Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Varjagi

Index Varjagi

''Obiskovalci z druge strani morja'', slika Nikolaja Konstantinoviča Reriha (1899), ki prikazuje pristanek prvih varjaških pustolovcev v Rusiji Varjagi ali Varangjani (staronordijsko: Væringjar, rusko in) so bili Vikingi, ki so predvsem v 9.

Kazalo

  1. 94 odnosi: Abasidi, Aleksej I. Komnen, Aleksiada, Alp Arslan, Ana Komnena, Anatolija, Anglija, Apulija, Arabci, Švedi, Črno morje, Balkan, Baltsko morje, Bari, Bazilij II., Belorusija, Berserker, Bitka pri Manzikertu, Bizantinska aristokracija in birokracija, Bizantinsko cesarstvo, Bospor, Brindisi, Canosa di Puglia, Dalmacija, Danci, Danegeld, Danska, Dirham, Gaj Avgust Oktavijan, Germani, Gotland, Grščina, Grški ogenj, Grki, Italija, Italijanski katepanat, Ivan I. Cimisk, Ivan II. Komnen, Kaspijsko jezero, Kijevska Rusija, Konstantin VII. Porfirogenet, Konstantinopel, Kreta, Križarske vojne, Langobardi, Latvija, Lok (orožje), London, Meč, Mihael Psel, ... Razširi indeks (44 več) »

Abasidi

Abasidi (arabsko العبّاسيّون DIN Abbāsīyūn) je naziv za dinastijo kalifov Bagdada, ki so med letu 750 in 1258 vladali celotnemu islamskemu svetu (razen Španije).

Poglej Varjagi in Abasidi

Aleksej I. Komnen

Aleksej I. Komnen (grško Αλέξιος Α' Κομνηνός, Alexios I Komnēnos; latinsko Alexius I Comnenus), bizantinski cesar (1081–1118), * 1048, † 15. avgust 1118.

Poglej Varjagi in Aleksej I. Komnen

Aleksiada

Aleksiada je srednjeveški biografski tekst, ki ga je okrog leta 1148 napisala bizantinska zgodovinarka Ana Komnena, hčerka bizantinskega cesarja Alekseja I. Komnena.

Poglej Varjagi in Aleksiada

Alp Arslan

ism Alp Arslan (perzijsko آلپ ارسلان, turško Alp Arslan, polno ime Diya ad-Dunya wa ad-Din Adud ad-Dawlah Abu Shuja Muhammad Alp Arslan ibn Dawud) je bil drugi sultan Seldžuškega imperija in pravnuk Seldžuka, eponimnega ustanovitelja dinastije, * 20. januar 1029, † 15.

Poglej Varjagi in Alp Arslan

Ana Komnena

Ana Komnena ali Komnene (grško: Άννα Κομνηνή) bizantinska princesa, ena prvih zgodovinark, * 2. december 1083, Bizanc, † okrog 1154, samostan Keharitomen.

Poglej Varjagi in Ana Komnena

Anatolija

Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.

Poglej Varjagi in Anatolija

Anglija

Anglija je dežela na severozahodu Evrope in skupaj s Škotsko, Walesom in Severno Irsko sestavlja Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.

Poglej Varjagi in Anglija

Apulija

Apúlija (italijansko Puglia, tudi Puglie) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.

Poglej Varjagi in Apulija

Arabci

Arabska diaspora. Arabci (arabsko عرب, Arab) so velika etnična skupina na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, ki izvira z Arabskega polotoka.

Poglej Varjagi in Arabci

Švedi

Švedi so germanski narod, ki govori švedsko in živi pretežno na Švedskem (7,9 milijonov) in na Finskem (okoli 300.000), ter drugje v Skandinaviji, v ZDA (več kot 4 milijonov ljudi je švedskega porekla) in Kanadi.

Poglej Varjagi in Švedi

Črno morje

Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.

Poglej Varjagi in Črno morje

Balkan

Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.

Poglej Varjagi in Balkan

Baltsko morje

Baltik - satelitski posnetek Báltsko mórje (ali Báltiško mórje) leži v severovzhodni Evropi, med Skandinavskim polotokom in osrednjo Evropo.

Poglej Varjagi in Baltsko morje

Bari

Bari (bareško Bare) je glavno mesto metropolitanskega mesta Bari in dežele Apulije ob Jadranskem morju, južna Italija.

Poglej Varjagi in Bari

Bazilij II.

Bazilij (Vasilij) II. (grško Βασίλειος Β΄) z vzdevkom Ubijalec Bolgarov (grško Βουλγαροκτόνος) je bil cesar Bizantinskega cesarstva iz Makedonske dinastije, ki je vladal od 10.

Poglej Varjagi in Bazilij II.

Belorusija

Belorusija (belorusko in rusko Беларусь, Belarus’), uradno Republika Belorusija, je celinska država v Vzhodni Evropi z glavnim mestom Minsk.

Poglej Varjagi in Belorusija

Berserker

Upodobitev berserkerjev Berserker je v nordijski mitologiji junak, ki ima nadčloveško moč, je nepremagljiv in se bori kot zver.

Poglej Varjagi in Berserker

Bitka pri Manzikertu

Bitka pri Manzikertu je bil spopad med Bizantinskim in Seldžuškim cesarstvom, katerima sta vladala cesar Roman IV. Diogen in sultan Alp Arslan.

Poglej Varjagi in Bitka pri Manzikertu

Bizantinska aristokracija in birokracija

Bazilija II. (976–1025) v slavnostni opravi, na katerega angela polagata cesarsko krono Bizantinsko cesarstvo je imelo zapleten aristokratski in birokratski sistem, ki ga je nasledilo od Rimskega cesarstva.

Poglej Varjagi in Bizantinska aristokracija in birokracija

Bizantinsko cesarstvo

Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.

Poglej Varjagi in Bizantinsko cesarstvo

Bospor

Bospor je morski preliv in mednarodno pomembna vodna pot na severozahodu Turčije.

Poglej Varjagi in Bospor

Brindisi

Brindisi je mesto na jadranski obali v provinci Apuliji v južni Italiji.

Poglej Varjagi in Brindisi

Canosa di Puglia

Canosa di Puglia, splošno znana preprosto kot Canosa (Canosino Canaus), je mesto in občina v pokrajini Barletta-Andria-Trani, deželi Apuliji v južni Italiji.

Poglej Varjagi in Canosa di Puglia

Dalmacija

Dalmacija (hrvaško Dalmacija, latinsko Dalmatia, italijansko Dalmazia) je regija vzhodne obale Jadranskega morja, ki večji del leži na ozemlju Hrvaške.

Poglej Varjagi in Dalmacija

Danci

Danci so skandinavski (severnogermanski) narod, ki živi na področju Danske, Ferskih otokov in Grenlandije; večja manjšina je v Nemčiji.

Poglej Varjagi in Danci

Danegeld

Runski kamen U 241 v Lingsbergu na Švedskem v Upplandu, postavljen okoli leta 1050. Postavil ga je Ulfríkrov vnuk v čast, ker je dvakrat dobil danegeld v Angliji. Danegeld (danski davek, natančno danski dolg) je ime za davek, ki so ga plačevali v zahodnoevropskih državah od 9.

Poglej Varjagi in Danegeld

Danska

Kraljevina Danska (krajše le Danska) je najstarejša in površinsko najmanjša nordijska država, ki se nahaja v Skandinaviji v severni Evropi na polotoku vzhodno od Baltskega morja in jugozahodno od Severnega morja.

Poglej Varjagi in Danska

Dirham

Srebrni dirham Umajadskega kalifata, skovan v Balhu (današnji Afganistan) leta 111 po hidžri (729/730 po n. št.) Dirham ali dirhem (osmansko turško: درهم) je denarna enota več arabskih držav.

Poglej Varjagi in Dirham

Gaj Avgust Oktavijan

Gáj Avgúst Oktaviján, rimski politik in prvi rimski cesar, * 63 pr. n. št., † 14 n. št. Svojo kariero je pričel z rojstnim imenom Gaj Oktavij pod pokroviteljstvom svojega prastrica Julija Cezarja, ki je Oktavija posinovil pod imenom Oktavijan.

Poglej Varjagi in Gaj Avgust Oktavijan

Germani

Germani so indo-evropska etno-lingvistična skupina severnoevropskega porekla.

Poglej Varjagi in Germani

Gotland

Gotland je province in občina na Švedskem in je tudi največji otok Baltskega morja.

Poglej Varjagi in Gotland

Grščina

Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.

Poglej Varjagi in Grščina

Grški ogenj

Slika uporabe grškega ognja na bizantinski ladji iz rokopisa iz 10. stoletja Grški ogenj je izraz za zažigalno bojno sredstvo, ki naj bi po bizantinskem kronistu Teofanu nastalo okoli leta 650.

Poglej Varjagi in Grški ogenj

Grki

Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.

Poglej Varjagi in Grki

Italija

Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.

Poglej Varjagi in Italija

Italijanski katepanat

Italijanski katepanat (grško: κατεπανάτον Ἰταλίας) je bila provinca Bizantinskega cesarstva, ki je obsegala italijansko ozemlje južno od črte Monte Gargano – Salerno.

Poglej Varjagi in Italijanski katepanat

Ivan I. Cimisk

Ivan I. Cimisk (grško Ιωάννης Α΄ Τζιμισκής, Iōannēs I Tzimiskēs) je bil cesar Bizantinskega cesarstva - Romanije, ki je vladal od leta 969 do 976, * 925, Konstantinopel, † 10. januar, 976, Konstantinopel.

Poglej Varjagi in Ivan I. Cimisk

Ivan II. Komnen

Ivan II.

Poglej Varjagi in Ivan II. Komnen

Kaspijsko jezero

Kaspijsko jezero (tudi Kaspijsko morje) je veliko endoreično vodno telo, ki leži na meji med Azijo in ruskim delom Evrope.

Poglej Varjagi in Kaspijsko jezero

Kijevska Rusija

Kijevska Rusija (starovzhodnoslovansko Ки́евская Русь) je bila srednjeveška vzhodnoslovanska država, ki je nastala leta 882 in je obstajala do sredine 13. stoletja.

Poglej Varjagi in Kijevska Rusija

Konstantin VII. Porfirogenet

Konstantin VII.

Poglej Varjagi in Konstantin VII. Porfirogenet

Konstantinopel

Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).

Poglej Varjagi in Konstantinopel

Kreta

Kreta (Kréte) je z 8261 km² največji grški otok v Egejskem morju in peti največji v Sredozemskem morju (od zahoda do vzhoda je dolg preko 270 kilometrov).

Poglej Varjagi in Kreta

Križarske vojne

prvo križarsko vojno Križarske vojne so bili vojaški podvigi Latinske rimokatoliške cerkve od sredine srednjega veka vse do konca poznega srednjega veka.

Poglej Varjagi in Križarske vojne

Langobardi

Langobardske posesti v Italiji: Lamgobardsko kraljestvo ''(Nevstrija, Avstrija in Tuskija)'' in langobardski vojvodini Spoleto in Benevento Langobardi (latinsko Langobardi, italijansko Longobardi) ali Lombardi so bili germansko ljudstvo iz severne Evrope, ki je od leta 568 do 774 vladalo v večjem delu Apeninskega polotoka.

Poglej Varjagi in Langobardi

Latvija

Repúblika Látvija (tudi Letonija) je republika z okoli dvema milijonoma prebivalcev v severovzhodni Evropi.

Poglej Varjagi in Latvija

Lok (orožje)

hunskega loka Lók je staro hladno orožje za lov in boj.

Poglej Varjagi in Lok (orožje)

London

Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.

Poglej Varjagi in London

Meč

Mèč je hladno orožje za sekanje in bodenje, praviloma z ravnim in na obeh straneh nabrušenim rezilom.

Poglej Varjagi in Meč

Mihael Psel

Mihael Psel (Mihael Psellos), bizantinski književnik, filozof, politik in zgodovinar, * okoli 1017, verjetno Bizanc, Bizantinsko cesarstvo, † po 1078.

Poglej Varjagi in Mihael Psel

Mihael V. Kalafat

Mihael V. Kalafat (grško) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal štiri mesece leta 1041-1042, * 1015, 24. avgust 1042.

Poglej Varjagi in Mihael V. Kalafat

Mihael VII. Dukas

Mihael VII.

Poglej Varjagi in Mihael VII. Dukas

Mihail Vasiljevič Lomonosov

Mihail Vasiljevič Lomonosov, ruski polihistor, profesor, fizik, kemik, enciklopedist in umetnik, * 19. november (8. november, ruski koledar) 1711, vas Mišaninska, Arhangelogorodska gubernija, Ruski imperij (sedaj vas Lomonosovo, Arhangelska oblast, Rusija) ob Belem morju, † 15. april (4.

Poglej Varjagi in Mihail Vasiljevič Lomonosov

Nemci

Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.

Poglej Varjagi in Nemci

Neron

Lutius Domitius Ahenobarbus Nero Claudius Caesar, bolj znan kot Neron, * 15. december 37, † 9. junij 68, četrti in zadnji rimski cesar julijsko-klavdijske dinastije med letoma 54 in 68.

Poglej Varjagi in Neron

Nikefor III. Botanijat

Nikefor III.

Poglej Varjagi in Nikefor III. Botanijat

Nikifor II. Fokas

Nikifor II.

Poglej Varjagi in Nikifor II. Fokas

Normani

12. stoletju (rdeče) Normani (iz Northmen, severnjaki) so bili ljudstvo, ki se je od 8. stoletja dalje iz Skandinavije selilo na jug in se ustavilo v pokrajini današnje Francije, ki se po njih imenuje Normandija.

Poglej Varjagi in Normani

Norveška

Norveška (uradno Kraljevina Norveška) je država in ustavna monarhija v Severni Evropi, ki zaseda zahodni del Skandinavskega polotoka.

Poglej Varjagi in Norveška

Norvežani

300px Norvežani so skandinavski (germanski) narod, ki živi na področju Norveške.

Poglej Varjagi in Norvežani

Orderik Vitalis

Orderic Vitalis, angleški (normanski) kronist, avtor obsežne kronike Normandije in Anglije 11. in 12. stoletja, (* 1075, Anglija, † okrog 1142, St Evroul-en-Ouche, Francija).

Poglej Varjagi in Orderik Vitalis

Otranto

Otranto je mesto in občina v pokrajini Lecce, deželi (Apulija, v Italiji).

Poglej Varjagi in Otranto

Paflagonija

Zemljevid Male Azije iz 15. stoletjaPaflagonija (grško: Παφλαγονíα latinsko: Paphlagonia) je antična pokrajina na obali Črnega morja v osrednji severni Anatoliji med Bitinijo in Pontom.

Poglej Varjagi in Paflagonija

Pečenegi

Vzhodna Evropa in Srednja Azija okrog leta 1015 Pečenegi je bilo nomadsko ljudstvo turškega porekla, ki je v 8. stoletju naseljevalo ozemlje severno od Kaspijskega jezera.

Poglej Varjagi in Pečenegi

Robert Guiscard

Robert Guiscard (latinsko Viscardus, starofrancosko Viscart, francosko Guiscard, s pomenom pameten, zvijačen) je bil normanski pustolovec, znan po osvajanju južne Italije in Sicilije.

Poglej Varjagi in Robert Guiscard

Roman IV. Diogen

Roman IV.

Poglej Varjagi in Roman IV. Diogen

Ruščina

Rúščina (ру́сский язы́к (rússkij jazýk)) je jezik, ki se skupaj z ukrajinščino in beloruščino umešča v vzhodnoslovansko podskupino slovanskih jezikov.

Poglej Varjagi in Ruščina

Rurik

Rurik ali Rjurik (rusko: Рюрик, Rjurik, starovzhodnonordijsko: Rørik, kar pomeni »slavni vladar«), * okrog 830, † okrog 879, je bil varjaški poglavar, ki je leta 862 prevzel oblast v Ladogi, zgradil naselje Holmgard v bližini Novgoroda in ustanovil dinastijo Rurikov, ki je vladala v Kijevski Rusiji (do leta 1240), zatem pa v Gališko-Volinski kneževini (do 14.

Poglej Varjagi in Rurik

Rusija

Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.

Poglej Varjagi in Rusija

Ruski kaganat

Evropa v zgodnjem 9. stoletju Ruski kaganat (tudi Volhovska Rusija, Ilmenska Rusija ali Novgorodska Rusija) je naziv vzhodnoevropske države, ki je bila na višku moči v slabo dokumentiranem poznem 8.

Poglej Varjagi in Ruski kaganat

Saga (pripoved)

Prva stan Hrafnkelsove sage iz. 17. stoletja Sage so prozne zgodbe in zgodovine, nastale na Islandiji in v manjši meri drugod v Skandinaviji.

Poglej Varjagi in Saga (pripoved)

Sekira

Sekanje lesa s sekiro Švedskem Sekíra je staro in široko razširjeno ročno orodje, ki se že več tisočletij uporablja za oblikovanje in razsekavanje lesa, podiranje dreves, kot orožje in kot obredni ali heraldični simbol.

Poglej Varjagi in Sekira

Seldžuki

Veliko Seldžuško cesarstvo 1092 Seldžuki, tudi Turki Seldžuki ali Selčuki, (turško Selçuklular), so bili sunitska muslimanska dinastija, ki je od 11. do 14. stoletja vladala delu srednjeazijskih step in Bližnjega Vzhoda.

Poglej Varjagi in Seldžuki

Seznam ljudstev

Ločimo med ljudstvi in narodi ter etničnimi skupnostmi (skupinami), narodnostmi in plemeni in celo nacijami.

Poglej Varjagi in Seznam ljudstev

Sicilija

Sicilija (italijansko: Sicilia; sicilijansko: Sicilia) je največji otok v Sredozemskem morju.

Poglej Varjagi in Sicilija

Sirija

Sirska arabska republika ali Sirija je obmorska država na Bližnjem vzhodu.

Poglej Varjagi in Sirija

Skandinavija

Zemljevid, ki prikazuje dve splošni definiciji "Skandinavije"; kulturna, zgodovinska in etnojezikovna regija v severni Evropi Skandinavija (danščina, švedščina in arhaična danonorveščina: Skandinavien; norveščina, ferščina in finščina: Skandinavia; Skandinavía; samijski jezik: Skadesi-suolu, Skađsuâl) je podregija v Severni Evropi z močnimi zgodovinskimi, kulturnimi in jezikovnimi vezmi med njenimi konstitutivnimi narodi.

Poglej Varjagi in Skandinavija

Smolensk

Smolensk (Смоленск) je mesto in upravno središče Smolenske oblasti v Rusiji, ki leži ob reki Dneper, 360 kilometrov zahodno-jugozahodno od Moskve.

Poglej Varjagi in Smolensk

Stara Ladoga

Stara Ladoga (rusko: Ста́рая Ла́дога, finsko: Vanha Laatokka, staronordijsko: Aldeigjuborg) je vas v Volhovskem okrožju Leningrajske oblasti v Rusiji.

Poglej Varjagi in Stara Ladoga

Starovzhodnoslovanščina

Stárorúščina (ustreznejše je poimenovanje starovzhodnoslovanščina) je oznaka za splošni jezik vzhodnih Slovanov v času od 7.

Poglej Varjagi in Starovzhodnoslovanščina

Sultan

Sultan (arabsko سلطان) je islamski vladarski naslov.

Poglej Varjagi in Sultan

Sveta dežela

Sveta dežela je naziv za deželo, kjer je živel in deloval Jezus Kristus.

Poglej Varjagi in Sveta dežela

Svjatoslav I. Kijevski

Svjatoslav I. Kijevski ali Svjatoslav Igorevič (rusko Святослав Игоревич, Svjatoslav Igorevič), kijevski veliki knez, * okoli 942, † marec 972.

Poglej Varjagi in Svjatoslav I. Kijevski

Taranto

Taranto (/təˈræntoʊ/, italijanščina; tarantino Tarantino, zgodnje italijansko Tarento; starogrško Τάρᾱς) je obalno mesto z okoli 200.000 prebivalci ob po njem imenovanem Tarantskem zalivu v deželi Apuliji v južni Italiji.

Poglej Varjagi in Taranto

Tiberij

Tibêrij Júlij Cézar Avgúst (latinsko Tiberius Iulius Caesar Augustus), rimski politik in cesar, * 16. november 42 pr. n. št.; vladal 14-37; † 16. marec 37 n. št., Misenum, Kampanija, Italija.

Poglej Varjagi in Tiberij

Tračani

Zemljevid naselitve Tračanov Tračani (latinsko Thraces, grško Θρακες, Thrakes) so bili v starem veku eno od ljudstev, ki je spadalo k indoevropski jezikovni skupini, razdrobljeno na številna plemena.

Poglej Varjagi in Tračani

Trgovska pot od Varjagov do Grkov

Trgovska pot od Varjagov do Grkov (rusko Путь «из варяг в греки», Put iz varyag v greki, švedsko Vägen från varjagerna till grekerna, grško Εμπορική Οδός Βαράγγων - Ελλήνων) je trgovska pot, ki je povezovala Skandinavijo, Kijevsko Rusijo in Bizantinsko cesarstvo.

Poglej Varjagi in Trgovska pot od Varjagov do Grkov

Ukrajina

Ukrajina je država v Vzhodni Evropi.

Poglej Varjagi in Ukrajina

Veliki Novgorod

Veliki Novgorod je najstarejše mesto v severozahodni Rusiji in upravno središče Novgorodske oblasti.

Poglej Varjagi in Veliki Novgorod

Vikingi

Vikingi med spopadom (v okviru zgodovinskega festivala) Vikingi so bili bojevniki in trgovci, ki so plenili po obalah Skandinavije, Britanskega otočja in drugih delih Evrope med 8. in 12. stoletjem in trgovali širše po Evropi.

Poglej Varjagi in Vikingi

Vladimir I. Kijevski

Vladimir Svjatoslavič ali Vladimir I. Kijevski ali Vladimir Sveti ali Vladimir Veliki (rusko: Владимир Святославич), kijevski veliki knez, * okrog 956, Kijev, † 15. julij 1015, Berestova pri Kijevu. Vladimir je iz spopada bratov za oblast izšel kot zmagovalec. Leta 980 se je kot kijevski veliki knez proglasil za "kneza vse Rusije".

Poglej Varjagi in Vladimir I. Kijevski

Volška trgovska pot

V srednjem veku je Volška trgovska pot povezala severno Evropo in severozahodno Rusijo s Kaspijskim jezerom, preko reke Volge.

Poglej Varjagi in Volška trgovska pot

Walter Scott

Sir Walter Scott, škotski pisatelj, pesnik, biograf, kritik, urednik, zgodovinar in folklorist, * 15. avgust 1771, Edinburg, Škotska, † 21. september 1832, Abbotsford.

Poglej Varjagi in Walter Scott

Zgodovina minulih let

''Zgodovina minulih let'' v Radzivilovem letopisu Zgodovina minulih let (slovensko tudi: Pripoved o minulih letih; starovzhodnoslovansko Povѣstь vremяnьnыhъ lѣtъ) je najstarejši ruski letopis, ki je nastal na koncu 11.

Poglej Varjagi in Zgodovina minulih let

, Mihael V. Kalafat, Mihael VII. Dukas, Mihail Vasiljevič Lomonosov, Nemci, Neron, Nikefor III. Botanijat, Nikifor II. Fokas, Normani, Norveška, Norvežani, Orderik Vitalis, Otranto, Paflagonija, Pečenegi, Robert Guiscard, Roman IV. Diogen, Ruščina, Rurik, Rusija, Ruski kaganat, Saga (pripoved), Sekira, Seldžuki, Seznam ljudstev, Sicilija, Sirija, Skandinavija, Smolensk, Stara Ladoga, Starovzhodnoslovanščina, Sultan, Sveta dežela, Svjatoslav I. Kijevski, Taranto, Tiberij, Tračani, Trgovska pot od Varjagov do Grkov, Ukrajina, Veliki Novgorod, Vikingi, Vladimir I. Kijevski, Volška trgovska pot, Walter Scott, Zgodovina minulih let.