Kazalo
94 odnosi: Abasidi, Aleksej I. Komnen, Aleksiada, Alp Arslan, Ana Komnena, Anatolija, Anglija, Apulija, Arabci, Švedi, Črno morje, Balkan, Baltsko morje, Bari, Bazilij II., Belorusija, Berserker, Bitka pri Manzikertu, Bizantinska aristokracija in birokracija, Bizantinsko cesarstvo, Bospor, Brindisi, Canosa di Puglia, Dalmacija, Danci, Danegeld, Danska, Dirham, Gaj Avgust Oktavijan, Germani, Gotland, Grščina, Grški ogenj, Grki, Italija, Italijanski katepanat, Ivan I. Cimisk, Ivan II. Komnen, Kaspijsko jezero, Kijevska Rusija, Konstantin VII. Porfirogenet, Konstantinopel, Kreta, Križarske vojne, Langobardi, Latvija, Lok (orožje), London, Meč, Mihael Psel, ... Razširi indeks (44 več) »
Abasidi
Abasidi (arabsko العبّاسيّون DIN Abbāsīyūn) je naziv za dinastijo kalifov Bagdada, ki so med letu 750 in 1258 vladali celotnemu islamskemu svetu (razen Španije).
Poglej Varjagi in Abasidi
Aleksej I. Komnen
Aleksej I. Komnen (grško Αλέξιος Α' Κομνηνός, Alexios I Komnēnos; latinsko Alexius I Comnenus), bizantinski cesar (1081–1118), * 1048, † 15. avgust 1118.
Poglej Varjagi in Aleksej I. Komnen
Aleksiada
Aleksiada je srednjeveški biografski tekst, ki ga je okrog leta 1148 napisala bizantinska zgodovinarka Ana Komnena, hčerka bizantinskega cesarja Alekseja I. Komnena.
Poglej Varjagi in Aleksiada
Alp Arslan
ism Alp Arslan (perzijsko آلپ ارسلان, turško Alp Arslan, polno ime Diya ad-Dunya wa ad-Din Adud ad-Dawlah Abu Shuja Muhammad Alp Arslan ibn Dawud) je bil drugi sultan Seldžuškega imperija in pravnuk Seldžuka, eponimnega ustanovitelja dinastije, * 20. januar 1029, † 15.
Poglej Varjagi in Alp Arslan
Ana Komnena
Ana Komnena ali Komnene (grško: Άννα Κομνηνή) bizantinska princesa, ena prvih zgodovinark, * 2. december 1083, Bizanc, † okrog 1154, samostan Keharitomen.
Poglej Varjagi in Ana Komnena
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Poglej Varjagi in Anatolija
Anglija
Anglija je dežela na severozahodu Evrope in skupaj s Škotsko, Walesom in Severno Irsko sestavlja Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Varjagi in Anglija
Apulija
Apúlija (italijansko Puglia, tudi Puglie) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Varjagi in Apulija
Arabci
Arabska diaspora. Arabci (arabsko عرب, Arab) so velika etnična skupina na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, ki izvira z Arabskega polotoka.
Poglej Varjagi in Arabci
Švedi
Švedi so germanski narod, ki govori švedsko in živi pretežno na Švedskem (7,9 milijonov) in na Finskem (okoli 300.000), ter drugje v Skandinaviji, v ZDA (več kot 4 milijonov ljudi je švedskega porekla) in Kanadi.
Poglej Varjagi in Švedi
Črno morje
Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.
Poglej Varjagi in Črno morje
Balkan
Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.
Poglej Varjagi in Balkan
Baltsko morje
Baltik - satelitski posnetek Báltsko mórje (ali Báltiško mórje) leži v severovzhodni Evropi, med Skandinavskim polotokom in osrednjo Evropo.
Poglej Varjagi in Baltsko morje
Bari
Bari (bareško Bare) je glavno mesto metropolitanskega mesta Bari in dežele Apulije ob Jadranskem morju, južna Italija.
Poglej Varjagi in Bari
Bazilij II.
Bazilij (Vasilij) II. (grško Βασίλειος Β΄) z vzdevkom Ubijalec Bolgarov (grško Βουλγαροκτόνος) je bil cesar Bizantinskega cesarstva iz Makedonske dinastije, ki je vladal od 10.
Poglej Varjagi in Bazilij II.
Belorusija
Belorusija (belorusko in rusko Беларусь, Belarus’), uradno Republika Belorusija, je celinska država v Vzhodni Evropi z glavnim mestom Minsk.
Poglej Varjagi in Belorusija
Berserker
Upodobitev berserkerjev Berserker je v nordijski mitologiji junak, ki ima nadčloveško moč, je nepremagljiv in se bori kot zver.
Poglej Varjagi in Berserker
Bitka pri Manzikertu
Bitka pri Manzikertu je bil spopad med Bizantinskim in Seldžuškim cesarstvom, katerima sta vladala cesar Roman IV. Diogen in sultan Alp Arslan.
Poglej Varjagi in Bitka pri Manzikertu
Bizantinska aristokracija in birokracija
Bazilija II. (976–1025) v slavnostni opravi, na katerega angela polagata cesarsko krono Bizantinsko cesarstvo je imelo zapleten aristokratski in birokratski sistem, ki ga je nasledilo od Rimskega cesarstva.
Poglej Varjagi in Bizantinska aristokracija in birokracija
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Varjagi in Bizantinsko cesarstvo
Bospor
Bospor je morski preliv in mednarodno pomembna vodna pot na severozahodu Turčije.
Poglej Varjagi in Bospor
Brindisi
Brindisi je mesto na jadranski obali v provinci Apuliji v južni Italiji.
Poglej Varjagi in Brindisi
Canosa di Puglia
Canosa di Puglia, splošno znana preprosto kot Canosa (Canosino Canaus), je mesto in občina v pokrajini Barletta-Andria-Trani, deželi Apuliji v južni Italiji.
Poglej Varjagi in Canosa di Puglia
Dalmacija
Dalmacija (hrvaško Dalmacija, latinsko Dalmatia, italijansko Dalmazia) je regija vzhodne obale Jadranskega morja, ki večji del leži na ozemlju Hrvaške.
Poglej Varjagi in Dalmacija
Danci
Danci so skandinavski (severnogermanski) narod, ki živi na področju Danske, Ferskih otokov in Grenlandije; večja manjšina je v Nemčiji.
Poglej Varjagi in Danci
Danegeld
Runski kamen U 241 v Lingsbergu na Švedskem v Upplandu, postavljen okoli leta 1050. Postavil ga je Ulfríkrov vnuk v čast, ker je dvakrat dobil danegeld v Angliji. Danegeld (danski davek, natančno danski dolg) je ime za davek, ki so ga plačevali v zahodnoevropskih državah od 9.
Poglej Varjagi in Danegeld
Danska
Kraljevina Danska (krajše le Danska) je najstarejša in površinsko najmanjša nordijska država, ki se nahaja v Skandinaviji v severni Evropi na polotoku vzhodno od Baltskega morja in jugozahodno od Severnega morja.
Poglej Varjagi in Danska
Dirham
Srebrni dirham Umajadskega kalifata, skovan v Balhu (današnji Afganistan) leta 111 po hidžri (729/730 po n. št.) Dirham ali dirhem (osmansko turško: درهم) je denarna enota več arabskih držav.
Poglej Varjagi in Dirham
Gaj Avgust Oktavijan
Gáj Avgúst Oktaviján, rimski politik in prvi rimski cesar, * 63 pr. n. št., † 14 n. št. Svojo kariero je pričel z rojstnim imenom Gaj Oktavij pod pokroviteljstvom svojega prastrica Julija Cezarja, ki je Oktavija posinovil pod imenom Oktavijan.
Poglej Varjagi in Gaj Avgust Oktavijan
Germani
Germani so indo-evropska etno-lingvistična skupina severnoevropskega porekla.
Poglej Varjagi in Germani
Gotland
Gotland je province in občina na Švedskem in je tudi največji otok Baltskega morja.
Poglej Varjagi in Gotland
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Varjagi in Grščina
Grški ogenj
Slika uporabe grškega ognja na bizantinski ladji iz rokopisa iz 10. stoletja Grški ogenj je izraz za zažigalno bojno sredstvo, ki naj bi po bizantinskem kronistu Teofanu nastalo okoli leta 650.
Poglej Varjagi in Grški ogenj
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Poglej Varjagi in Grki
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Varjagi in Italija
Italijanski katepanat
Italijanski katepanat (grško: κατεπανάτον Ἰταλίας) je bila provinca Bizantinskega cesarstva, ki je obsegala italijansko ozemlje južno od črte Monte Gargano – Salerno.
Poglej Varjagi in Italijanski katepanat
Ivan I. Cimisk
Ivan I. Cimisk (grško Ιωάννης Α΄ Τζιμισκής, Iōannēs I Tzimiskēs) je bil cesar Bizantinskega cesarstva - Romanije, ki je vladal od leta 969 do 976, * 925, Konstantinopel, † 10. januar, 976, Konstantinopel.
Poglej Varjagi in Ivan I. Cimisk
Ivan II. Komnen
Ivan II.
Poglej Varjagi in Ivan II. Komnen
Kaspijsko jezero
Kaspijsko jezero (tudi Kaspijsko morje) je veliko endoreično vodno telo, ki leži na meji med Azijo in ruskim delom Evrope.
Poglej Varjagi in Kaspijsko jezero
Kijevska Rusija
Kijevska Rusija (starovzhodnoslovansko Ки́евская Русь) je bila srednjeveška vzhodnoslovanska država, ki je nastala leta 882 in je obstajala do sredine 13. stoletja.
Poglej Varjagi in Kijevska Rusija
Konstantin VII. Porfirogenet
Konstantin VII.
Poglej Varjagi in Konstantin VII. Porfirogenet
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Varjagi in Konstantinopel
Kreta
Kreta (Kréte) je z 8261 km² največji grški otok v Egejskem morju in peti največji v Sredozemskem morju (od zahoda do vzhoda je dolg preko 270 kilometrov).
Poglej Varjagi in Kreta
Križarske vojne
prvo križarsko vojno Križarske vojne so bili vojaški podvigi Latinske rimokatoliške cerkve od sredine srednjega veka vse do konca poznega srednjega veka.
Poglej Varjagi in Križarske vojne
Langobardi
Langobardske posesti v Italiji: Lamgobardsko kraljestvo ''(Nevstrija, Avstrija in Tuskija)'' in langobardski vojvodini Spoleto in Benevento Langobardi (latinsko Langobardi, italijansko Longobardi) ali Lombardi so bili germansko ljudstvo iz severne Evrope, ki je od leta 568 do 774 vladalo v večjem delu Apeninskega polotoka.
Poglej Varjagi in Langobardi
Latvija
Repúblika Látvija (tudi Letonija) je republika z okoli dvema milijonoma prebivalcev v severovzhodni Evropi.
Poglej Varjagi in Latvija
Lok (orožje)
hunskega loka Lók je staro hladno orožje za lov in boj.
Poglej Varjagi in Lok (orožje)
London
Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Varjagi in London
Meč
Mèč je hladno orožje za sekanje in bodenje, praviloma z ravnim in na obeh straneh nabrušenim rezilom.
Poglej Varjagi in Meč
Mihael Psel
Mihael Psel (Mihael Psellos), bizantinski književnik, filozof, politik in zgodovinar, * okoli 1017, verjetno Bizanc, Bizantinsko cesarstvo, † po 1078.
Poglej Varjagi in Mihael Psel
Mihael V. Kalafat
Mihael V. Kalafat (grško) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal štiri mesece leta 1041-1042, * 1015, 24. avgust 1042.
Poglej Varjagi in Mihael V. Kalafat
Mihael VII. Dukas
Mihael VII.
Poglej Varjagi in Mihael VII. Dukas
Mihail Vasiljevič Lomonosov
Mihail Vasiljevič Lomonosov, ruski polihistor, profesor, fizik, kemik, enciklopedist in umetnik, * 19. november (8. november, ruski koledar) 1711, vas Mišaninska, Arhangelogorodska gubernija, Ruski imperij (sedaj vas Lomonosovo, Arhangelska oblast, Rusija) ob Belem morju, † 15. april (4.
Poglej Varjagi in Mihail Vasiljevič Lomonosov
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Poglej Varjagi in Nemci
Neron
Lutius Domitius Ahenobarbus Nero Claudius Caesar, bolj znan kot Neron, * 15. december 37, † 9. junij 68, četrti in zadnji rimski cesar julijsko-klavdijske dinastije med letoma 54 in 68.
Poglej Varjagi in Neron
Nikefor III. Botanijat
Nikefor III.
Poglej Varjagi in Nikefor III. Botanijat
Nikifor II. Fokas
Nikifor II.
Poglej Varjagi in Nikifor II. Fokas
Normani
12. stoletju (rdeče) Normani (iz Northmen, severnjaki) so bili ljudstvo, ki se je od 8. stoletja dalje iz Skandinavije selilo na jug in se ustavilo v pokrajini današnje Francije, ki se po njih imenuje Normandija.
Poglej Varjagi in Normani
Norveška
Norveška (uradno Kraljevina Norveška) je država in ustavna monarhija v Severni Evropi, ki zaseda zahodni del Skandinavskega polotoka.
Poglej Varjagi in Norveška
Norvežani
300px Norvežani so skandinavski (germanski) narod, ki živi na področju Norveške.
Poglej Varjagi in Norvežani
Orderik Vitalis
Orderic Vitalis, angleški (normanski) kronist, avtor obsežne kronike Normandije in Anglije 11. in 12. stoletja, (* 1075, Anglija, † okrog 1142, St Evroul-en-Ouche, Francija).
Poglej Varjagi in Orderik Vitalis
Otranto
Otranto je mesto in občina v pokrajini Lecce, deželi (Apulija, v Italiji).
Poglej Varjagi in Otranto
Paflagonija
Zemljevid Male Azije iz 15. stoletjaPaflagonija (grško: Παφλαγονíα latinsko: Paphlagonia) je antična pokrajina na obali Črnega morja v osrednji severni Anatoliji med Bitinijo in Pontom.
Poglej Varjagi in Paflagonija
Pečenegi
Vzhodna Evropa in Srednja Azija okrog leta 1015 Pečenegi je bilo nomadsko ljudstvo turškega porekla, ki je v 8. stoletju naseljevalo ozemlje severno od Kaspijskega jezera.
Poglej Varjagi in Pečenegi
Robert Guiscard
Robert Guiscard (latinsko Viscardus, starofrancosko Viscart, francosko Guiscard, s pomenom pameten, zvijačen) je bil normanski pustolovec, znan po osvajanju južne Italije in Sicilije.
Poglej Varjagi in Robert Guiscard
Roman IV. Diogen
Roman IV.
Poglej Varjagi in Roman IV. Diogen
Ruščina
Rúščina (ру́сский язы́к (rússkij jazýk)) je jezik, ki se skupaj z ukrajinščino in beloruščino umešča v vzhodnoslovansko podskupino slovanskih jezikov.
Poglej Varjagi in Ruščina
Rurik
Rurik ali Rjurik (rusko: Рюрик, Rjurik, starovzhodnonordijsko: Rørik, kar pomeni »slavni vladar«), * okrog 830, † okrog 879, je bil varjaški poglavar, ki je leta 862 prevzel oblast v Ladogi, zgradil naselje Holmgard v bližini Novgoroda in ustanovil dinastijo Rurikov, ki je vladala v Kijevski Rusiji (do leta 1240), zatem pa v Gališko-Volinski kneževini (do 14.
Poglej Varjagi in Rurik
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Poglej Varjagi in Rusija
Ruski kaganat
Evropa v zgodnjem 9. stoletju Ruski kaganat (tudi Volhovska Rusija, Ilmenska Rusija ali Novgorodska Rusija) je naziv vzhodnoevropske države, ki je bila na višku moči v slabo dokumentiranem poznem 8.
Poglej Varjagi in Ruski kaganat
Saga (pripoved)
Prva stan Hrafnkelsove sage iz. 17. stoletja Sage so prozne zgodbe in zgodovine, nastale na Islandiji in v manjši meri drugod v Skandinaviji.
Poglej Varjagi in Saga (pripoved)
Sekira
Sekanje lesa s sekiro Švedskem Sekíra je staro in široko razširjeno ročno orodje, ki se že več tisočletij uporablja za oblikovanje in razsekavanje lesa, podiranje dreves, kot orožje in kot obredni ali heraldični simbol.
Poglej Varjagi in Sekira
Seldžuki
Veliko Seldžuško cesarstvo 1092 Seldžuki, tudi Turki Seldžuki ali Selčuki, (turško Selçuklular), so bili sunitska muslimanska dinastija, ki je od 11. do 14. stoletja vladala delu srednjeazijskih step in Bližnjega Vzhoda.
Poglej Varjagi in Seldžuki
Seznam ljudstev
Ločimo med ljudstvi in narodi ter etničnimi skupnostmi (skupinami), narodnostmi in plemeni in celo nacijami.
Poglej Varjagi in Seznam ljudstev
Sicilija
Sicilija (italijansko: Sicilia; sicilijansko: Sicilia) je največji otok v Sredozemskem morju.
Poglej Varjagi in Sicilija
Sirija
Sirska arabska republika ali Sirija je obmorska država na Bližnjem vzhodu.
Poglej Varjagi in Sirija
Skandinavija
Zemljevid, ki prikazuje dve splošni definiciji "Skandinavije"; kulturna, zgodovinska in etnojezikovna regija v severni Evropi Skandinavija (danščina, švedščina in arhaična danonorveščina: Skandinavien; norveščina, ferščina in finščina: Skandinavia; Skandinavía; samijski jezik: Skadesi-suolu, Skađsuâl) je podregija v Severni Evropi z močnimi zgodovinskimi, kulturnimi in jezikovnimi vezmi med njenimi konstitutivnimi narodi.
Poglej Varjagi in Skandinavija
Smolensk
Smolensk (Смоленск) je mesto in upravno središče Smolenske oblasti v Rusiji, ki leži ob reki Dneper, 360 kilometrov zahodno-jugozahodno od Moskve.
Poglej Varjagi in Smolensk
Stara Ladoga
Stara Ladoga (rusko: Ста́рая Ла́дога, finsko: Vanha Laatokka, staronordijsko: Aldeigjuborg) je vas v Volhovskem okrožju Leningrajske oblasti v Rusiji.
Poglej Varjagi in Stara Ladoga
Starovzhodnoslovanščina
Stárorúščina (ustreznejše je poimenovanje starovzhodnoslovanščina) je oznaka za splošni jezik vzhodnih Slovanov v času od 7.
Poglej Varjagi in Starovzhodnoslovanščina
Sultan
Sultan (arabsko سلطان) je islamski vladarski naslov.
Poglej Varjagi in Sultan
Sveta dežela
Sveta dežela je naziv za deželo, kjer je živel in deloval Jezus Kristus.
Poglej Varjagi in Sveta dežela
Svjatoslav I. Kijevski
Svjatoslav I. Kijevski ali Svjatoslav Igorevič (rusko Святослав Игоревич, Svjatoslav Igorevič), kijevski veliki knez, * okoli 942, † marec 972.
Poglej Varjagi in Svjatoslav I. Kijevski
Taranto
Taranto (/təˈræntoʊ/, italijanščina; tarantino Tarantino, zgodnje italijansko Tarento; starogrško Τάρᾱς) je obalno mesto z okoli 200.000 prebivalci ob po njem imenovanem Tarantskem zalivu v deželi Apuliji v južni Italiji.
Poglej Varjagi in Taranto
Tiberij
Tibêrij Júlij Cézar Avgúst (latinsko Tiberius Iulius Caesar Augustus), rimski politik in cesar, * 16. november 42 pr. n. št.; vladal 14-37; † 16. marec 37 n. št., Misenum, Kampanija, Italija.
Poglej Varjagi in Tiberij
Tračani
Zemljevid naselitve Tračanov Tračani (latinsko Thraces, grško Θρακες, Thrakes) so bili v starem veku eno od ljudstev, ki je spadalo k indoevropski jezikovni skupini, razdrobljeno na številna plemena.
Poglej Varjagi in Tračani
Trgovska pot od Varjagov do Grkov
Trgovska pot od Varjagov do Grkov (rusko Путь «из варяг в греки», Put iz varyag v greki, švedsko Vägen från varjagerna till grekerna, grško Εμπορική Οδός Βαράγγων - Ελλήνων) je trgovska pot, ki je povezovala Skandinavijo, Kijevsko Rusijo in Bizantinsko cesarstvo.
Poglej Varjagi in Trgovska pot od Varjagov do Grkov
Ukrajina
Ukrajina je država v Vzhodni Evropi.
Poglej Varjagi in Ukrajina
Veliki Novgorod
Veliki Novgorod je najstarejše mesto v severozahodni Rusiji in upravno središče Novgorodske oblasti.
Poglej Varjagi in Veliki Novgorod
Vikingi
Vikingi med spopadom (v okviru zgodovinskega festivala) Vikingi so bili bojevniki in trgovci, ki so plenili po obalah Skandinavije, Britanskega otočja in drugih delih Evrope med 8. in 12. stoletjem in trgovali širše po Evropi.
Poglej Varjagi in Vikingi
Vladimir I. Kijevski
Vladimir Svjatoslavič ali Vladimir I. Kijevski ali Vladimir Sveti ali Vladimir Veliki (rusko: Владимир Святославич), kijevski veliki knez, * okrog 956, Kijev, † 15. julij 1015, Berestova pri Kijevu. Vladimir je iz spopada bratov za oblast izšel kot zmagovalec. Leta 980 se je kot kijevski veliki knez proglasil za "kneza vse Rusije".
Poglej Varjagi in Vladimir I. Kijevski
Volška trgovska pot
V srednjem veku je Volška trgovska pot povezala severno Evropo in severozahodno Rusijo s Kaspijskim jezerom, preko reke Volge.
Poglej Varjagi in Volška trgovska pot
Walter Scott
Sir Walter Scott, škotski pisatelj, pesnik, biograf, kritik, urednik, zgodovinar in folklorist, * 15. avgust 1771, Edinburg, Škotska, † 21. september 1832, Abbotsford.
Poglej Varjagi in Walter Scott
Zgodovina minulih let
''Zgodovina minulih let'' v Radzivilovem letopisu Zgodovina minulih let (slovensko tudi: Pripoved o minulih letih; starovzhodnoslovansko Povѣstь vremяnьnыhъ lѣtъ) je najstarejši ruski letopis, ki je nastal na koncu 11.
Poglej Varjagi in Zgodovina minulih let