Hitreje kot brskalnik!
55 odnosi: Ahmed ibn Fadlan, Ahmed ibn Rustah, Arabsko-normanska kultura, Árpádovci, Četrta križarska vojna, Bazilij II., Bitka pri Draču (1081), Bitka pri Manzikertu, Bitka pri Sirmiju, Bizantinska aristokracija in birokracija, Bizantinsko cesarstvo, Dneper, Evdokija Makrembolitissa, Evropska Rusija, Géza Ogrski, Gomilno grobišče, Hagija Sofija, Hansa, Hazari, Igor Kijevski, Ingrija, Ivan II. Komnen, Jaroslav Modri, Kijevska Rusija, Konstantinopel, Krāslava, Ljaoning (letalonosilka), Makedonska dinastija, Mihael III. Pijanec, Moskva, Nikolaj Ivanovič Kostomarov, Normani, Novgorodska republika, Oleg Novgorodski, Prevozna pot, Primicerij, Pskov, Rurik, Rurikidi, Ruski kaganat, Semigali, Sicilija (dežela), Skandinavija, Smolensk, Tagma (vojaška enota), Tisočletje Rusije, Trgovska pot od Varjagov do Grkov, Veliki Novgorod, Vikinška doba, Vikingi, ..., Viljem Železna roka, Volška trgovska pot, Volga, Zgodovina Rimskega cesarstva, 912. Razširi indeks (5 več) »
Ahmed ibn Fadlan
Ahmed ibn Fadlān ibn al-'Abbās ibn Rāšid ibn Hammād (arabsko: أحمد بن فضلان بن العباس بن راشد بن حماد), arabski pisec in popotnik iz 10.
Novo!!: Varjagi in Ahmed ibn Fadlan · Poglej več »
Ahmed ibn Rustah
Ahmed ibn Rustah, perzijsko: احمد ابن رسته اصفهانی - Aḥmad ebn Roste Eṣfahānī, perzijski raziskovalec in geograf iz 10.
Novo!!: Varjagi in Ahmed ibn Rustah · Poglej več »
Arabsko-normanska kultura
Izraz normansko-arabsko-bizantinska kultura, normansko-sicilijanska kultura ali, manj vključujoče, normansko-arabska kultura, (včasih tudi arabsko-normanska civilizacija) se nanaša na medsebojno delovanje normanske, latinske, arabske in bizantinske grške kulture po normanski osvojitvi Sicilije in normanske Afrike od leta 1061 do okoli 1250.
Novo!!: Varjagi in Arabsko-normanska kultura · Poglej več »
Árpádovci
Árpádovci, dinastija, ki je na prehodu v 10.
Novo!!: Varjagi in Árpádovci · Poglej več »
Četrta križarska vojna
Četrta križarska vojna (1202–1204) je bil vojaški pohod, katerega namen je bil preko Egipta osvoboditi Jeruzalem, ki so ga leta 1187 osvojili Ajubidi.
Novo!!: Varjagi in Četrta križarska vojna · Poglej več »
Bazilij II.
Bazilij (Vasilij) II. (grško Βασίλειος Β΄) z vzdevkom Ubijalec Bolgarov (grško Βουλγαροκτόνος) je bil cesar Bizantinskega cesarstva iz Makedonske dinastije, ki je vladal od 10.
Novo!!: Varjagi in Bazilij II. · Poglej več »
Bitka pri Draču (1081)
Bitka pri Draču (tudi Obleganje Drača) je bil vojaški spopad med Bizantinskim cesarstvom in Normani iz Apulije in Kalabrije 18. oktobra 1081.
Novo!!: Varjagi in Bitka pri Draču (1081) · Poglej več »
Bitka pri Manzikertu
Bitka pri Manzikertu je bil spopad med Bizantinskim in Seldžuškim cesarstvom, katerima sta vladala cesar Roman IV. Diogen in sultan Alp Arslan.
Novo!!: Varjagi in Bitka pri Manzikertu · Poglej več »
Bitka pri Sirmiju
Bitka pri Sirmiju (madžarsko zimonyi csata) je potekala 8. julija 1167 med Bizantinskim cesarstvom in Kraljevino Ogrsko.
Novo!!: Varjagi in Bitka pri Sirmiju · Poglej več »
Bizantinska aristokracija in birokracija
Bazilija II. (976–1025) v slavnostni opravi, na katerega angela polagata cesarsko krono Bizantinsko cesarstvo je imelo zapleten aristokratski in birokratski sistem, ki ga je nasledilo od Rimskega cesarstva.
Novo!!: Varjagi in Bizantinska aristokracija in birokracija · Poglej več »
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Novo!!: Varjagi in Bizantinsko cesarstvo · Poglej več »
Dneper
Porečje reke Dneper Dneper (rusko Днепр – Dnjepr, belorusko Дняпро – Dnjapro, ukrajinsko Дніпро – Dnipro; imenovan tudi Slavutič) je 2290 km dolga reka, ki teče po ozemlju Rusije, Belorusije in Ukrajine.
Novo!!: Varjagi in Dneper · Poglej več »
Evdokija Makrembolitissa
Evdokija Makrembolitissa (grško: Ευδοκία Μακρεμβολίτισσα) je bila druga žena bizantinskega cesarja Konstantina X. Dukasa.
Novo!!: Varjagi in Evdokija Makrembolitissa · Poglej več »
Evropska Rusija
Ukrajine. Evropska Rusija je zahodni in najbolj poseljen del Rusije, ki se geografsko nahaja na evropski podcelini, v nasprotju z njenim redko poseljenim in zelo velikim vzhodnim azijskim delom, ki zajema celotno severno regijo celine.
Novo!!: Varjagi in Evropska Rusija · Poglej več »
Géza Ogrski
Géza, veliki knez Madžarov (972- 997), * ca.
Novo!!: Varjagi in Géza Ogrski · Poglej več »
Gomilno grobišče
Gomilni grobovi ali tumulus (iz latinskega glagola tumēre.
Novo!!: Varjagi in Gomilno grobišče · Poglej več »
Hagija Sofija
Hagija Sofija (grško Ναός τῆς Ἁγίας τοῦ Θεοῦ Σοφίας, turško Ayasofya, latinsko Sancta Sophia ali Sancta Sapientia), nekoč Cerkev svete Božje modrosti in zdaj uradno Velika mošeja Hagija Sofija je nekdanja patriarhalna bazilika in zdajšnja mošeja v turškem mestu Carigrad, nekdaj prestolnici Bizantinskega cesarstva Konstantinoplu (Carigradu).
Novo!!: Varjagi in Hagija Sofija · Poglej več »
Hansa
''Carta Marina'' iz dobe Hanse (1539) je prvi znan prikaz nordijskih držav na zemljevidu Hanzeatska zveza ali Hansa (srednja nizka nemščina: Hanse, Düdesche Hanse, Hansa; standardna nemščina Deutsche Hanse, nizozemsko Hanze, latinsko Hansa Teutonica) je bila trgovska in obrambna konfederacija trgovskih cehov in trgovskih mest v severozahodni in srednji Evropi.
Novo!!: Varjagi in Hansa · Poglej več »
Hazari
Hazarski kaganat od leta 650 do 850 Hazari (narečno turško: Xazarlar) so bili polnomadsko turško ljudstvo, ki je od 7.
Novo!!: Varjagi in Hazari · Poglej več »
Igor Kijevski
Igor Kijevski (rusko Игорь Рюрикович, Igor Rjurikovič), kijevski veliki knez, † 945.
Novo!!: Varjagi in Igor Kijevski · Poglej več »
Ingrija
Zgodovinska Ingrija (estonsko Ingeri, Ingerimaa, finsko Inkeri ali Inkerinmaa, švedsko Ingermanland, rusko Ингрия, Ingriya ali Ижора, Ižora) je pokrajina ob južni obali Finskega zaliva.
Novo!!: Varjagi in Ingrija · Poglej več »
Ivan II. Komnen
Ivan II.
Novo!!: Varjagi in Ivan II. Komnen · Poglej več »
Jaroslav Modri
Jaroslav Vladimirovič ali Jaroslav I. Kijevski ali Jaroslav Modri (rusko: Ярослав Мудрый), kijevski veliki knez, * okrog 978, † 20. februar 1054.
Novo!!: Varjagi in Jaroslav Modri · Poglej več »
Kijevska Rusija
Kijevska Rusija (starovzhodnoslovansko Ки́евская Русь) je bila srednjeveška vzhodnoslovanska država, ki je nastala leta 882 in je obstajala do sredine 13. stoletja.
Novo!!: Varjagi in Kijevska Rusija · Poglej več »
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Novo!!: Varjagi in Konstantinopel · Poglej več »
Krāslava
Krāslava (rusko in belorusko Краслава, nemško Kreslau, poljsko Krasław, v latgalijščini Kruoslova) je mesto in upravno središče istoimenske občine, v Latgalijski pokrajini v Latviji.
Novo!!: Varjagi in Krāslava · Poglej več »
Ljaoning (letalonosilka)
Ljaoning je prva letalonosilka Kitajske vojne mornarice.
Novo!!: Varjagi in Ljaoning (letalonosilka) · Poglej več »
Makedonska dinastija
Bazilij I. Makedonska dinastija je bila rodbina, ki je vladala v Bizantinskemu cesarstvu od leta 867, ko je nasledila Amorijsko dinastijo, do leta 1056, ko sta oblast prevzeli dinastiji Komnenov in Dukasov.
Novo!!: Varjagi in Makedonska dinastija · Poglej več »
Mihael III. Pijanec
Mihael III. (grško Μιχαήλ Γʹ) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal od leta 842 do 867, * 19. januar 840, † 23/24. september 867.
Novo!!: Varjagi in Mihael III. Pijanec · Poglej več »
Moskva
Moskva (a) je glavno mesto in največje mesto v Rusiji, ima tudi status federalnega mesta v upravni delitvi Rusije.
Novo!!: Varjagi in Moskva · Poglej več »
Nikolaj Ivanovič Kostomarov
Nikolaj Ivanovič Kostomarov, rusko-ukrajinski zgodovinar, pisatelj, pesnik in publicist, * 16. maj 1817, sloboda Jurasovka, Voroneška gubernija, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 19. april 1885, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Novo!!: Varjagi in Nikolaj Ivanovič Kostomarov · Poglej več »
Normani
12. stoletju (rdeče) Normani (iz Northmen, severnjaki) so bili ljudstvo, ki se je od 8. stoletja dalje iz Skandinavije selilo na jug in se ustavilo v pokrajini današnje Francije, ki se po njih imenuje Normandija.
Novo!!: Varjagi in Normani · Poglej več »
Novgorodska republika
Novgorodska republika (rusko Новгородская республика, Novgorodskaja respublika, starovzhodnoslovansko Новгородскаѧ землѧ, Novgorodskaę zemlę, latinsko Novogardia) ali Novgorodska Rusija (rusko Новгородская Русь, Novgorodskaya Rus') je bila srednjeveška država, ki je obstajala od 12.
Novo!!: Varjagi in Novgorodska republika · Poglej več »
Oleg Novgorodski
Oleg Novgorodski (starovzhodnoslovansko: Олег, staronordijsko: Helgi, hazarsko: verjetno Helgu), poznan tudi kot Oleg Prerok (Oleg Vešči), † 912 ali 922, je bil varjaški knez (konung), ki je v zgodnjem 10.
Novo!!: Varjagi in Oleg Novgorodski · Poglej več »
Prevozna pot
Portage - Prevozna pot Prevozna pot (angleško portage ali portaging) je praksa prevoza vodnega plovila ali tovora po kopnem, bodisi zaradi ovire v reki ali med dvema vodnima telesoma.
Novo!!: Varjagi in Prevozna pot · Poglej več »
Primicerij
Primicerij (latinsko primicerius, grško πριμικήριος) je bil naziv, ki se je v poznem Rimskem in Bizantinskem cesarstvu uporabljal za načelnike administrativnih oddelkov, v Cerkvi pa za naslavljanje vodij različnih kolegijev.
Novo!!: Varjagi in Primicerij · Poglej več »
Pskov
99) je simbol nekdanje moči in neodvisnosti Pskova. Pskov (zastarelo Пльсковъ) je starodavno mesto v severozahodni Rusiji približno 70 km od meje z Estonijo ob reki Velikaja (57°49′ severno, 28°20′ vzhodno) pri njenem izlivu v Čudsko-Pskovsko jezero.
Novo!!: Varjagi in Pskov · Poglej več »
Rurik
Rurik ali Rjurik (rusko: Рюрик, Rjurik, starovzhodnonordijsko: Rørik, kar pomeni »slavni vladar«), * okrog 830, † okrog 879, je bil varjaški poglavar, ki je leta 862 prevzel oblast v Ladogi, zgradil naselje Holmgard v bližini Novgoroda in ustanovil dinastijo Rurikov, ki je vladala v Kijevski Rusiji (do leta 1240), zatem pa v Gališko-Volinski kneževini (do 14. stoletja) in v Veliki moskovski kneževini (do 16. stoletja).
Novo!!: Varjagi in Rurik · Poglej več »
Rurikidi
Vladimir Veliki, desno pa Dimitrij Donski. Rurikidi, dinastija, ki je od 10.
Novo!!: Varjagi in Rurikidi · Poglej več »
Ruski kaganat
Evropa v zgodnjem 9. stoletju Ruski kaganat (tudi Volhovska Rusija, Ilmenska Rusija ali Novgorodska Rusija) je naziv vzhodnoevropske države, ki je bila na višku moči v slabo dokumentiranem poznem 8.
Novo!!: Varjagi in Ruski kaganat · Poglej več »
Semigali
Latgalci in druga baltska ljudstva okoli leta 1200. Vzhodni Balti so označeni z rjavimi barvami, zahodni Balti pa z zelenimi. Meje med njimi so približne. Semigali (latvijsko Zemgaļi, litovsko Žiemgaliai) so bili baltsko pleme, ki je živelo na ozemlju sedanje Latvije in severne Litve.
Novo!!: Varjagi in Semigali · Poglej več »
Sicilija (dežela)
Italijanska dežela Sicilija (v italijanščini in sicilijanščini Sicilia), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo, in ena od petih s posebnim statutom.
Novo!!: Varjagi in Sicilija (dežela) · Poglej več »
Skandinavija
Zemljevid, ki prikazuje dve splošni definiciji "Skandinavije"; kulturna, zgodovinska in etnojezikovna regija v severni Evropi Skandinavija (danščina, švedščina in arhaična danonorveščina: Skandinavien; norveščina, ferščina in finščina: Skandinavia; Skandinavía; samijski jezik: Skadesi-suolu, Skađsuâl) je podregija v Severni Evropi z močnimi zgodovinskimi, kulturnimi in jezikovnimi vezmi med njenimi konstitutivnimi narodi.
Novo!!: Varjagi in Skandinavija · Poglej več »
Smolensk
Smolensk (Смоленск) je mesto in upravno središče Smolenske oblasti v Rusiji, ki leži ob reki Dneper, 360 kilometrov zahodno-jugozahodno od Moskve.
Novo!!: Varjagi in Smolensk · Poglej več »
Tagma (vojaška enota)
Tagma (grško) je bila vojaška enota velikosti bataljona ali polka (500-1500 mož).
Novo!!: Varjagi in Tagma (vojaška enota) · Poglej več »
Tisočletje Rusije
Tisočletje Rusije Spomenik Tisočletje Rusije (1862) s stolnico sv. Sofije v ozadju Tisočletje Rusije (Tisjačeletije Rossii) je bronast spomenik v Novgorodskem kremlju.
Novo!!: Varjagi in Tisočletje Rusije · Poglej več »
Trgovska pot od Varjagov do Grkov
Trgovska pot od Varjagov do Grkov (rusko Путь «из варяг в греки», Put iz varyag v greki, švedsko Vägen från varjagerna till grekerna, grško Εμπορική Οδός Βαράγγων - Ελλήνων) je trgovska pot, ki je povezovala Skandinavijo, Kijevsko Rusijo in Bizantinsko cesarstvo.
Novo!!: Varjagi in Trgovska pot od Varjagov do Grkov · Poglej več »
Veliki Novgorod
Veliki Novgorod je najstarejše mesto v severozahodni Rusiji in upravno središče Novgorodske oblasti.
Novo!!: Varjagi in Veliki Novgorod · Poglej več »
Vikinška doba
Vikinška doba (793–1066 n. št.) je bilo obdobje v srednjem veku, ko so se Norvežani, znani kot Vikingi, lotili obsežnih plenitev, koloniziranja, osvajanja in trgovanja po vsej Evropi in dosegli Severno Ameriko.
Novo!!: Varjagi in Vikinška doba · Poglej več »
Vikingi
Vikingi med spopadom (v okviru zgodovinskega festivala) Vikingi so bili bojevniki in trgovci, ki so plenili po obalah Skandinavije, Britanskega otočja in drugih delih Evrope med 8. in 12. stoletjem in trgovali širše po Evropi.
Novo!!: Varjagi in Vikingi · Poglej več »
Viljem Železna roka
Viljem I. Hautevillski, znan kot Viljem Železna roka (francosko Guillaume Bras-de-fer, italijansko Guglielmo Braccio di Ferro, sicilsko Gugghiermu Vrazzu di Ferru) je bil normanski avanturist in ustanovitelj dinastije Hauteville, * 1010, polotok Cotentin, Francija, † 1046, Apulija.
Novo!!: Varjagi in Viljem Železna roka · Poglej več »
Volška trgovska pot
V srednjem veku je Volška trgovska pot povezala severno Evropo in severozahodno Rusijo s Kaspijskim jezerom, preko reke Volge.
Novo!!: Varjagi in Volška trgovska pot · Poglej več »
Volga
Volga je reka, ki teče po zahodni Rusiji od izvira v Valdajskem hribovju v Tverski oblasti do izliva v Kaspijsko jezero.
Novo!!: Varjagi in Volga · Poglej več »
Zgodovina Rimskega cesarstva
Širjenje Rimske republike in Rimskega cesarstva Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku t. i. republikanske dobe antičnega Rima (Rimski republiki), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka.
Novo!!: Varjagi in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »
912
912 (CMXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Varjagi in 912 · Poglej več »
