Odpri v Google MapsKazalo
175 odnosi: Albanija, Aleksander Aleksandrovič Bašilov, Aleksander Jaroslavič Nevski, Aman, Amsterdam, Andronikov samostan, Ankara, Armenija, Astana, Atene, Avstrija, Azerbajdžan, Španija, Češka, Črna gora, Baku, Baltsko morje, Banjaluka, Belgija, Belorusija, Beograd, Berlin, Bolšoj teater, Bolgarija, Bolivija, Bosna in Hercegovina, Bratislava, Brazilija, Brest, Belorusija, Bruselj, Bukarešta, Car topov, Cerkev Kristusa Odrešenika, Moskva, Cerkev Vasilija blaženega, Moskva, Chicago, Ciper, Danilov samostan, Düsseldorf, Džakarta, Dimitrij Donski, Doneck, Donski samostan, Država Palestina, Državna univerza v Moskvi, Državni zgodovinski muzej, Moskva, Dunaj, Erevan, Estonija, Filipini, Fortifikacija, ... Razširi indeks (125 več) »
- Glavna mesta Evrope
Albanija
Republika Albanija ali Albanija (albansko: Shqipëria 'ozemlje orlov') je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Moskva in Albanija
Aleksander Aleksandrovič Bašilov
Aleksander Aleksandrovič Bašilov (Александр Александрович Башилов), ruski general, * 1777, † 1849.
Poglej Moskva in Aleksander Aleksandrovič Bašilov
Aleksander Jaroslavič Nevski
Sveti Aleksander Jaroslavič Nevski, novgorodski knez, vladimirski veliki knez in pravoslavni svetnik, * 13. maj 1220, Pereslavelj-Zalesski, Rusija, † 14. november 1263, Gorodec, Rusija.
Poglej Moskva in Aleksander Jaroslavič Nevski
Aman
Aman (arabsko: عَمّان ʻammān izgovorjeno) je glavno in najbolj naseljeno mesto Jordanije ter gospodarsko, politično in kulturno središče države.
Poglej Moskva in Aman
Amsterdam
Amsterdam je glavno mesto Nizozemske in je v pokrajini Severna Holandija, v zahodnem delu države.
Poglej Moskva in Amsterdam
Andronikov samostan
Andronikov samostan Odrešenika (rusko: Андро́ников монасты́рь, Спа́со-Андро́ников монасты́рь, ali Андро́ников Нерукотво́рного Спа́са монасты́рь) je nekdanji samostan na levem bregu reke Jauza v Moskvi, posvečen Sveti sliki Odrešenika, ki je ni naredila roka in vsebuje najstarejšo stavbo (zunaj Kremlja) v Moskvi.
Poglej Moskva in Andronikov samostan
Ankara
Ankara je glavno mesto Turčije.
Poglej Moskva in Ankara
Armenija
Republika Armenija je celinska država v južnem Zakavkazju, ozemeljskem pasu med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom.
Poglej Moskva in Armenija
Astana
Astana (kazaško in; prej Akmolinsk, Celinograd, Akmola in Nursultan) je glavno mesto Kazahstana in drugo največje mesto v državi.
Poglej Moskva in Astana
Atene
Atene (Ἀθῆναι, Athēnai, grško Αθήνα, Athīna) so grško glavno mesto, ki leži na polotoku Atika na jugovzhodnem delu celinske Grčije.
Poglej Moskva in Atene
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Moskva in Avstrija
Azerbajdžan
Azerbajdžan (Azərbaycan), uradno Republika Azerbajdžan, je transkontinentalna država na meji med Vzhodno Evropo in zahodno Azijo.
Poglej Moskva in Azerbajdžan
Španija
Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.
Poglej Moskva in Španija
Češka
Češka, uradno Češka republika (Česká republika), je celinska država v srednji Evropi z 10,7 milijona prebivalcev, ki meji na Nemčijo na zahodu in severozahodu, Avstrijo na jugu, Slovaško na vzhodu in Poljsko na severovzhodu.
Poglej Moskva in Češka
Črna gora
Črna gora (črnogorsko Crna Gora/Црна Гора, v drugih jezikih Montenegro) je majhna gorata republika na Balkanu, ki na severovzhodu meji na Srbijo, na vzhodu meji na Kosovo, na jugozahodu meji na Jadransko morje, na zahodu na Hrvaško ter Bosno in Hercegovino, na jugovzhodu pa na Albanijo.
Poglej Moskva in Črna gora
Baku
Baku (ali) je glavno mesto Azerbajdžana in največje mesto v državi.
Poglej Moskva in Baku
Baltsko morje
Baltik - satelitski posnetek Báltsko mórje (ali Báltiško mórje) leži v severovzhodni Evropi, med Skandinavskim polotokom in osrednjo Evropo.
Poglej Moskva in Baltsko morje
Banjaluka
Gospodska ulica v središču Banjaluke. Banjaluka je z okoli 250.000 prebivalci drugo največje mesto v Bosni in Hercegovini.
Poglej Moskva in Banjaluka
Belgija
Bélgija, uradno Kraljevína Bélgija (flamsko/nizozemsko Koninkrijk België; francosko Royaume de Belgique; nemško Königreich Belgien), je država v severozahodni Evropi.
Poglej Moskva in Belgija
Belorusija
Belorusija (belorusko in rusko Беларусь, Belarus’), uradno Republika Belorusija, je celinska država v Vzhodni Evropi z glavnim mestom Minsk.
Poglej Moskva in Belorusija
Beograd
Béograd (staroslovensko /idr. jezikih/ Belgrad, Beligrad) (44°49'14 severno, 20°27'44 vzhodno(WG), 116,75 m) je glavno mesto Srbije, v katerem živi okoli 1,3 milijone ljudi (samo mesto).
Poglej Moskva in Beograd
Berlin
Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.
Poglej Moskva in Berlin
Bolšoj teater
Bolšoj teater (Veliko gledališče, uradno: Državni akademski Veliki teater Rusije, rusko Государственный академический Большой театр России) je gledališka, operna in baletna hiša v središču Moskve, Rusija.
Poglej Moskva in Bolšoj teater
Bolgarija
Republika Bolgarija je republika v jugovzhodni Evropi.
Poglej Moskva in Bolgarija
Bolivija
Bolivija (s polnim uradnim imenom Večnacionalna država Bolivija) je celinska država v zahodni Južni Ameriki, ki na severu in vzhodu meji na Brazilijo, na jugu na Paragvaj in Argentino, ter na zahodu na Čile in Peru.
Poglej Moskva in Bolivija
Bosna in Hercegovina
Bosna in Hercegovina (izvirno: Bosna i Hercegovina, okrajšava BiH, srbska cirilica: Боснa и Херцеговина), neformalno samo Bosna, je država na Balkanskem polotoku, nekdanja socialistična republika v okviru Jugoslavije (SFRJ).
Poglej Moskva in Bosna in Hercegovina
Bratislava
Bratislava (Pozsony,, po starem pravopisu Preßburg, do 1919 slovaško Prešporok/Prešporek oz. češko Prešpurk) je glavno mesto Slovaške in z okoli pol milijona prebivalci (370.000, z okolico pa ocenjeno na 720.000) hkrati tudi največje mesto te države, a je glede na velikost Slovaške razmeroma majhna prestolnica, ker ima to vlogo komaj okoli sto let.
Poglej Moskva in Bratislava
Brazilija
Brazilija, uradno Federativna republika Brazilija je največja in najbolj naseljena država v Južni Ameriki.
Poglej Moskva in Brazilija
Brest, Belorusija
Brest je mesto na jugozahodu Belorusije in glavno mesto istoimenske oblasti v upravni delitvi države.
Poglej Moskva in Brest, Belorusija
Bruselj
Bruselj (flamsko/), uradno Regija Bruselj-glavno mesto ali Bruseljska regija, je prestolnica Belgije in obenem Evropske unije.
Poglej Moskva in Bruselj
Bukarešta
Bukarešta (romunsko București) je glavno mesto in kulturno, gospodarsko središče Romunije.
Poglej Moskva in Bukarešta
Car topov
Car topov (rusko царь-пушка, car'-puška) je srednjeveško topniško orožje, razstavljeno v Moskovskem kremlju.
Poglej Moskva in Car topov
Cerkev Kristusa Odrešenika, Moskva
Cerkev Kristusa Odrešenika (rusko Храм Христа́ Спасителя / transliteracija Hram Hrista Spasitelja) je cerkev (rusko sobor) v ruski prestolnici Moskvi.
Poglej Moskva in Cerkev Kristusa Odrešenika, Moskva
Cerkev Vasilija blaženega, Moskva
Cerkev Vasilija Blaženega (rusko: собо́р Васи́лия Блаже́нного, Sobor Vasilija Blažennogo) je krščanska cerkev na Rdečem trgu v Moskvi, Rusija in velja za kulturni simbol države.
Poglej Moskva in Cerkev Vasilija blaženega, Moskva
Chicago
Chicago (izg. (IPA):, poenost. ali) ali poslovenjeno Čikago je tretje najbolj naseljeno mesto v ZDA (za New Yorkom in Los Angelesom) in največje mesto v ameriški zvezni državi Illinois.
Poglej Moskva in Chicago
Ciper
Ciper (Κύπρος, Kýpros; Kıbrıs), uradno Republika Ciper, (Kypriakḗ Dēmokratía; Kıbrıs Cumhuriyeti) je evrazijska otoška država v vzhodnem delu Sredozemlja južno od Turčije, zahodno od Levanta, severno od Egipta in vzhodno-jugovzhodno od Grčije.
Poglej Moskva in Ciper
Danilov samostan
Danilov samostan (tudi samostan svetega Danila; rusko Данилов монастырь, Свято-Данилов монастырь) je obzidan samostan na desnem bregu reke Moskve v Moskvi.
Poglej Moskva in Danilov samostan
Düsseldorf
Nočni pogled na Düsseldorf, 2001 Düsseldorf je glavno mesto nemške zvezne dežele Severno Porenje - Vestfalija in gospodarsko središče Nemčije.
Poglej Moskva in Düsseldorf
Džakarta
Džakarta (fomalno DKI Jakarta) je velemesto v jugovzhodni Aziji, glavno mesto Indonezije in hkrati največje mesto v državi.
Poglej Moskva in Džakarta
Dimitrij Donski
Dimitrij Ivanovič Donski (rusko: Дми́трий Ива́нович Донско́й), moskovski knez, veliki knez Vladimira, * 12. oktober 1350, Moskva, 19. maj 1389, Moskva.
Poglej Moskva in Dimitrij Donski
Doneck
Doneck (MFA:,, MFA) je mesto na vzhodu Ukrajine, glavno mesto istoimenske oblasti in istoimenskega rajona.
Poglej Moskva in Doneck
Donski samostan
Donski samostan (rusko: Донско́й монасты́рь) je velik samostan v Moskvi, ustanovljen leta 1591 v spomin na odrešitev Moskve pred grožnjo invazije krimskega kana Ğazı II.
Poglej Moskva in Donski samostan
Država Palestina
Palestina, uradno Država Palestina, je delno priznana država na Bližnjem vzhodu.
Poglej Moskva in Država Palestina
Državna univerza v Moskvi
Moskovska državna univerza (MSU; ruski: Московский государственный университет имени М. В. Ломоносова – Moskovskiy gosudarstvenn'y universitet imeni M. V. Lomonosova, pogosto skrajšano МГУ, MGU) je javna raziskovalna univerza v Moskvi, Rusija.
Poglej Moskva in Državna univerza v Moskvi
Državni zgodovinski muzej, Moskva
Državni zgodovinski muzej (rusko: Государственный исторический музей, Gosudarstvenny istoricheskiy muzyey) Rusije je muzej ruske zgodovine, vpet med Rdečim in Trgom Manežnaja v Moskvi.
Poglej Moskva in Državni zgodovinski muzej, Moskva
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Moskva in Dunaj
Erevan
Erevan (armensko Երևան ali Երեվան, İrəvan, Ереван) je prestolnica Republike Armenije in s približno 1,2 milijona prebivalcev tudi največje mesto te države. Mesto se je včasih imenovalo Erivan in Erebuni. Središče mesta je nastalo v kotlini, ki jo s treh strani razmejujejo hribi, le na jugozahodu se polagoma spušča proti dolini Aras.
Poglej Moskva in Erevan
Estonija
Republika Estonija (estonsko Eesti Vabariik) je majhna baltska obmorska država v severovzhodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Baltsko morje (vključno s Finskim zalivom na severu), na jugu na še eno baltsko državo, Latvijo in na vzhodu na Rusijo.
Poglej Moskva in Estonija
Filipini
Republika Filipini je otoška država, ki jo sestavlja arhipelag 7.641 otokov v tropskem zahodnem Tihem oceanu okoli 100 kilometrov jugovzhodno od celinske Azije.
Poglej Moskva in Filipini
Fortifikacija
Trdnjava Bovške Kluže Fortifikácija (lat. fortificatio) so vojaške konstrukcije ali objekti, namenjeni utrjevanje območja v obrambne namene in se uporabljajo tudi za utrjevanje oblasti v regiji v času miru.
Poglej Moskva in Fortifikacija
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Moskva in Francija
Gandža
Gandža je tretje največje mesto Azerbajdžana, s približno 335.600 prebivalci.
Poglej Moskva in Gandža
Glavno mesto
Glávno mésto, prestólnica ali polítično glávno mésto države ali druge politične enote je mesto, v katerem je sedež vlade.
Poglej Moskva in Glavno mesto
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Moskva in Grčija
Hanoj
Hanoj (Hà Nội), imenovan tudi prestolnica Hanoj, je glavno mesto v Vietnama.
Poglej Moskva in Hanoj
Harkov
Harkov je mesto na severovzhodu Ukrajine.
Poglej Moskva in Harkov
Hošiminh
Mesto Hošiminh (Thành phố Hồ Chí Minh; severni, južni), prej (in še vedno splošno) znan kot Sajgon (Sài Gòn; severni, južni) je največje mesto v Vietnamu s približno 9 milijoni prebivalcev leta 2019.
Poglej Moskva in Hošiminh
Hodinsko polje
Hodinsko polje (rusko: Ходынское поле, Hodinskoje pole) je velik odprt prostor na severozahodu Moskve, na začetku današnjega Leningrajskega prospekta.
Poglej Moskva in Hodinsko polje
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Poglej Moskva in Hrvaška
Indonezija
Republika Indonezija je država v Jugovzhodni Aziji, ki zavzema veliko otočje med Indokino in Avstralijo, med Indijskim oceanom in Tihim oceanom.
Poglej Moskva in Indonezija
Ingolstadt
Ingolstadt je mesto na Bavarskem, ki je del Nemčije; nahaja se ob reki Donavi v središču Bavarske.
Poglej Moskva in Ingolstadt
Iran
Íslamska repúblika Irán je obmorska država na Bližnjem Vzhodu, v jugozahodni Aziji.
Poglej Moskva in Iran
Islandija
Islandija (islandsko Ísland) je otoška država v severnem Atlantskem oceanu, med Grenlandijo in Britanskim otočjem, severozahodno od Ferskih otokov.
Poglej Moskva in Islandija
Ivan III. Vasiljevič
Ivan III.
Poglej Moskva in Ivan III. Vasiljevič
Izrael
Izrael uradno Država Izrael (label) je visoko razvita bližnjevzhodna država.
Poglej Moskva in Izrael
Japonska
Japonska (japonsko 日本 Nipon ali Nihon, formalno 日本国 Nipon-koku ali Nihon-koku »Japonska država«) je otoška država na Daljnem vzhodu.
Poglej Moskva in Japonska
Jordanija
Jordanija (arabsko الْأُرْدُن-Al-ʾUrdunn), uradno Hašemitska kraljevina Jordanija (arabsko المملكة الأردنية الهاشمية Al-Mamlakah Al-Urdunnīyah Al-Hāshimīyahje), je obmorska država na Bližnjem vzhodu na vzhodnem bregu reke Jordan.
Poglej Moskva in Jordanija
Josif Stalin
Jósif Visariónovič Stálin, izvirno ime Ióseb Besariónis dze Džugašvíli, gruzijski revolucionar in sovjetski politik, drugi voditelj Sovjetske zveze, * 18. december (ruski koledar: 6. december) 1878, Gori, Ruski imperij (danes Gruzija), † 5. marec 1953, Kuncevo pri Moskvi, Sovjetska zveza (danes Rusija).
Poglej Moskva in Josif Stalin
Južna Koreja
Republika Koreja (korejščina: 대한민국／大韓民國 Daehan Minguk) je država, ki leži na južni strani Korejskega polotoka v Vzhodni Aziji.
Poglej Moskva in Južna Koreja
Jurij Dolgoroki
Jurij I. Vladimirovič (Jurij Vladimirovič) ali Jurij I. Ruski, bolj znan kot Jurij Dolgoroki (Jurij Dolgoruki), je bil knez iz dinastije Rurikidov, * okoli 1099 † 15. maj 1157.
Poglej Moskva in Jurij Dolgoroki
Katarina Velika
Katarina II.
Poglej Moskva in Katarina Velika
Kazahstan
Kazahstan, uradno Republika Kazahstan, je čezkontinentalna država, ki večinoma leži v Srednji Aziji, najbolj zahodni deli pa so v Evropi.
Poglej Moskva in Kazahstan
Kijevska Rusija
Kijevska Rusija (starovzhodnoslovansko Ки́евская Русь) je bila srednjeveška vzhodnoslovanska država, ki je nastala leta 882 in je obstajala do sredine 13. stoletja.
Poglej Moskva in Kijevska Rusija
Kitajska
Kitajska (tradicionalno: Zhōngguó (stara kitajščina: 中國, poenostavljena kitajščina: 中国)) je kulturno in geografsko območje ene najstarejših civilizacij ter naroda Kitajcev.
Poglej Moskva in Kitajska
Kolomna
Kolomna (Колóмна) je zgodovinsko mesto v Moskovski oblasti v Rusiji, ki leži na sotočju rek Moskve in Oke, 114 km (po železnici) jugovzhodno od Moskve.
Poglej Moskva in Kolomna
Krakov
Krakov je eno najstarejših, drugo največje in z več vidikov tudi drugo najpomembnejše mesto na Poljskem ter glavno mesto Malopoljskega vojvodstva.
Poglej Moskva in Krakov
Kremelj
19. stoletju Smolenskega kremlja leta 1912 Kremelj (a) je ruska beseda za fortifikacijo (lahko je tako trdnjava, citadela ali grad), ki leži znotraj zgodovinskih mest v Rusiji.
Poglej Moskva in Kremelj
Kremeljska orožarna
Kremeljska orožarna, (rusko: Оружейная палата - Oružejnana palata, treba je razlikovati od Kremeljskega Arzenala) je eden najstarejših muzejev v Moskvi.
Poglej Moskva in Kremeljska orožarna
Krimski Tatari
Krimski Tatari (krimska tatarščina qırımtatarlar, къырымтатарлар) ali Krimci (krimska tatarščina qırımlar, къырымлар) so turška etnična skupina in narod, ki so staroselci Krima.
Poglej Moskva in Krimski Tatari
Kuga
Kúga (imenovana tudi črna smrt) je huda nalezljiva bolezen, ki prizadene različne dele telesa.
Poglej Moskva in Kuga
Kulikovska bitka
Kulikovska bitka, tudi Bitka na Kulikovem polju (rusko Мамаево побоище, Донское побоище, Куликовская битва, битва на Куликовом поле, Mamaevo poboiŝe, Danskoe poboiŝe, Kulikovska bitva, bitva na Kulikovom pole) se je vodila med borci Zlate horde pod poveljstvom Mamaja in različnimi ruskimi kneževinami pod združenim poveljstvom moskovskega velikega kneza Dmitrija Donskega.
Poglej Moskva in Kulikovska bitka
Kvadratni kilometer
Kvadrátni kilométer (oznaka km²) je izpeljana enota SI za merjenje površin.
Poglej Moskva in Kvadratni kilometer
La Paz
Panoramski posnetek La Paza pozimi, v ozadju gora Illimani La Paz je administrativno glavno mesto Bolivije in departmaja La Paz.
Poglej Moskva in La Paz
Latvija
Repúblika Látvija (tudi Letonija) je republika z okoli dvema milijonoma prebivalcev v severovzhodni Evropi.
Poglej Moskva in Latvija
Limoges
Stolnica sv. Štefana, Limoges Limoges (okcitansko Lemòtges / Limòtges) je glavno administrativno in zgodovinsko mesto osrednje francoske regije Nova Akvitanija, občina in prefektura departmaja Haute-Vienne.
Poglej Moskva in Limoges
Litva
Litva (litovsko Lietuva), uradno Republika Litva (litovsko Lietuvos Respublika), je država v severni Evropi in najjužnejša od treh baltskih držav.
Poglej Moskva in Litva
Lizbona
Lizbona (/ ˈlɪzbən /; portugalsko Lisboa) je glavno mesto in največje mesto na Portugalskem.
Poglej Moskva in Lizbona
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Moskva in Ljubljana
London
Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Moskva in London
Madrid
Madrid (špansko:, lokalno) je glavno in največje mesto Španije.
Poglej Moskva in Madrid
Manila
Središče mesta ponoči Mesto Manila (filipinsko Lungsod ng Maynila), največkrat samo Manila, je velemesto v jugovzhodni Aziji, glavno mesto Filipinov.
Poglej Moskva in Manila
Mehika
Združene mehiške države ali na kratko Mehika (špansko: México, uradno Estados Unidos Mexicanos; v Španiji se včasih uporablja alternativno črkovanje Méjico, vendar je to močno zastarelo v ostalem špansko govorečem svetu) je obmorska zvezna država v Severni Ameriki, ki na severu meji na Združene države Amerike, na jugovzhodu na Gvatemalo in Belize, na zahodu na Tihi ocean, ter na vzhodu na Mehiški zaliv in Karibsko morje.
Poglej Moskva in Mehika
Mesto
Mesto je naselje, ki je upravno, gospodarsko in kulturno središče širšega območja Mesto je tudi večji, centraliziran in omejen prostor na križišču pomembnih prometnih poti s svojo administrativno in oskrbno strukturo.
Poglej Moskva in Mesto
Mihael Ruski
Mihael Ruski ali Mihael Fjodorovič, ruski car, * 22. julij (12. julij, ruski koledar) 1596, † 23. julij (13. julij) 1645, Moskva.
Poglej Moskva in Mihael Ruski
Mongoli
Mongoli so narod, ki izvira iz Altajskega gorovja in so sorodni s turškimi in tunguško-mandžurskimi narodi.
Poglej Moskva in Mongoli
Moskovska maneža
Moskovska maneža (rusko: Манеж) je podolgovata stavba ob zahodni strani Manežnega trga, ki je bila očiščena v 1930-ih in leži ob Rdečem trgu.
Poglej Moskva in Moskovska maneža
Moskovska podzemna železnica
Kijevska postaja Moskovska podzemna železnica (rusko Московский метрополитен) je začela delovati 15.
Poglej Moskva in Moskovska podzemna železnica
Moskovska velika kneževina
''Širitev Moskovske kneževine v obdobju 1300 - 1533: 1300 (najtemnejše), 1389 (Dimitrij Donski), 1505 (Ivan III.), 1533 (Vasilij III., najsvetlejše).'' Moskovska velika kneževina je srednjeveška kneževina.
Poglej Moskva in Moskovska velika kneževina
Moskovski kremelj
Moskovski kremelj Moskovski kremelj je najbolj poznan kremelj v Rusiji.
Poglej Moskva in Moskovski kremelj
Moskovski mednarodni poslovni center
Stolpnice centra Moskovski mednarodni poslovni center (mednarodno Moscow International Business Center, MIBC, neformalno tudi Moscow-City) je poslovna četrt ruskega glavnega mesta Moskve, ki obsega 60 hektarjev zemljišč ob nabrežju reke Moskve na zahodnem robu Osrednjega administrativnega okrožja, približno 4 km zahodno od Rdečega trga.
Poglej Moskva in Moskovski mednarodni poslovni center
Moskva (reka)
Reka Moskva (rusko: река Москва, Москвá-рекá) je reka zahodne Rusije.
Poglej Moskva in Moskva (reka)
Napoleon Bonaparte
Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.
Poglej Moskva in Napoleon Bonaparte
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Moskva in Nemčija
Neolitik
Moravč pri Gabrovki Neolitik ali »mlajša« kamena doba je bilo obdobje v razvoju človeške tehnike in tradicionalno zadnji del kamene dobe.
Poglej Moskva in Neolitik
Nikozija
Nikozija je največje mesto, glavno mesto Cipra in sedež ciprske vlade.
Poglej Moskva in Nikozija
Nizozemska
Kraljevina Nizozemska (ali Nizozemska; nizozemsko Nederland) je evropska ustavna monarhija z ozemlji tudi izven Evrope.
Poglej Moskva in Nizozemska
Novodevičji samostan
Novodevičji samostan, znan tudi pod imenom samostan Matere Božje-Smolenske (rusko Новодевичий монастырь – Novodévičij monastýr’, Богородице-Смоленский монастырь – Bogoródice-Smolénskij monastýr’), je verjetno najbolj znan moskovski samostan.
Poglej Moskva in Novodevičji samostan
Obzidje
Rimski zid na ljubljanskem Mirju Kitajski zid Obzidje gradu Beaumaris, Wales Obzidje ali obrambni zid je fortifikacija, ki ščiti mesto, naselje ali večje ozemlje pred morebitnimi agresorji.
Poglej Moskva in Obzidje
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo
Organizácija Zdrúženih národov za izobraževánje, znánost in kultúro (UNESCO - iz angleškega poimenovanja: United Nations Educational, Scientific and Cultural Organisation) je specializirana agencija znotraj Organizacije združenih narodov, ki je bila ustanovljena 16.
Poglej Moskva in Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo
Ostankinski stolp
Ostankino Primerjava najvišjih stolpov Panorama s stolpa Ostankinski stolp (Останкинская телебашня, Ostankinskaja telebašnja) je 540 metrov visok radiotelevizijski stolp v Moskvi, Rusija.
Poglej Moskva in Ostankinski stolp
Palisada
Palisada je lesena (iz kolov) ali kovinska ograja podobna zidu, različne višine, ki se uporablja kot obrambna struktura.
Poglej Moskva in Palisada
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Moskva in Pariz
Pazardžik
Pazardžik je glavno mesto okraja Pazardžik v osrednji južni Bolgariji.
Poglej Moskva in Pazardžik
Peking
Peking, je velemesto v severni Kitajski, glavno mesto Ljudske republike Kitajske.
Poglej Moskva in Peking
Peter Veliki
Peter I. Veliki (tudi Peter I. Aleksejevič), ruski car, * 9. junij (30. maj, ruski koledar) 1672,.
Poglej Moskva in Peter Veliki
Petrovska palača
Petrovska palača v Moskvi (2013) Petrovska palača (rus. Петровский дворец, Petrovskij dvorec) v ruskem neogotskem slogu na obrobju Moskve je služila kot najjužnejša cesarska popotniška ali palača za počitek ob cesti proti Sankt Peterburgu (zdaj Leningradski prospekt).
Poglej Moskva in Petrovska palača
Požar v Moskvi (1812)
Moskovski požar leta 1812 je izbruhnil 14.
Poglej Moskva in Požar v Moskvi (1812)
Podgorica
Pódgorica (črnogorska in srbska cirilica Подгорица) je glavno in največje mesto Črne gore z okoli 200.000 prebivalci.
Poglej Moskva in Podgorica
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Poglej Moskva in Poljska
Praga
Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.
Poglej Moskva in Praga
Prebivalstvo
Zemljevid držav po številu prebivalstva Prebiválstvo je skupnost ljudi, ki živijo na nekem območju in tvorijo etnično, rasno ali narodno enoto.
Poglej Moskva in Prebivalstvo
Primogenitura
voljena monarhija Primogenitura (iz latinskega primogenitus, 'prvorojeni') po običajnem pravu pomeni prednost prvorojenega otroka pri nasledstvu.
Poglej Moskva in Primogenitura
Ramala
Ramala Ramala (arabsko:. رامالله, izgovarja Ramali) je sestavljena iz "Ram", je v aramejščini beseda, ki pomeni "visoko mesto ali gore" in "Alah", arabska beseda za Boga.
Poglej Moskva in Ramala
Rdeči trg
Rdeči trg Rdeči trg (Krasnája plóščad) je najslavnejši mestni trg v Moskvi.
Poglej Moskva in Rdeči trg
Reka
Reka Kučerla v Altaju Münchnu, Nemčija Réka je velik naravni vodni tok.
Poglej Moskva in Reka
Republika obeh narodov
Republika obeh narodov je bila zvezna država, ki je združevala Kraljevino Poljsko in Veliko litovsko kneževino na območju današnje Belorusije, Litve, Poljske, večinoma Ukrajine ter deloma Latvije in zahodne Rusije.
Poglej Moskva in Republika obeh narodov
Reykjavik
Reykjavik je glavno mesto Islandije, z okrog 120.000 prebivalci njeno največje mesto in hkrati najbolj severno ležeča prestolnica na svetu.
Poglej Moskva in Reykjavik
Riga
Riga (/ ˈriːɡə /; latvijsko Rīga; livonsko Rīgõ) je glavno mesto Latvije v kateri živi 633.000 prebivalcev (stanje 2019), kar je tretjina prebivalstva, v urbanem/metropolitanskem območju, kamor sodi tudi letoviško mesto Jūrmala, pa približno milijon ali kar okoli polovica prebivalcev države.
Poglej Moskva in Riga
Romanovi
Grb rodbine Romanov. Romanovi so ruska carska dinastija, ki je vladala v obdobju 1613-1917.
Poglej Moskva in Romanovi
Romunija
Romunija je suverena država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Moskva in Romunija
Rostov na Donu
Pogled na Rostov na Donu ponoči z levega brega Dona, 2007 Rostov na Donu je pristaniško mesto v Rusiji.
Poglej Moskva in Rostov na Donu
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Poglej Moskva in Rusija
Samostan
Kataloniji, Španija jezeru Seliger blizu kraja Ostaškov, okrog 1910 Samostan je ustanova posvečenega življenja.
Poglej Moskva in Samostan
Sankt Peterburg
Sankt Peterburg (rusko Санкт-Петербург – Sankt-Peterbúrg), v preteklosti znan kot Petrograd (1914–1924) in Leningrad (1924–1991), je mesto ob reki Nevi, na začetku Finskega zaliva v Baltskem morju.
Poglej Moskva in Sankt Peterburg
São Paulo
São Paulo (izgovorjava: IPA; portugalsko za Sveti Pavel) je glavno mesto zvezne države São Paulo v jugovzhodni Braziliji.
Poglej Moskva in São Paulo
Sedem sester Moskve
Načrt postavitve sedmih sester iz leta 1939 Hotel Ukraina ponoči Glavna stavba univerze Lomonosov Stanovanjska stavba na trgu Kudrinskaja Sedem sester je ime za sedem nebotičnikov v Moskvi, zgrajenih po naročilu Stalina v socialističnem klasicizmu (tudi: stalinistični slaščičarskem slogu).
Poglej Moskva in Sedem sester Moskve
Seul
Seul (Seoul 서울) je glavno mesto Južne Koreje (Republike Koreje) in največje mesto v državi.
Poglej Moskva in Seul
Seznam mest v Rusiji
Seznam mest v Rusiji. 1.
Poglej Moskva in Seznam mest v Rusiji
Sigismund III. Poljski
Sigismund III.
Poglej Moskva in Sigismund III. Poljski
Slavonski Brod
Slavonski Brod (včasih Brod na Savi) je mesto na Hrvaškem z okoli 50.000 prebivalci (2021; 2011 še 59.000) (hrv. Grad Slavonski Brod - upravno območje mesta; samo mesto pa jih ima nekaj 1000 manj), ki je upravno središče Brodsko-posavske županije in spada med 7 največjih mest na Hrvaškem.
Poglej Moskva in Slavonski Brod
Slovaška
Slovaška, uradno imenovana Slovaška republika (slovaško Slovenská republika), je celinska republika v Srednji Evropi, ki meji na severozahodu s Češko, na severu s Poljsko, na vzhodu z Ukrajino, na jugu z Madžarsko in na zahodu z Avstrijo.
Poglej Moskva in Slovaška
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Poglej Moskva in Slovenija
Sofija
Sofija (bolgarsko София) je glavno mesto Bolgarije, v jugovzhodni Evropi na Balkanskem polotoku, ki ima okoli 1,3 milijona prebivalcev.
Poglej Moskva in Sofija
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Poglej Moskva in Sovjetska zveza
Srbija
Republika Srbija je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).
Poglej Moskva in Srbija
Stolp
Stolp (narečno turn) je visoka zgradba, znatno višja, kot je široka, pogosto pomemben center.
Poglej Moskva in Stolp
Svjatoslav Olgovič
Svjatoslav Olgovič (rusko Святослав Ольгович) je bil novgorodski, novgorodo-severski, belgorodo-kijevski in černigovski knez, * ni znano, † 14. februar 1164.
Poglej Moskva in Svjatoslav Olgovič
Talin
Talin (/ ˈtɑːlɪn, ˈtælɪn /; estonsko Tallinn) je glavno in najbolj naseljeno mesto Estonije.
Poglej Moskva in Talin
Teheran
Teheran (perzijsko: تهران Tehrān) je glavno mesto in največje mesto Irana ter administrativno središče Teheranske pokrajine.
Poglej Moskva in Teheran
Tel Aviv
Tel Aviv – Yafo (hebrejsko: תֵּל־אָבִיב-יָפוֹ; navadno imenovan le Tel Aviv) je drugo največje mesto države Izrael, ki leži na sredozemski obali.
Poglej Moskva in Tel Aviv
Tirana
Tirana (ali Tirana, gegovsko Tirona) je glavno mesto Albanije in s pol milijona prebivalcev največje mesto v državi.
Poglej Moskva in Tirana
Tokio
Tokio (japonsko 東京, dobesedno vzhodna prestolnica, prečrkovanje po Hepburnovem sistemu latiniziranja japonščine Tōkyō), formalno Tokijska metropola (japonsko 東京都 prečrkovano kot Tōkyō-to), je glavno mesto Japonske in največje urbano središče v državi.
Poglej Moskva in Tokio
Tunis
Tunis (staro ime Tunes) je pristaniško glavno mesto Tunizije, ki se nahaja ob jezeru Tunis v severovzhodni Tuniziji.
Poglej Moskva in Tunis
Tunizija
Republika Tunizija (tudi samo Tunizija) je arabska in muslimanska država, umeščena ob Sredozemsko morje na severnoafriški obali.
Poglej Moskva in Tunizija
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Poglej Moskva in Turčija
Tver
Cerkev Velikomučenice Jekaterine Sveto-Jekaterinskega ženskega samostana Tver (v času 1931—1990 Kalinin (Кали́нин)) je mesto v Rusiji, upravno središče Tverske oblasti in pristanišče na reki Volgi.
Poglej Moskva in Tver
Ukrajina
Ukrajina je država v Vzhodni Evropi.
Poglej Moskva in Ukrajina
Ulan Bator
Ulan Bator (- Ulanbaataar ali ᠤᠯᠠᠭᠠᠨᠪᠠᠭᠠᠲᠤᠷ - Ulaγanbaγatur, dobesedno »Rdeči heroj«) je glavno mesto Mongolije in s 1,3 milijona prebivalcev (podatek za leto 2013) daleč največje mesto v državi, saj tu živi več kot tretjina Mongolcev, ki so še vedno pretežno nomadski.
Poglej Moskva in Ulan Bator
Urbanizem
Urbanízem je dejavnost, ki se ukvarja z načrtovanjem novih naselij in mest in s smotrnim vzdrževanjem, prilagajanjem in urejanjem obstoječih naselij in mest.
Poglej Moskva in Urbanizem
Valenciennes
Bazilika Notre-Dame du Saint-Cordon Muzej lepih umetnosti Valenciennes (nizozemsko Valencijn) je mesto in občina v severni francoski regiji Nord-Pas-de-Calais, podprefektura departmaja Nord.
Poglej Moskva in Valenciennes
Varšava
Varšava (poljsko Warszawa), je prestolnica in največje mesto Poljske ter glavno mesto Mazovskega vojvodstva in od začetka 50.
Poglej Moskva in Varšava
Varjagi
''Obiskovalci z druge strani morja'', slika Nikolaja Konstantinoviča Reriha (1899), ki prikazuje pristanek prvih varjaških pustolovcev v Rusiji Varjagi ali Varangjani (staronordijsko: Væringjar, rusko in) so bili Vikingi, ki so predvsem v 9.
Poglej Moskva in Varjagi
Veleblagovnica GUM
GUM (rusko: ГУМ, izgovorjeno, kratica ruščine: Главный универсальный магазин, tr. Glávnyj universáľnyj magazín, dobesedno Glavna univerzalna trgovina) je glavna veleblagovnica v mnogih mestih nekdanje Sovjetske zveze, znana kot Državna veleblagovnica (rusko: Государственный универсальный магазин, tr.
Poglej Moskva in Veleblagovnica GUM
Velika Bolgarija
Velika Bolgarija ali Stara Velika Bolgarija, zgodovinski pojem, s katerim so bizantinski zgodovinarji imenovali Onogurijo med vladanjem prabolgarskega vladarja Kubrata.
Poglej Moskva in Velika Bolgarija
Velika Kremeljska palača
Pogled z Velikega kamnitega mostu na Kremeljsko palačo Pogled z nasprotnega brega reke Moskve Velika kremeljska palača (rusko Большой Кремлёвский дворец, Bolšoj Kremljovski dvorec) v osrčju ruske prestolnice Moskve predstavlja pomemben del arhitekturnega ansambla Moskovskega kremlja, saj je sestavljen iz več stavb različnih slogov, ki so nastajale od 15.
Poglej Moskva in Velika Kremeljska palača
Velika litovska kneževina
Velika litovska kneževina (starobelorusko Велїкое кнꙗзство Лїтовское) je bila od 13. stoletja do leta 1795 država na območju današnje Litve, Belorusije ter deloma Ukrajine, Poljske (Podlaško vojvodstvo) in Rusije (Smolenska oblast).
Poglej Moskva in Velika litovska kneževina
Vietnam
Vietnam, uradno Socialistična republika Vietnam, je država v Jugovzhodni Aziji, na vzhodnem robu celinske jugovzhodne Azije, s površino 311.699 kvadratnih kilometrov in 96 milijoni prebivalcev, zaradi česar je petnajsta najbolj naseljena država na svetu.
Poglej Moskva in Vietnam
Vilna
Vilna (litovsko Vilnius), glej tudi druga imena) je glavno mesto Litve in obenem njeno največje mesto s 580.000 prebivalci (2020). Širše funkcijsko mestno območje Vilne pa šteje preko 700.000 ljudi ali četrtino prebivalstva Litve. Vilna, ki leži na jugovzhodu Litve, je drugo največje mesto v baltskih državah (za Rigo).
Poglej Moskva in Vilna
Vladimir Grigorjevič Šuhov
Stolp Šuhova v Moskvi Vladimir Grigorjevič Šuhov, ruski inženir, polihistor, izumitelj, znanstvenik in arhitekt, * 28. avgust (16. avgust, ruski koledar) 1853, Grajvoron, Kurska gubernija, Ruski imperij (sedaj Belgorodska oblast, Rusija), † 2. februar 1939, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).
Poglej Moskva in Vladimir Grigorjevič Šuhov
Vladimir, Rusija
Vladimir je mesto v Rusiji in glavno mesto Vladimirske oblasti.
Poglej Moskva in Vladimir, Rusija
Volška Bolgarija
Volška Bolgarija ali Volško-kamska Bolgarija (bolgarsko: Волжка България, rusko: Волжская Булгария) je bila zgodovinska prabolgarska država, ki je obstojala od 7.
Poglej Moskva in Volška Bolgarija
Volška trgovska pot
V srednjem veku je Volška trgovska pot povezala severno Evropo in severozahodno Rusijo s Kaspijskim jezerom, preko reke Volge.
Poglej Moskva in Volška trgovska pot
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Poglej Moskva in Združene države Amerike
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko na otoku Velika Britanija, ki leži takoj za severozahodno obalo celinske Evrope in je obkrožen s Severnim morjem, Rokavskim prelivom in Atlantskim oceanom.
Poglej Moskva in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
Zlata horda
Zlata horda (mongolsko Алтан Орд, Altan Ord, kazaško Алтын Орда, Altın Orda, tatarsko Алтын Урда, Altın Urda, rusko Золотая Орда, Zolotaja Orda, ukrajinsko Золота Орда, Zolota Orda) je bil prvotno mongolski in od 13.
Poglej Moskva in Zlata horda