozemlju današnje (Zgornje) Saške in Turingije.
Poglej Avstro-Ogrska in Saška (volilna kneževina)
Sandžak
Sandžak (turško: sancak, arabsko: liwas) je bila prvotno najmanjša upravna enota Otomanskega cesarstva, kasneje del province – vilajeta.
Poglej Avstro-Ogrska in Sandžak
Senžermenska mirovna pogodba (1919)
Senžermensko mirovno pogodbo (tudi senžermenski mir) so 10. septembra 1919, po razpustitvi Avstro-Ogrske, podpisali Avstrija in predstavniki antante v kraju Saint-Germain-en-Laye.
Poglej Avstro-Ogrska in Senžermenska mirovna pogodba (1919)
Severna Makedonija
Severna Makedonija, uradno Republika Severna Makedonija (makedonsko Република Северна Македонија, albansko Republika e Maqedonisë së Veriut), je celinska demokratična država na Balkanskem polotoku v jugovzhodni Evropi, s površino 25.713 km² in le malo več kot dvema milijonoma prebivalcev.
Poglej Avstro-Ogrska in Severna Makedonija
Slovaška
Slovaška, uradno imenovana Slovaška republika (slovaško Slovenská republika), je celinska republika v Srednji Evropi, ki meji na severozahodu s Češko, na severu s Poljsko, na vzhodu z Ukrajino, na jugu z Madžarsko in na zahodu z Avstrijo.
Poglej Avstro-Ogrska in Slovaška
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Poglej Avstro-Ogrska in Slovenija
Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)
Klub kranjskih deželnozborskih poslancev SLS tik pred prvo svetovno vojno Slovenska ljudska stranka (kratica SLS) je bila slovenska politična stranka 19.
Poglej Avstro-Ogrska in Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)
Soška fronta
Soška fronta je bila del italijanskega bojišča 1. svetovne vojne.
Poglej Avstro-Ogrska in Soška fronta
Solun
Solun ali Tesalonika (ali krajše) je drugo največje mesto v Grčiji, z nekaj več kot milijonom prebivalcev v svojem metropolitanskem območju in glavno mesto geografske regije Makedonija, upravne regije Osrednja Makedonija in decentralizirane uprave Makedonije in Trakije.
Poglej Avstro-Ogrska in Solun
Solunska fronta
Solunska fronta je poimenovanje za zavezniško fronto proti centralnim silam v prvi svetovni vojni na Balkanu.
Poglej Avstro-Ogrska in Solunska fronta
Spa
250px Spa je zdraviliško mesto in občina v vzhodni belgijski regiji Valoniji.
Poglej Avstro-Ogrska in Spa
Spodnja Avstrija
Spodnja Avstrija (nemško: Niederösterreich, češko: Dolní Rakousy; slovaško: Dolné Rakúsko; angleško: Lower Austria) je ena od devetih zveznih dežel na severovzhodu Avstriji.
Poglej Avstro-Ogrska in Spodnja Avstrija
Srbija
Republika Srbija je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).
Poglej Avstro-Ogrska in Srbija
Srednjeevropski čas
Srédnjeevrópski čàs (CET) je eno izmed imen časovnega pasu, ki je eno uro pred univerzalnim koordiniranim časom.
Poglej Avstro-Ogrska in Srednjeevropski čas
Staroslovenci
Janez Bleiweis v svojem kabinetu Staroslovenci so bili politična smer in tabor v slovenskem političnem in kulturnem razvoju v šestdesetih in sedemdestih letih 19.
Poglej Avstro-Ogrska in Staroslovenci
Taborsko gibanje
Plakat za tabor pri Šempasu 18. oktobra 1868 Taborsko gibanje je bilo slovensko politično gibanje v obdobju od 1868 do 1871.
Poglej Avstro-Ogrska in Taborsko gibanje
Tirolska
Tirolska je zgodovinska regija v zahodni Srednji Evropi, nekdanja kronska dežela Avstro-Ogrske in pred tem Avstrijskega cesarstva, ki se od konca 1. svetovne vojne dalje deli na avstrijsko zvezno deželo Tirolsko (sestavljeno iz Severne in ozemeljsko ločene Vzhodne Tirolske) ter italijanski pokrajini Bolzano in Trento, ki skupaj sestavljata italijansko avtonomno deželo Trentino - Zgornje Poadižje (italijansko Trentino-Alto Adige, nemško pa Südtirol - Južna Tirolska).
Poglej Avstro-Ogrska in Tirolska
Tirolska fronta
Tirolska fronta je bila ena izmed dveh front, ki sta sestavljali italijansko bojišče (druga fronta je bila Soška fronta).
Poglej Avstro-Ogrska in Tirolska fronta
Tomáš Garrigue Masaryk
Tomáš Garrigue Masaryk, češkoslovaški politik, sociolog in filozof, * 7. marec 1850, Hodonín, † 14. september 1937, Lány.
Poglej Avstro-Ogrska in Tomáš Garrigue Masaryk
Trakija
Trakija (rumeno) znotraj današnje Bolgarije, Grčije in Turčije Trakija je zgodovinska in zemljepisna pokrajina v jugovzhodni Evropi.
Poglej Avstro-Ogrska in Trakija
Transilvanija
Zemljevid Romunije s Transilvanijo. Regije Banat, Crișana in Maramureș občasno dodajajo Transilvaniji Transilvanija (tudi Sedmograška ali Erdeljsko, romunsko Transilvania oziroma Ardeal, madžarsko Erdély, romsko Ardyalo, nemško Siebenbürgen) je pokrajina, ki zavzema zahodni in osrednji del današnje Romunije.
Poglej Avstro-Ogrska in Transilvanija
Translajtanija
Translajtanija (nemško Transleithanien, iz latinske besede za onkraj reke Leithe) je oznaka za dežele v ogrski polovici Avstro-Ogrske, večinoma na vzhodni strani reke Leithe (arhaično slov. Litva, zato včasih tudi Translitvanija).
Poglej Avstro-Ogrska in Translajtanija
Trianonska mirovna pogodba
Ozemlje Madžarske po 4. juniju. Trianonska mirovna pogodba je bila sklenjena po koncu I. svetovne vojne med antantnimi silami in njihovimi zaveznicami na eni strani in Madžarsko, kot naslednico Avstro-Ogrske, oz.
Poglej Avstro-Ogrska in Trianonska mirovna pogodba
Tripoli
Tripoli je glavno mesto Libije in z okrog 1,8 milijona prebivalcev največje mesto te severnoafriške države.
Poglej Avstro-Ogrska in Tripoli
Ukrajina
Ukrajina je država v Vzhodni Evropi.
Poglej Avstro-Ogrska in Ukrajina
Vatikan
Vatikan, uradno Vatikanska mestna država ter včasih nepravilno Sveti sedež (uradno, krajše Civitas Vaticana, uradno, krajše Città del Vaticano), je najmanjša neodvisna država na svetu, tako po površini kot po prebivalstvu, popolnoma obkrožena z glavnim mestom Italije, Rimom.
Poglej Avstro-Ogrska in Vatikan
Vidov dan
Vidov dan ali dan svetega Vida je praznik, ki ga pravoslavna cerkev praznuje 28. junija.
Poglej Avstro-Ogrska in Vidov dan
Viljem II. Nemški
Viljem II., zadnji nemški cesar in zadnji pruski kralj, na oblasti od 1888 do 1918, * 27. januar 1859, Berlin, Prusija † 4. junij 1941, Doorn, Nizozemska.
Poglej Avstro-Ogrska in Viljem II. Nemški
Vlada
Vlada je izvršna oblast in kolegijski organ, ki jo predstavlja.
Poglej Avstro-Ogrska in Vlada
Vojvodina
Vojvodina (tudi vojvodstvo) je tip družbene ureditve, v kateri vlada vojvoda oz.
Poglej Avstro-Ogrska in Vojvodina
Vzhodna fronta (prva svetovna vojna)
Vzhodna fronta (tudi ruska fronta) se nanaša na prizorišče prve svetovne vojne v Srednji in še posebej Vzhodni Evropi.
Poglej Avstro-Ogrska in Vzhodna fronta (prva svetovna vojna)
Vzhodna pravoslavna cerkev
Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva.
Poglej Avstro-Ogrska in Vzhodna pravoslavna cerkev
Weimarska republika
Weimarska republika je neuradno ime za republiko Nemčijo, ki je nastala po 1. svetovni vojni.
Poglej Avstro-Ogrska in Weimarska republika
Woodrow Wilson
Thomas Woodrow Wilson, ameriški politik in 28.
Poglej Avstro-Ogrska in Woodrow Wilson
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Poglej Avstro-Ogrska in Združene države Amerike
Zedinjena Slovenija
Zedínjena Slovenija je bila glavna zahteva političnih programov Slovencev iz leta 1848, ko so namesto razdrobljenosti na dežele Kranjsko, Štajersko, Primorje in Koroško zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru Avstrijskega cesarstva, enakopravnost slovenskega jezika v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi takratne Habsburške monarhije v združeno Nemčijo.
Poglej Avstro-Ogrska in Zedinjena Slovenija
Zgornja Avstrija
Zgornja Avstrija (tudi Gornja Avstrija) je avstrijska zvezna dežela.
Poglej Avstro-Ogrska in Zgornja Avstrija
10. september
10.
Poglej Avstro-Ogrska in 10. september
1848
1848 (MDCCCXLVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Avstro-Ogrska in 1848
1867
1867 (MDCCCLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Avstro-Ogrska in 1867
1916
Potop ladje Britannic. 1916 (MCMVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Avstro-Ogrska in 1916
1918
1918 (MCMXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Avstro-Ogrska in 1918
1919
1919 (MCMXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Avstro-Ogrska in 1919
1920
1920 (MCMXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Avstro-Ogrska in 1920
28. oktober
28.
Poglej Avstro-Ogrska in 28. oktober
29. oktober
29.
Poglej Avstro-Ogrska in 29. oktober
4. junij
4.
Poglej Avstro-Ogrska in 4. junij
Glej tudi
Bivše države na Balkanu
Bivše evropske monarhije
Bivši imperiji
Habsburška monarhija
Lotarinški Habsburžani
Prav tako znan kot AOM, Avstro Ogrska, Avstro-Ogerska, Avstro-Ogrska monarhija, Avstro-Ogrsko cesarstvo, Avstroogrska, Avstroogrska monarhija, Avstroogrsko.