Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Sankt Peterburg

Index Sankt Peterburg

Sankt Peterburg, Sánkt-Peterbúrg, med prebivalci ljubkovalno imenovan tudi »Piter«) je s 4.700.000 prebivalci drugo največje mesto v Ruski federaciji. V bližnji okolici pa jih živi še deset milijonov. Leži na strateško izjemno pomembnem mestu, kjer se reka Neva deltasto izliva v Finski zaliv in dejansko simbolizira rusko okno v Evropo. Mesto je bilo ustanovljeno 27. maja 1703 na ukaz carja Petra I. Velikega, ki je mestu z najemom tujih – predvsem italijanskih – arhitektov dal evropsko noto. Je eno najpomembnejših ruskih pristanišč, zato je z gospodarskega vidika od nekdaj izjemno pomembno mesto. Od 18. (31.) avgusta 1914 do 26. januarja 1924 je bilo mesto poimenovano Petrograd, od 26. januarja 1924 do 6. septembra 1991 pa Leningrad.

60 odnosi: Aleksander Jaroslavič Nevski, Aleksander Sergejevič Puškin, Antanta, Arhitekt, Atentat, Švedska, Črno morje, Balet, Benetke, Britanski muzej, Car, Dekabristi, Elizejske poljane, Evropa, Februarska revolucija, Industrija, Italijani, Julijanski koledar, Kaspijsko jezero, Katarina Velika, Ladoško jezero, London, Louvre, Mesto, Moskva, Most, Nemščina, Nemško cesarstvo, Neva, Nevski prospekt, Nizozemci, Obleganje Leningrada, Obzorje, Oktobrska revolucija, Ozračje, Palmira, Pariz, Peter Veliki, Petergof, Prebivalstvo, Predsednik, Prva svetovna vojna, Rečna delta, Reka, Rusija, Samostan, Severni tečajnik, Seznam suverenih držav, Simfonija št. 7 (Šostakovič), Socializem, ..., Sonce, Sovjetska zveza, Strategija, Tretji rajh, Trgovina, Ustava, Vladimir Putin, Vojna mornarica, Zimski dvorec, 1881. Razširi indeks (10 več) »

Aleksander Jaroslavič Nevski

Sveti Aleksander Jaroslavič Nevski, novgorodski knez, vladimirski veliki knez in pravoslavni svetnik, * 30. maj 1220, Pereslavelj-Zalesski, Rusija, † 14. november 1263, Gorodec, Rusija.

Novo!!: Sankt Peterburg in Aleksander Jaroslavič Nevski · Poglej več »

Aleksander Sergejevič Puškin

Aleksander Sergejevič Puškin, (rusko Алекса́ндр Серге́евич Пу́шкин), ruski pesnik, pisatelj in dramatik, * 6. junij (26. maj, ruski koledar) 1799, Moskva, Rusija, † 10. februar (29. januar) 1837, Sankt Peterburg.

Novo!!: Sankt Peterburg in Aleksander Sergejevič Puškin · Poglej več »

Antanta

Vojaške zveze v Evropi leta 1915 Antanta (francosko: Entente cordiale oz. Srčna zveza) je politična zveza držav, ki sta jo vladi Združenega kraljestva Velike Britanije in Irske ter Francije sklenili leta 1904.

Novo!!: Sankt Peterburg in Antanta · Poglej več »

Arhitekt

Arhitekt pri delu, 1893 Arhitekt je oseba, ki deluje na področju arhitekture in je usposobljen in ima dovoljenje za načrtovanje, projektiranje in nadzor nad gradnjo objektov.

Novo!!: Sankt Peterburg in Arhitekt · Poglej več »

Atentat

Skica atentata na Franca Ferdinanda Atentát je vsakršno načrtovano dejanje, katerega končni cilj je usmrtitev/umor vidnejšega oz.

Novo!!: Sankt Peterburg in Atentat · Poglej več »

Švedska

Kraljevina Švedska (švedsko Konungariket Sverige) je obmorska Nordijska država v Skandinaviji v severni Evropi.

Novo!!: Sankt Peterburg in Švedska · Poglej več »

Črno morje

Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje (rusko Чёрное море, ukrajinsko Чорне море, turško Karadeniz, romunsko Marea Neagră, bolgarsko Черно море) je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.

Novo!!: Sankt Peterburg in Črno morje · Poglej več »

Balet

Baletni copati (Ruska baletna šola v Ljubljani) Balét (izvirno italijansko ballo - ples) je odrska izvedba umetniških plesov z glasbeno spremljavo.

Novo!!: Sankt Peterburg in Balet · Poglej več »

Benetke

Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto).

Novo!!: Sankt Peterburg in Benetke · Poglej več »

Britanski muzej

Glavni vhod v Britanski muzej Británski muzéj (kratica BM) je eden največjih in najslavnejših svetovnih muzejev.

Novo!!: Sankt Peterburg in Britanski muzej · Poglej več »

Car

Cár je bil naslov slovanskih vladarjev od Ivana Groznega dalje.

Novo!!: Sankt Peterburg in Car · Poglej več »

Dekabristi

Dekabrísti so bili vojaški zarotniki v Sankt Peterburgu, ki so skušali vreči carsko vlado decembra 1825.

Novo!!: Sankt Peterburg in Dekabristi · Poglej več »

Elizejske poljane

Pogled s Slavoloka zmage Elizejske poljane (francosko Avenue des Champs-Élysées ali samo Champs-Élysées) je znana avenija v Parizu in ena najznamenitejših ulic na svetu.

Novo!!: Sankt Peterburg in Elizejske poljane · Poglej več »

Evropa

Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.

Novo!!: Sankt Peterburg in Evropa · Poglej več »

Februarska revolucija

Fébruarska revolúcija v Rusiji leta 1917 je del revolucionarnega vrenja tistega časa in prvi korak k oktobrski revoluciji.

Novo!!: Sankt Peterburg in Februarska revolucija · Poglej več »

Industrija

industríja je obsežna gospodarska dejavnost, ki z uporabo strojev v večjih količinah predeluje surovine in proizvaja izdelke in polizdelke.

Novo!!: Sankt Peterburg in Industrija · Poglej več »

Italijani

Italijani so pretežno prebivalci Italije, nekaj jih je tudi na Tirolskem, Hrvaškem, v Franciji, Švici in Sloveniji.

Novo!!: Sankt Peterburg in Italijani · Poglej več »

Julijanski koledar

Julijánski koledár je oblika koledarja, ki temelji na tropskem letu (Sončevo leto) in se imenuje po Gaju Juliju Cezarju.

Novo!!: Sankt Peterburg in Julijanski koledar · Poglej več »

Kaspijsko jezero

Kaspijsko jezero (tudi Kaspijsko morje) leži na meji med Azijo in Evropo (Ruskim delom).

Novo!!: Sankt Peterburg in Kaspijsko jezero · Poglej več »

Katarina Velika

Katarina II.

Novo!!: Sankt Peterburg in Katarina Velika · Poglej več »

Ladoško jezero

Ladoško jezero (rusko: Ладожское озеро, tr Ladozhskoye Ozero; IPA:. ali rusko: Ладога, tr Ladoga; IPA:; finsko: Laatokka Livvi-karelščina: Luadogu; Veps: Ladog, Ladoganjärv) je sladkovodno jezero, ki se nahaja v Republiki Karelija in Leningrajski Oblasti v severozahodni Rusiji tik pred obrobjem Sankt Peterburga.

Novo!!: Sankt Peterburg in Ladoško jezero · Poglej več »

London

Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.

Novo!!: Sankt Peterburg in London · Poglej več »

Louvre

Louvre Musée du Louvre, uradno Grand Louvre ali enostavno Louvre je narodni muzej Francije, najbolj obiskan muzej na svetu in zgodovinski spomenik.

Novo!!: Sankt Peterburg in Louvre · Poglej več »

Mesto

Mesto je naselje, ki je upravno, gospodarsko in kulturno središče širšega območja Mesto je tudi večji, centraliziran in omejen prostor na križišču pomembnih prometnih poti s svojo administrativno in oskrbno strukturo.

Novo!!: Sankt Peterburg in Mesto · Poglej več »

Moskva

Moskva (a) je glavno mesto in največje mesto v Rusiji.

Novo!!: Sankt Peterburg in Moskva · Poglej več »

Most

Slika dvoetažnega mostu na hitri cesti H2 v Mariboru Móst je inženirski objekt po katerem vodi pot čez globinske ovire: reke, doline, soteske, morske ožine, ceste ali železnice ter drugo komunalno infrastrukturo.

Novo!!: Sankt Peterburg in Most · Poglej več »

Nemščina

Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.

Novo!!: Sankt Peterburg in Nemščina · Poglej več »

Nemško cesarstvo

Nemško cesarstvo (uradno nemško Deutsches Reich - Nemška država) oziroma drugi rajh je obstajalo v letih 1871-1918.

Novo!!: Sankt Peterburg in Nemško cesarstvo · Poglej več »

Neva

Néva (rusko Нева́ (Nevá)) je 74 km dolga reka v Rusiji.

Novo!!: Sankt Peterburg in Neva · Poglej več »

Nevski prospekt

Dvorca Aničkova, 1905 Névski prospékt (tudi avenija Aleksandra Nevskega) (rusko Не́вский проспе́кт) je glavna prometna cesta, oziroma ulica v Sankt-Peterburgu.

Novo!!: Sankt Peterburg in Nevski prospekt · Poglej več »

Nizozemci

Nizozemci (nizozemsko Nederlanders) so prebivalci Nizozemske in nekaterih kolonij.

Novo!!: Sankt Peterburg in Nizozemci · Poglej več »

Obleganje Leningrada

Obleganje Leningrada (tudi blokada Leningrada; rusko блокада Ленинграда) je bilo nemško obleganje Leningrada (danes Sankt Peterburga) med drugo svetovno vojno.

Novo!!: Sankt Peterburg in Obleganje Leningrada · Poglej več »

Obzorje

morski gladini Endeavour leta 2002 Obzórje (tudi horizónt) je črta, ki se vidi s točke opazovališča in, ki loči zemeljsko površje od neba.

Novo!!: Sankt Peterburg in Obzorje · Poglej več »

Oktobrska revolucija

Kremlju, Moskva, 1917 Oktobrska revolucija je razširjen naziv za vstajo v Petrogradu v noči od 24.

Novo!!: Sankt Peterburg in Oktobrska revolucija · Poglej več »

Ozračje

halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.

Novo!!: Sankt Peterburg in Ozračje · Poglej več »

Palmira

Jutranja panorama ruševin Palmira, danes Tadmor (arabsko تدمر), kar v aramejščini pomeni palma, je majhno mesto v osrednji Siriji.

Novo!!: Sankt Peterburg in Palmira · Poglej več »

Pariz

Paríz (francosko Paris) je glavno mesto in obenem največje mesto v Franciji, glavno mesto osrednje francoske regije Île-de-France.

Novo!!: Sankt Peterburg in Pariz · Poglej več »

Peter Veliki

Peter I. Veliki (tudi Peter I. Aleksejevič) (rusko Пётр I Вели́кий), ruski car, * 9. junij (30. maj, ruski koledar) 1672,.

Novo!!: Sankt Peterburg in Peter Veliki · Poglej več »

Petergof

Petrodvorec Petergof, med letoma 1944 in 1997 imenovan Petrodvorec (Петродворец), je naselje v Petrodvorskem okrožju mesta Sankt Peterburg v Rusiji, ki leži severni strani Finskega zaliva.

Novo!!: Sankt Peterburg in Petergof · Poglej več »

Prebivalstvo

Zemljevid držav po številu prebivalstva Prebiválstvo je skupnost ljudi, ki živijo na nekem območju in tvorijo etnično, rasno ali narodno enoto.

Novo!!: Sankt Peterburg in Prebivalstvo · Poglej več »

Predsednik

Predsednik (etimološko iz latinskih korenov prae- »pred« + sedere »sedeti«; torej »tisti, ki sedi na čelu pred vsemi«) je navadno izvoljeni najvišji funkcionar kake države, ustanove ali organizacije.

Novo!!: Sankt Peterburg in Predsednik · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofio. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevne organizatorke napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Otomansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala prav tako nepričakovano, kot se je začela. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, Rusko, Nemško, Avstro-Ogrsko in Otomansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter nikoli končane vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Novo!!: Sankt Peterburg in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Rečna delta

Bangladešu je največja rečna delta na svetu Rečna delta je reliefna oblika, ki se ustvari z odlaganjem snovi, ki jih nosi reka kot tok, ko zapusti ustje in se začne počasneje premikati ali ko voda stoji.

Novo!!: Sankt Peterburg in Rečna delta · Poglej več »

Reka

Reka Kučerla v Altaju Münchnu, Nemčija Réka je velik naravni vodni tok.

Novo!!: Sankt Peterburg in Reka · Poglej več »

Rusija

Rusija (Rossíja; izgovarjava; tudi Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija;,(v ruščini)) je čezcelinska država, ki obsega velik del severne Evrazije. S površino 17.075.400 km² je Rusija največja država na svetu in obsega skoraj dvakrat toliko ozemlja kot naslednja največja država, Kanada; tako poseduje velike zaloge mineralnih in energetskih virov. Po prebivalstvu je Rusija na devetem mestu med državami sveta. Večina površine, prebivalstva in industrijske proizvodnje nekdanje Sovjetske zveze, takrat ene od dveh svetovnih velesil, je v današnji Rusiji. Posledično od razpada Sovjetske zveze naprej Rusija spet skuša dobiti vplivno vlogo v svetu. Njen vpliv je opazen, a še vedno daleč od tistega iz časov bivše Sovjetske zveze. Voditelj države je predsednik Ruske federacije, ki je hkrati tudi glavni poveljnik Oboroženih sil. Volijo ga na vsakih pet let na podlagi splošne volilne pravice s tajnim glasovanjem.

Novo!!: Sankt Peterburg in Rusija · Poglej več »

Samostan

Kataloniji, Španija jezeru Seliger blizu kraja Ostaškov, okrog 1910 Samostan je ustanova posvečenega življenja.

Novo!!: Sankt Peterburg in Samostan · Poglej več »

Severni tečajnik

izotermo 10 ºC v rdeči Severni tečajnik ali arktični krog je eden od petih pomembnejših vzporedniških krogov, s katerimi so označene posebne zemljepisne širine na zemljevidih sveta.

Novo!!: Sankt Peterburg in Severni tečajnik · Poglej več »

Seznam suverenih držav

Seznam suverenih držav. Na svetu je trenutno 194 povsem neodvisnih držav.

Novo!!: Sankt Peterburg in Seznam suverenih držav · Poglej več »

Simfonija št. 7 (Šostakovič)

Dmitrij Šostakovič: Simfonija št.

Novo!!: Sankt Peterburg in Simfonija št. 7 (Šostakovič) · Poglej več »

Socializem

Rdeča zastava je prepoznani simbol socializma Socializem (latinsko socialis - družben) označuje družbeno ureditev, organizirano na podlagi ekonomske dominacije države, ki teoretično ne omogoča izkoriščanja med družbenimi razredi.

Novo!!: Sankt Peterburg in Socializem · Poglej več »

Sonce

Sónce je edina zvezda in glavno telo našega Osončja.

Novo!!: Sankt Peterburg in Sonce · Poglej več »

Sovjetska zveza

Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тских Социалисти́ческих Респу́блик) je bila zveza socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.

Novo!!: Sankt Peterburg in Sovjetska zveza · Poglej več »

Strategija

Strategija je dolgoročen načrt dejanj, potrebnih za reševanje problemov pri doseganju določenega cilja.

Novo!!: Sankt Peterburg in Strategija · Poglej več »

Tretji rajh

Tretji rajh oz.

Novo!!: Sankt Peterburg in Tretji rajh · Poglej več »

Trgovina

Ljubljane leta 1961 Trgovina je ponujanje blaga in storitev za plačilo (denar) ali drugo blago.

Novo!!: Sankt Peterburg in Trgovina · Poglej več »

Ustava

Ustava je najvišji splošni akt, s katerim država predpiše splošna načela in oblike svoje politične in družbene ureditve.

Novo!!: Sankt Peterburg in Ustava · Poglej več »

Vladimir Putin

Vladimir Vladimirovič Putin, ruski politik in državnik, * 7. oktober 1952, Leningrad, Sovjetska zveza.

Novo!!: Sankt Peterburg in Vladimir Putin · Poglej več »

Vojna mornarica

HMS Royal Oak Vojaška mornarica (VM; tudi vojna mornarica, pomorske sile) je sestavna, samostojna veja oboroženih sil.

Novo!!: Sankt Peterburg in Vojna mornarica · Poglej več »

Zimski dvorec

Nevi Zimski dvorec, rusko: Зимний Дворец, je palača v Sankt Peterburgu.

Novo!!: Sankt Peterburg in Zimski dvorec · Poglej več »

1881

1881 (MDCCCLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Novo!!: Sankt Peterburg in 1881 · Poglej več »

Preusmerja sem:

Leningrad, Peterburg, Petrograd, Saint Petersburg, Sankt Peterbug, Sankt Petersburg, Sankt-Peterburg, Sant Petersburg, St. Peterburg, St. Petersburg.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »