Kazalo
80 odnosi: Aleksej Aleksejevič Brusilov, Antanta, Arhangelsk, Avstro-Ogrska, Šlezija, Častnik, Baltske države, Bataljon, Bela garda, Belorusija, Bitka pri Grunvaldu, Bitka pri Verdunu, Bolgarija, Brest, Belorusija, Bukovina, Car, Cezar (naslov), Constantin Prezan, Dnipro, Erich Ludendorff, Eskadron, Estonija, Evropa, Februarska revolucija, Finska, Franz Conrad von Hötzendorf, Galicija, General, Harkov, Helsinki, Japonska, Jekaterinburg, Karpati, Kijev, Klor, Konjenica, Kozak, Latvija, Litva, Lvov, Madžarska, Morje, Moskva, Murmansk, Nemško cesarstvo, Nevtralnost, Nikolaj II. Ruski, Oktobrska revolucija, Osmansko cesarstvo, Paul Rennenkampf, ... Razširi indeks (30 več) »
Aleksej Aleksejevič Brusilov
Aleksej Aleksejevič Brusilov, ruski general, * 19. avgust 1853, Tbilisi, Ruski imperij (danes Gruzija), † 17. marec 1926, Moskva, Sovjetska zveza (danes Rusija).
Poglej Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) in Aleksej Aleksejevič Brusilov
Antanta
Vojaške zveze v Evropi leta 1915 Antanta (francosko: Entente cordiale oz. Srčna zveza) je politična zveza držav, ki sta jo vladi Združenega kraljestva Velike Britanije in Irske ter Francije sklenili leta 1904.
Poglej Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) in Antanta
Arhangelsk
Arhangelsk (Арха́нгельск) je glavno mesto Arhangelske oblasti v Rusiji.
Poglej Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) in Arhangelsk
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Poglej Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) in Avstro-Ogrska
Šlezija
Šlezija je zgodovinska pokrajina v Srednji Evropi.
Poglej Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) in Šlezija
Častnik
Častnik, tudi oficir (angleško Commissioned Officer, nemško Offizier) je pripadnik oboroženih sil, ki je izobražen in določen za poveljevanje vojaških enot/formacij.
Poglej Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) in Častnik
Baltske države
Lega Baltskih držav v Evropi Baltske države je skupen naziv za tri evropske države, ki ležijo ob Baltskem morju: Litvo, Latvijo in Estonijo.
Poglej Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) in Baltske države
Bataljon
Bataljon (angleško Battalion, nemško Bataillon) je stalna pehotna formacija.
Poglej Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) in Bataljon
Bela garda
Bela garda ima več pomenov.
Poglej Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) in Bela garda
Belorusija
Belorusija (belorusko in rusko Беларусь, Belarus’), uradno Republika Belorusija, je celinska država v Vzhodni Evropi z glavnim mestom Minsk.
Poglej Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) in Belorusija
Bitka pri Grunvaldu
Bitka pri Grunvaldu oz.
Poglej Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) in Bitka pri Grunvaldu
Bitka pri Verdunu
Bitka pri Verdunu je ime za niz napadov na francosko mesto Verdun, ki so potekali od februarja do decembra 1916, med prvo svetovno vojno.
Poglej Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) in Bitka pri Verdunu
Bolgarija
Republika Bolgarija je republika v jugovzhodni Evropi.
Poglej Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) in Bolgarija
Brest, Belorusija
Brest je mesto na jugozahodu Belorusije in glavno mesto istoimenske oblasti v upravni delitvi države.
Poglej Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) in Brest, Belorusija
Bukovina
Bukovina je zgodovinska regija srednje Evrope,Klaus Peter Berger,, Kluwer Law International, 2010, p. 132 razdeljena med Romunijo in Ukrajino, na severnih pobočjih osrednjevzhodnih Karpatov in sosednjih planot.
Poglej Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) in Bukovina
Car
Cár je bil naslov južno- in vzhodnoslovanskih (pravoslavnih) vladarjev od Simeona I. Bolgarskega in nekaj njegovih naslednikov, preko srbskega carja Dušana, v Rusiji oz.
Poglej Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) in Car
Cezar (naslov)
Julij Cezar, po katerem je naslov dobil ime Gaj Avgust Oktavijan, prvi nosilec naslova ''cezar'' Cezar (latinsko) je bil naslov vladarjev Rimskega cesarstva.
Poglej Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) in Cezar (naslov)
Constantin Prezan
Constantin Prezan, romunski general, * 27. januar 1861, Butimanu, Dambovita, † 27. avgust, 1943.
Poglej Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) in Constantin Prezan
Dnipro
Dnipro (Дніпро, Днепр – Dnepr) je industrijsko mesto v Ukrajini, ki stoji ob reki Dneper blizu njenega sotočja s Samaro na vzhodu države, približno 390 km jugovzhodno od Kijeva.
Poglej Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) in Dnipro
Erich Ludendorff
Erich Friedrich Wilhelm Ludendorff, nemški general in politik * 9. april 1865, † 20. december 1937.
Poglej Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) in Erich Ludendorff
Eskadron
Eskadron je bila osnovna vojaška taktična enota konjenice, ki je ustrezala ustreza pehotni četi oz.
Poglej Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) in Eskadron
Estonija
Republika Estonija (estonsko Eesti Vabariik) je majhna baltska obmorska država v severovzhodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Baltsko morje (vključno s Finskim zalivom na severu), na jugu na še eno baltsko državo, Latvijo in na vzhodu na Rusijo.
Poglej Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) in Estonija
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) in Evropa
Februarska revolucija
Fébruarska revolúcija v Rusiji leta 1917 je del revolucionarnega vrenja tistega časa in prvi korak k oktobrski revoluciji.
Poglej Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) in Februarska revolucija
Finska
Republika Finska (finsko: Suomi, švedsko: Finland) je obmorska Nordijska država, ki na jugozahodu meji na Baltsko morje, na jugovzhodu na Finski zaliv, na zahodu na Botniški zaliv.
Poglej Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) in Finska
Franz Conrad von Hötzendorf
Franz Conrad von Hötzendorf, avstrijski feldmaršal, * 11. november 1852, Penzing, Dunaj, † 25. avgust 1925, Bad Mergentheim, Württenberg.
Poglej Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) in Franz Conrad von Hötzendorf
Galicija
Galicija (rusinsko Галич) je zgodovinska pokrajina na severnih obronkih Karpatov in Beskidov, ki si jo danes delita Poljska in Ukrajina, dotika pa se Slovaške in tudi Romunije.
Poglej Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) in Galicija
General
Generál (iz - splošen) je hkrati najvišja stopnja činov in vojaški čin v Slovenski vojski.
Poglej Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) in General
Harkov
Harkov je mesto na severovzhodu Ukrajine.
Poglej Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) in Harkov
Helsinki
Helsinki (švedsko; slengovsko Stadi) so glavno mesto in največje mesto na Finskem.
Poglej Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) in Helsinki
Japonska
Japonska (japonsko 日本 Nipon ali Nihon, formalno 日本国 Nipon-koku ali Nihon-koku »Japonska država«) je otoška država na Daljnem vzhodu.
Poglej Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) in Japonska
Jekaterinburg
Jekaterinburg je mesto v Rusiji, upravno središče Uralskega zveznega okrožja in Sverdlovske oblasti.
Poglej Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) in Jekaterinburg
Karpati
Karpati so gorovje v Srednji in Vzhodni Evropi, ki se v loku razteza od Češke na severozahodu preko Slovaške, Poljske, Madžarske in Ukrajine do Romunije in Srbije na jugu.
Poglej Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) in Karpati
Kijev
Kijev (Kyjiv) je glavno in največje mesto Ukrajine.
Poglej Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) in Kijev
Klor
Klór (latinsko chlorum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cl in atomsko število 17.
Poglej Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) in Klor
Konjenica
Nemška konjenica pred drugo svetovno vojno Konjenica je rod kopenske vojske, ki zajema konjeniške enote, katerih primarno transportno sredstvo je konj.
Poglej Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) in Konjenica
Kozak
Kozak je lahko.
Poglej Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) in Kozak
Latvija
Repúblika Látvija (tudi Letonija) je republika z okoli dvema milijonoma prebivalcev v severovzhodni Evropi.
Poglej Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) in Latvija
Litva
Litva (litovsko Lietuva), uradno Republika Litva (litovsko Lietuvos Respublika), je država v severni Evropi in najjužnejša od treh baltskih držav.
Poglej Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) in Litva
Lvov
Lvov (Lwów,,,; Lemberg; L'vov) je mesto v zahodni Ukrajini in administrativno središče Lvovske oblasti.
Poglej Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) in Lvov
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Poglej Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) in Madžarska
Morje
Morje Svetovni oceani: Tihi, Atlantski, Indijski, Severni in Južni Norveški fjord na poti proti Aaltu Mórje, ki ga lahko poimenujemo tudi svetovni ocean ali enostavno ocean, je povezano telo slane vode, ki pokriva več kot 70% zemeljske površine.
Poglej Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) in Morje
Moskva
Moskva (a) je glavno mesto in največje mesto v Rusiji, ima tudi status federalnega mesta v upravni delitvi Rusije.
Poglej Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) in Moskva
Murmansk
Murmansk (Múrmansk) (68° 57' severno, 33° 18' vzhodno) je mesto heroj v Rusiji 1967 km severno od Moskve ob obali Barentsovega morja v Arktičnem oceanu.
Poglej Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) in Murmansk
Nemško cesarstvo
Nemško cesarstvo (uradno nemško Deutsches Reich - Nemška država) oziroma drugi rajh je obstajalo v letih 1871-1918.
Poglej Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) in Nemško cesarstvo
Nevtralnost
Nevtralnost je politični status države.
Poglej Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) in Nevtralnost
Nikolaj II. Ruski
Nikolaj II.
Poglej Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) in Nikolaj II. Ruski
Oktobrska revolucija
Kremlju, Moskva, 1917 Oktobrska revolucija je razširjen naziv za vstajo v Petrogradu v noči iz 24.
Poglej Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) in Oktobrska revolucija
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) in Osmansko cesarstvo
Paul Rennenkampf
Paul von Rennenkampf, ruski general, * 17. april 1854, dvorec Konuvere, Estonija, † 1. april 1918, Taganrog.
Poglej Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) in Paul Rennenkampf
Paul von Hindenburg
Paul Ludwig Hans Anton von Hindenburg und Beneckendorff, nemški maršal, plemič in politik, * 2. oktober, 1847, Posen, Nemško cesarstvo (sedaj Poljska), † 2. avgust, 1934 posestvo Neudeck, Prusija, Tretji rajh (sedaj Ogrodzieniec, Varminsko-mazursko vojvodstvo, Poljska).
Poglej Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) in Paul von Hindenburg
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Poglej Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) in Poljska
Premirje
Prizor ob premirju, ki sta ga 24. maja 1915 sklenili Turčija in enote ANZAC za pokop padlih Premirje je izraz, ki v vojaškem izrazoslovju pomeni začasno prenehanje sovražnosti, za katerega se dogovorijo vse strani, vpletene v spopad.
Poglej Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) in Premirje
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) in Prva svetovna vojna
Rdeča armada
Petrograd, 1921 Rdéča armáda (rusko Рабоче-крестьянская Красная армия (РККА), dobesedno Delavsko-kmečka rdeča armada; kratica RA oziroma RKKA) je bila vojska Sovjetske zveze od leta 1918 do 1946.
Poglej Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) in Rdeča armada
Riga
Riga (/ ˈriːɡə /; latvijsko Rīga; livonsko Rīgõ) je glavno mesto Latvije v kateri živi 633.000 prebivalcev (stanje 2019), kar je tretjina prebivalstva, v urbanem/metropolitanskem območju, kamor sodi tudi letoviško mesto Jūrmala, pa približno milijon ali kar okoli polovica prebivalcev države.
Poglej Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) in Riga
Romunija
Romunija je suverena država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) in Romunija
Romunska manliherica M.93
Romunska manliherica (tudi manliherica M.93 ali Mannlicher M1893) je puška repetirka, ki sta jo razvila Avstrijca Otto Schönauer in Ferdinand Mannlicher.
Poglej Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) in Romunska manliherica M.93
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Poglej Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) in Rusija
Ruska državljanska vojna
avstro-ogrske vojske aprila 1918 Ruska državljanska vojna je bila državljanska vojna, ki je potekala na področju Ruskega imperija oziroma novoustanovljene Ruske sovjetske federativne socialistične republike (RSFSR) med letoma 1918 in 1922 ter je bila neposredna posledica ruske revolucije.
Poglej Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) in Ruska državljanska vojna
Ruska revolucija
Ruska revolucija je skupna oznaka za vrsto revolucij v ruskem cesarstvu v letu 1917, ki so privedle do razpustitve caristične avtokracije in ustanovitve Ruske sovjetske federativne socialistične republike.
Poglej Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) in Ruska revolucija
Rusko-japonska vojna
Rusko-japonska vojna je bil oboroženi spopad med Ruskim imperijem in Japonskim cesarstvom med letoma 1904 in 1905 zaradi nasprotujočih si imperialnih ambicij v Mandžuriji in Korejskem cesarstvu.
Poglej Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) in Rusko-japonska vojna
Sankt Peterburg
Sankt Peterburg (rusko Санкт-Петербург – Sankt-Peterbúrg), v preteklosti znan kot Petrograd (1914–1924) in Leningrad (1924–1991), je mesto ob reki Nevi, na začetku Finskega zaliva v Baltskem morju.
Poglej Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) in Sankt Peterburg
Sevastopol
Sevastopol (ukrajinsko, rusko Севастополь - nekdaj znano kot Sebastopol, krimskotatarsko Aqyar) je mesto na polotoku Krim ob obali Črnega morja s 400.000 prebivalci.
Poglej Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) in Sevastopol
Sibirija
Sibirija (v tatarščini pomeni »speča dežela«) je obsežna geografska regija, ki sestavlja vso severno Azijo, od gorovja Ural na zahodu do Tihega oceana v vzhod.
Poglej Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) in Sibirija
Srednja Evropa
Srednja Evropa je območje Evrope med zahodno in vzhodno Evropo, ki temelji na skupni zgodovinski, družbeni in kulturni identiteti.
Poglej Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) in Srednja Evropa
Stavka
Ljubljani, april 2012 Protesti proti varčevalnim ukrepom v Ljubljani, november 2012 Stavka je stanje, ko se organizirana skupina ljudi odloči upreti določenim razmeram in direktivam, največkrat na delovnem mestu.
Poglej Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) in Stavka
Strojnica
Strojnica je lahko.
Poglej Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) in Strojnica
Top
Top je artilerijsko orožje različnih kalibrov za boj proti utrjenim položajem ali pomorskim ciljem.
Poglej Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) in Top
Trdnjava Przemyśl
Trdnjava Przemyśl (Festung Przemyśl; Twierdza Przemyśl) je bil fortifikacijski sistem dvanajstih trdnjav okoli mesta Przemyśl, ki je bil v posesti Avstro-Ogrske od sredine 19.
Poglej Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) in Trdnjava Przemyśl
Tula
Tula (Тула) je največje in glavno mesto Tulske oblasti v Rusiji, 193 km južno od Moskve.
Poglej Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) in Tula
Ukrajina
Ukrajina je država v Vzhodni Evropi.
Poglej Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) in Ukrajina
Varšava
Varšava (poljsko Warszawa), je prestolnica in največje mesto Poljske ter glavno mesto Mazovskega vojvodstva in od začetka 50.
Poglej Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) in Varšava
Vladimir Lenin
Vladímir Iljíč Uljánov - Lénin (rusko Владимир Ильич Ульянов - Ленин), ruski revolucionar, vodja boljševikov, prvi voditelj Sovjetske zveze, utemeljitelj leninizma, * 22. april (julijanski koledar: 10. april) 1870, Simbirsk, Ruski imperij, † 21.
Poglej Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) in Vladimir Lenin
Vladivostok
Geografska lega Vladivostoka na zemljevidu Vladivostók (Vladivostók,, hǎi cān wǎi ali 符拉迪沃斯托克, fú lā dí wò sī tuō kè) je mesto na skrajnem jugovzhodnem delu Ruske federacije.
Poglej Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) in Vladivostok
Vzhodna Evropa
Evrope s poudarkom na vzhodnem delu celine Vzhodna Evropa je vzhodni del evropske celine.
Poglej Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) in Vzhodna Evropa
Vzhodna Prusija
Vzhodna Prusija (nemško Ostpreußen, poljsko Prusy Wschodnie, litovsko Rytų Prūsija, latinsko Borussia orientalis, rusko Восточная Пруссия, Vostóčnaja Prússija) je bila od leta 1773 do 1829 provinca Kraljevine Prusije in od leta 1878 skupaj s kraljestvom del Nemškega cesarstva.
Poglej Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) in Vzhodna Prusija
Zahodna fronta (prva svetovna vojna)
Zahodna fronta je med prvo svetovno vojno potekala od Francije ob reki Marni do švicarske meje.
Poglej Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) in Zahodna fronta (prva svetovna vojna)
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Poglej Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) in Združene države Amerike
Zimski dvorec
Zimski dvorec (rusko: Зимний дворец, tr. Zimnij dvorets) je bil uradno prebivališče ruskih carjev od leta 1732 do 1917.
Poglej Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) in Zimski dvorec
Prav tako znan kot Vzhodna fronta 1. svetovne vojne.