Kazalo
111 odnosi: Aleksander Sergejevič Puškin, Aleksander Vasiljevič Suvorov, Aljaska, Angela Merkel, Avstrija, Švedska, Baltsko morje, Car, Catherine Zeta-Jones, Cenzura, Cerkev sv. Petra in Pavla, Sankt Peterburg, Charles de Secondat, baron de Montesquieu, Danska, Denis Diderot, Diplomacija, Družba Jezusova, Elizabeta Ruska, Ermitaž, Evropa, Francoska revolucija, Friderik II. Veliki, George Bernard Shaw, Grigorij Orlov, Grigorij Potemkin, Gruzija, Habsburška monarhija, Industrija, Ivan VI. Ruski, Izobraževanje, Jean le Rond d'Alembert, Julijanski koledar, Katarina I. Ruska, Kmetijstvo, Kolonizacija na Slovenskem, Kozak, Leonhard Euler, Luteranstvo, Marlene Dietrich, Mihail Vasiljevič Lomonosov, Mir (družbeno stanje), Možganska kap, Moskva, Nemščina, Nemci, Oktobrska revolucija, Osmansko cesarstvo, Pavel I. Ruski, Peter III. Ruski, Peter Veliki, Petropavlovska trdnjava, ... Razširi indeks (61 več) »
- Askanijci
- Nemški Rusi
- Nosilci reda belega orla (Poljska)
- Rojeni leta 1729
- Umrli leta 1796
- Člani Pruske akademije znanosti
Aleksander Sergejevič Puškin
Aleksander Sergejevič Puškin, (rusko Алекса́ндр Серге́евич Пу́шкин), ruski pesnik, pisatelj in dramatik, * 6. junij (26. maj, ruski koledar) 1799, Moskva, Rusija, † 10. februar (29. januar) 1837, Sankt Peterburg.
Poglej Katarina Velika in Aleksander Sergejevič Puškin
Aleksander Vasiljevič Suvorov
Poštna znamka Sovjetske zveze, Aleksander Suvorov, 1980, 4 kopejke (Michel 5009, Scott 4878) Aleksander Vasiljevič Suvorov, ruski generalisim, * 24. november 1729, Moskva, Ruski imperij (danes Rusija), † 18. maj 1800.
Poglej Katarina Velika in Aleksander Vasiljevič Suvorov
Aljaska
Aljáska (angleško Alaska) je najsevernejša in predzadnja (49. po vrsti, pridružena leta 1959) pridružena zvezna država ZDA.
Poglej Katarina Velika in Aljaska
Angela Merkel
Angela Dorothea Merkel (rojena Kasner), nemška političarka, * 17. julij 1954, Hamburg, Nemčija.
Poglej Katarina Velika in Angela Merkel
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Katarina Velika in Avstrija
Švedska
Kraljevina Švedska (švedsko Konungariket Sverige) je obmorska in največja (tako po površini - 450.000 kv. km, kot po prebivalstvu - okoli 10 milijonov) nordijska država v Skandinaviji v severni Evropi.
Poglej Katarina Velika in Švedska
Baltsko morje
Baltik - satelitski posnetek Báltsko mórje (ali Báltiško mórje) leži v severovzhodni Evropi, med Skandinavskim polotokom in osrednjo Evropo.
Poglej Katarina Velika in Baltsko morje
Car
Cár je bil naslov južno- in vzhodnoslovanskih (pravoslavnih) vladarjev od Simeona I. Bolgarskega in nekaj njegovih naslednikov, preko srbskega carja Dušana, v Rusiji oz.
Poglej Katarina Velika in Car
Catherine Zeta-Jones
Catherine Zeta-Jones, CBE, irsko-valižanska filmska, televizijska in gledališka igralka, * 25. september, 1969, Swansea, Wales, Združeno kraljestvo.
Poglej Katarina Velika in Catherine Zeta-Jones
Cenzura
Zdravljice Cenzura je preprečevanje razširjanja informacij v javnem sporočanju ali drugje z utemeljitvijo, da gre za material, ki je sporen, škodljiv, občutljiv ali »neprikladen«.
Poglej Katarina Velika in Cenzura
Cerkev sv. Petra in Pavla, Sankt Peterburg
Cerkev sv.
Poglej Katarina Velika in Cerkev sv. Petra in Pavla, Sankt Peterburg
Charles de Secondat, baron de Montesquieu
Charles-Louis de Secondat, baron de La Brède et de Montesquieu, francoski filozof, pravnik, politik, pisatelj.
Poglej Katarina Velika in Charles de Secondat, baron de Montesquieu
Danska
Kraljevina Danska (krajše le Danska) je najstarejša in površinsko najmanjša nordijska država, ki se nahaja v Skandinaviji v severni Evropi na polotoku vzhodno od Baltskega morja in jugozahodno od Severnega morja.
Poglej Katarina Velika in Danska
Denis Diderot
Denis Diderot, francoski pisatelj in filozof, * 5. oktober 1713, Langres, Šampanja-Ardeni, Francija, † 31. julij 1784, Pariz.
Poglej Katarina Velika in Denis Diderot
Diplomacija
Diplomacija je umetnost in veščina vodenja pogajanj med predstavniki različnih skupin oz.
Poglej Katarina Velika in Diplomacija
Družba Jezusova
Družba Jezusova oziroma jezuiti ali jezusovci je skupnost moških redovnikov rimskokatoliške cerkve.
Poglej Katarina Velika in Družba Jezusova
Elizabeta Ruska
Elizabeta Petrovna Romanova (rusko: Елизаве́та Петро́вна Романова), ruska carica, * 29. december (18. december, ruski koledar) 1709, Kolomenskoje pri Moskvi, † 5. januar 1762 (25. december 1761), Sankt Peterburg.
Poglej Katarina Velika in Elizabeta Ruska
Ermitaž
Ermitaž (rus. Госуда́рственный Эрмита́ж) je eden od treh najpomembnejših in najpogosteje obiskanih svetovnih muzejev.
Poglej Katarina Velika in Ermitaž
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Katarina Velika in Evropa
Francoska revolucija
Napad na Bastiljo, simbol začetka revolucije Francoska revolucija je bilo obdobje radikalnih družbenih in političnih sprememb v Franciji med letoma 1789 in 1799 in je pomenila preobrat v francoski in širše evropski zgodovini.
Poglej Katarina Velika in Francoska revolucija
Friderik II. Veliki
Friderik Grigor II.
Poglej Katarina Velika in Friderik II. Veliki
George Bernard Shaw
George Bernard Shaw, irski dramatik in pisatelj, * 26. julij 1856, Dublin, Irska, † 2. november 1950, vas Ayot Saint Lawrence, grofija Hertfordshire, Anglija.
Poglej Katarina Velika in George Bernard Shaw
Grigorij Orlov
Grof Grigorij Grigorijevič Orlov (Григо́рий Григо́рьевич Орло́в) (1734–1783) je bil favorit Katarine Velike Ruske, ki je verjetno rodila njegovega sina.
Poglej Katarina Velika in Grigorij Orlov
Grigorij Potemkin
Grigorij Aleksandrovič, knez Potemkin-Tavričeski (Grigórij Aleksándrovič Potjomkin, knjaz' Potjomkin-Tavríčeskij)"Potemkin".
Poglej Katarina Velika in Grigorij Potemkin
Gruzija
Grúzija (საქართველო, prečrkovano Sakartvelo) je država v zahodnem Zakavkazju, ob vzhodni obali Črnega morja.
Poglej Katarina Velika in Gruzija
Habsburška monarhija
Habsburška monarhija ali Avstrijska monarhija je poimenovanje za vladavino avstrijskih Habsburžanov, v kateri je oseba monarha povezovala avstrijske dedne dežele, kraljevino Češko, kraljevino Ogrsko ter nekatera ozemlja na Nizozemskem in v Severni Italiji.
Poglej Katarina Velika in Habsburška monarhija
Industrija
Industrija se lahko nanaša na.
Poglej Katarina Velika in Industrija
Ivan VI. Ruski
Ivan VI.
Poglej Katarina Velika in Ivan VI. Ruski
Izobraževanje
Indoktrinacija v učilnici, vključitev političnih vsebin v študijsko gradivo ali učitelji, ki zlorabljajo svojo vlogo pri indoktrinaciji študentov, nasprotujejo ciljem izobraževanja, ki išče svobodo misli in kritičnega mišljenja. Izobraževánje je slovenski izraz za dejavnost povečevanja znanja, tako kognitivnega kot konativnega ter obvladovanja veščin.
Poglej Katarina Velika in Izobraževanje
Jean le Rond d'Alembert
Jean Baptiste le Rond d'Alembert, francoski filozof, fizik in matematik, * 16. november 1717, Pariz, Francija, † 29. oktober 1783, Pariz.
Poglej Katarina Velika in Jean le Rond d'Alembert
Julijanski koledar
Julijánski koledár je oblika koledarja, ki temelji na tropskem letu (Sončevo leto) in se imenuje po Gaju Juliju Cezarju.
Poglej Katarina Velika in Julijanski koledar
Katarina I. Ruska
Katarina I. (italic), ruska carica, * 16. april (5. april, ruski koledar) 1684, Latvija, † 17. maj (6. maj) 1727, Sankt Peterburg.
Poglej Katarina Velika in Katarina I. Ruska
Kmetijstvo
polje. Kmetíjstvo ali agrikultúra je človekova dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem rastlin in živali za hrano in surovine, običajno udomačenih živali in kulturnih rastlin, ki jih je skozi generacije odbiral človek za čim večji pridelek.
Poglej Katarina Velika in Kmetijstvo
Kolonizacija na Slovenskem
Kolonizacijo na slovenskem uvrščamo v obdobje srednjega veka.
Poglej Katarina Velika in Kolonizacija na Slovenskem
Kozak
Kozak je lahko.
Poglej Katarina Velika in Kozak
Leonhard Euler
Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Poglej Katarina Velika in Leonhard Euler
Luteranstvo
Lutrova vrtnica, simbol luteranstva Martin Luther Luteranstvo (ali luteranizem) je krščansko reformacijsko gibanje, ki ga je začel Martin Luter.
Poglej Katarina Velika in Luteranstvo
Marlene Dietrich
Marlene Dietrich; nemško-ameriška igralka in pevka, * 27. december 1901, Nemčija, † 6. maj 1992, Pariz.
Poglej Katarina Velika in Marlene Dietrich
Mihail Vasiljevič Lomonosov
Mihail Vasiljevič Lomonosov, ruski polihistor, profesor, fizik, kemik, enciklopedist in umetnik, * 19. november (8. november, ruski koledar) 1711, vas Mišaninska, Arhangelogorodska gubernija, Ruski imperij (sedaj vas Lomonosovo, Arhangelska oblast, Rusija) ob Belem morju, † 15. april (4.
Poglej Katarina Velika in Mihail Vasiljevič Lomonosov
Mir (družbeno stanje)
Simbol za mir Mir opisuje družbo ali razmerje, ki operira harmonično in brez nasilnega konflikta.
Poglej Katarina Velika in Mir (družbeno stanje)
Možganska kap
srednje cerebralne arterije. Širjenje prizadetega območja. Možganska kap (cerebrovaskularni inzult – CVI, – ICV) je izguba možganske funkcije zaradi motnje v prekrvitvi možganov.
Poglej Katarina Velika in Možganska kap
Moskva
Moskva (a) je glavno mesto in največje mesto v Rusiji, ima tudi status federalnega mesta v upravni delitvi Rusije.
Poglej Katarina Velika in Moskva
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Poglej Katarina Velika in Nemščina
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Poglej Katarina Velika in Nemci
Oktobrska revolucija
Kremlju, Moskva, 1917 Oktobrska revolucija je razširjen naziv za vstajo v Petrogradu v noči iz 24.
Poglej Katarina Velika in Oktobrska revolucija
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Katarina Velika in Osmansko cesarstvo
Pavel I. Ruski
Pavel Petrovič (rusko Павел Петрович), ruski car, * 1. oktober (20. september, ruski koledar) 1754, Sankt Peterburg, Rusko carstvo, † 24. marec (12. marec) 1801, Grad sv.
Poglej Katarina Velika in Pavel I. Ruski
Peter III. Ruski
Peter III.
Poglej Katarina Velika in Peter III. Ruski
Peter Veliki
Peter I. Veliki (tudi Peter I. Aleksejevič), ruski car, * 9. junij (30. maj, ruski koledar) 1672,.
Poglej Katarina Velika in Peter Veliki
Petropavlovska trdnjava
Petropavlovska trdnjava (Petropavlovskaja krepost) je bila sprva sanktpeterburška citadela, ustanovljena leta 1703 na ukaz ruskega carja Petra Velikega.
Poglej Katarina Velika in Petropavlovska trdnjava
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Poglej Katarina Velika in Poljska
Priključitev Krima v Rusko carstvo
Ivana Ajvazovskega: ''Prihod Katarine II. v Feodosijo'' Rusko carstvo je na pripojilo ozemlje Krima, ki je bilo dotlej neodvisen Krimski kanat.
Poglej Katarina Velika in Priključitev Krima v Rusko carstvo
Prusi
Baltska plemena okrog leta 1200; meje med njihovimi ozemlji so približne. Prusi je skupen naziv za baltska plemena, ki so do srednjega veka živela ob spodnji Visli in Njemenu.
Poglej Katarina Velika in Prusi
Prusija
Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.
Poglej Katarina Velika in Prusija
Razsvetljeni absolutizem
Razsvetljeni absolutizem je oblika absolutistične monarhije ali despotizma, v kateri so bili vladarji pod vplivom idej razsvetljenstva.
Poglej Katarina Velika in Razsvetljeni absolutizem
Razsvetljenstvo
Razsvetljenstvo je bilo izrazito evropsko družbeno, filozofsko in umetniško gibanje, ki ga grobo uvrščamo v 18. stoletje.
Poglej Katarina Velika in Razsvetljenstvo
Romanovi
Grb rodbine Romanov. Romanovi so ruska carska dinastija, ki je vladala v obdobju 1613-1917.
Poglej Katarina Velika in Romanovi
Rusi
Rúsi (rusko ру́сские; zastarelo великоро́ссы - Velikorúsi) so vzhodnoslovanski narod, ki živi v Rusiji in v drugih državah nekdanje Sovjetske zveze.
Poglej Katarina Velika in Rusi
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Poglej Katarina Velika in Rusija
Ruska pravoslavna cerkev
Pravoslavni križ. Redno ga uporablja Ruska pravoslavna cerkev, pretežno tudi Srbska pravoslavna cerkev. Ruska pravoslavna carkev, s kratico RPC, ali tudi Moskóvski patriarhát je največja krščanska Cerkev vzhodnega pravoslavja z Nicejsko-carigrajska veroizpovedjo.
Poglej Katarina Velika in Ruska pravoslavna cerkev
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Poglej Katarina Velika in Ruski imperij
Rusko-turške vojne
Rusko-turške vojne je naziv vojn med Rusijo in Turčijo v 16.-19. stoletju.
Poglej Katarina Velika in Rusko-turške vojne
Sankt Peterburg
Sankt Peterburg (rusko Санкт-Петербург – Sankt-Peterbúrg), v preteklosti znan kot Petrograd (1914–1924) in Leningrad (1924–1991), je mesto ob reki Nevi, na začetku Finskega zaliva v Baltskem morju.
Poglej Katarina Velika in Sankt Peterburg
Stanislav II. Avgust Poniatowski
Stanislav II.
Poglej Katarina Velika in Stanislav II. Avgust Poniatowski
Szczecin
150px 150px Szczecin ali poslovenjeno Ščečin (kašubško Szczecëno,, izgovorjava Ščečin) je eno najstarejših in največjih mest na Poljskem ter glavno mesto Zahodnopomorjanskega vojvodstva.
Poglej Katarina Velika in Szczecin
Tlačanstvo
Oblačila sužnjev ali tlačanov od 6. do 12. stoletja Tlačanstvo je bila oblika fevdalnega odnosa med fevdalcem in podložnikom (kmetom), ki je temeljil na tlaki: prisilnem delu za zemljiškega gospoda.
Poglej Katarina Velika in Tlačanstvo
Tuberkuloza
Tuberkulóza ali jétika (zastarelo tudi sušíca; kratica TBC) je pogosta in mnogokrat smrtna nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo različni mikobakterijski sevi, običajno Mycobacterium tuberculosis.
Poglej Katarina Velika in Tuberkuloza
Ukrajina
Ukrajina je država v Vzhodni Evropi.
Poglej Katarina Velika in Ukrajina
Um
Um je aspekt razuma in zavesti, ki se kaže kot kombinacija misli, doživljaja, spomina, čustev, volje in domišljije, skupaj z vsemi podzavestnimi miselnimi procesi.
Poglej Katarina Velika in Um
Voltaire
François-Marie Arouet, bolje poznan pod psevdonimom Voltaire, francoski razsvetljenski pisatelj, esejist, deist in filozof, * 21. november 1694, Pariz, Francija, † 30. maj 1778, Pariz.
Poglej Katarina Velika in Voltaire
Vzhodna pravoslavna cerkev
Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva.
Poglej Katarina Velika in Vzhodna pravoslavna cerkev
William Shakespeare
William Shakespeare, angleški dramatik, krščen 26.
Poglej Katarina Velika in William Shakespeare
Zimski dvorec
Zimski dvorec (rusko: Зимний дворец, tr. Zimnij dvorets) je bil uradno prebivališče ruskih carjev od leta 1732 do 1917.
Poglej Katarina Velika in Zimski dvorec
1 E11 m²
1 E11 m².
Poglej Katarina Velika in 1 E11 m²
1. september
1.
Poglej Katarina Velika in 1. september
14. avgust
14.
Poglej Katarina Velika in 14. avgust
17. november
17.
Poglej Katarina Velika in 17. november
1720
1720 (MDCCXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Katarina Velika in 1720
1727
1727 (MDCCXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Katarina Velika in 1727
1728
1728 (MDCCXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Katarina Velika in 1728
1729
1729 (MDCCXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Katarina Velika in 1729
1740
1740 (MDCCXL) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Katarina Velika in 1740
1742
1742 (MDCCXLII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Katarina Velika in 1742
1744
1744 (MDCCXLIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Katarina Velika in 1744
1745
1745 (MDCCXLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Katarina Velika in 1745
1753
1753 (MDCCLIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Katarina Velika in 1753
1762
1762 (MDCCLXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Katarina Velika in 1762
1764
1764 (MDCCLXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Katarina Velika in 1764
1768
1768 (MDCCLXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Katarina Velika in 1768
1772
1772 (MDCCLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Katarina Velika in 1772
1773
1773 (MDCCLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Katarina Velika in 1773
1774
1774 (MDCCLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Katarina Velika in 1774
1775
1775 (MDCCLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Katarina Velika in 1775
1785
1785 (MDCCLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Katarina Velika in 1785
1786
1786 (MDCCLXXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Katarina Velika in 1786
1787
1787 (MDCCLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Katarina Velika in 1787
1789
1789 (MDCCLXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Katarina Velika in 1789
1790
1790 (MDCCXC) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Katarina Velika in 1790
1792
1792 (MDCCXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Katarina Velika in 1792
1793
1793 (MDCCXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Katarina Velika in 1793
1795
1795 (MDCCXCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Katarina Velika in 1795
1796
1796 (MDCCXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Katarina Velika in 1796
1810
1810 (MDCCCX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Katarina Velika in 1810
1934
1934 (MCMXXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Katarina Velika in 1934
1945
1945 (MCMXLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Katarina Velika in 1945
1958
1958 (MCMLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Katarina Velika in 1958
1959
1959 (MCMLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Katarina Velika in 1959
1968
1968 (MCMLXVII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Katarina Velika in 1968
1995
1995 (MCMXCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Katarina Velika in 1995
2. maj
2.
Poglej Katarina Velika in 2. maj
28. junij
28.
Poglej Katarina Velika in 28. junij
Glej tudi
Askanijci
Nemški Rusi
Nosilci reda belega orla (Poljska)
Rojeni leta 1729
Umrli leta 1796
Člani Pruske akademije znanosti
Prav tako znan kot Katarina II, Katarina II., Katarina II. (Rusija), Katarina II. Aleksejevna, Katarina II. Velika.