Kazalo
87 odnosi: Admiral, Afrika, Ahajska kneževina, Aleksej I. Komnen, Anatolija, Andronik II. Paleolog, Aristokracija, Armenija, Autokrator, Avtokracija, Štefan Nemanja, Basileopator, Basileus, Bataljon, Béla III., Beneška republika, Birokracija, Bizantinski senat, Bizantinsko cesarstvo, Carigrad, Cezar (naslov), De ceremoniis, Despot (dvorni naslov), Dioklecijan, Divizija, Domestikos, Dromon, Drungarij, Epirski despotat, Filotejev Kletorologij, Foederati, Franki, General, Helena Dragaš, Heraklij, Imperator, Islam, Italija, Italijanski katepanat, Ivan I. Cimisk, Ivan VIII. Paleolog, Justinijan I., Justinijan II., Kalojan, Konstantin I. Veliki, Konstantin VII. Porfirogenet, Kuropalat, Latinščina, Leon III. Izavrijec, Leon VI. Modri, ... Razširi indeks (37 več) »
- Bizantinski naslovi in položaji
Admiral
SV Admiral je najvišji pomorski čin v Slovenski vojski in v večini vojnih mornaric, hkrati pa tudi stopnja v vojaški hierarhiji; v kopenski vojski je enak činu generala.
Poglej Bizantinska aristokracija in birokracija in Admiral
Afrika
Áfrika (pogovorno črna celina, tudi tropska celina) je za Azijo druga največja celina, tako po površini kot po prebivalstvu.
Poglej Bizantinska aristokracija in birokracija in Afrika
Ahajska kneževina
Ahajska ali Morejska kneževina (grško: Πριγκιπάτον Αχαϊας) je bile ena od držav, ki so nastale po padcu Konstantinopla in razpadu Bizantinskega cesarstva po četrti križarski vojni.
Poglej Bizantinska aristokracija in birokracija in Ahajska kneževina
Aleksej I. Komnen
Aleksej I. Komnen (grško Αλέξιος Α' Κομνηνός, Alexios I Komnēnos; latinsko Alexius I Comnenus), bizantinski cesar (1081–1118), * 1048, † 15. avgust 1118.
Poglej Bizantinska aristokracija in birokracija in Aleksej I. Komnen
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Poglej Bizantinska aristokracija in birokracija in Anatolija
Andronik II. Paleolog
Andronik II.
Poglej Bizantinska aristokracija in birokracija in Andronik II. Paleolog
Aristokracija
Aristokracija (gr. aristokratia, sestavljeno iz besed αριστος (aristos) najboljši + κρατεω (krateo) vladati; vladavina najboljših) je naziv, ki najbolj pogosto pomeni najvišji, najbolj priviligirani sloj plemstva ali pa najvišji sloj nekega družbenega razreda.
Poglej Bizantinska aristokracija in birokracija in Aristokracija
Armenija
Republika Armenija je celinska država v južnem Zakavkazju, ozemeljskem pasu med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom.
Poglej Bizantinska aristokracija in birokracija in Armenija
Autokrator
Konstantina VII. Porfirogeneta; napis se bere: Konstantin, Bogu zvest, ''autokratōr'' in ''basileus'' Rimljanov Autokratōr (grško αὐτοκράτωρ, mn. αὐτοκράτορες iz grškega αὐτός in κράτος, slovensko samodržec, avtokrat) je bila grška epiteta za posameznika, ki je izvajal absolutno oblast brez omejevanja nadrejenih.
Poglej Bizantinska aristokracija in birokracija in Autokrator
Avtokracija
Avtokracija je oblika vladavine, kjer pripada vsa oblast samo eni osebi, praviloma povezana z nasiljem in neomejeno samovoljo.
Poglej Bizantinska aristokracija in birokracija in Avtokracija
Štefan Nemanja
Štefan Nemanja (srbsko Стефан Немања, Stefan Nemanja) je bil od leta 1166 do 1196 veliki župan (knez) srbske velike kneževine Raške, * okoli 1113, Ribnica, Zeta, 13. februar 1199, Hilandar, Grčija.
Poglej Bizantinska aristokracija in birokracija in Štefan Nemanja
Basileopator
Bronasti ''folis'' Romana Lekapena, enega od dveh ''basileopatorjev'' v bizantinski zgodovini Basileopatōr (grško βασιλεοπάτωρ, dobesedno basileusov oče) je bil eden od najvišjih in izjemnih posvetnih naslovov Bizantinskega cesarstva.
Poglej Bizantinska aristokracija in birokracija in Basileopator
Basileus
Antioha I. Soterja. Na zadnji strani kovanca je podoba Apolona, sedečega na omfalosu. Grški napis se bere: ''ΒΑΣΙΛΕΩΣ ΑΝΤΙΟΧΟΥ'' (kralj Antioh). Basileus (grško βασιλεύς) je grški naslov, s katerim so v preteklosti naslavljali različne monarhe.
Poglej Bizantinska aristokracija in birokracija in Basileus
Bataljon
Bataljon (angleško Battalion, nemško Bataillon) je stalna pehotna formacija.
Poglej Bizantinska aristokracija in birokracija in Bataljon
Béla III.
Béla III. (madžarsko: III. Béla, hrvaško: Bela III, slovaško: Belo III), kralj Madžarske in kralj Hrvaške (1172-1196), vojvoda Hrvaške in Dalmacije (1161-1163), pripadnik dinastije Árpádovcev, * okrog 1148, † 23. april 1196.
Poglej Bizantinska aristokracija in birokracija in Béla III.
Beneška republika
Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.
Poglej Bizantinska aristokracija in birokracija in Beneška republika
Birokracija
Birokratizem (iz francoščine bureau - prevleka uradniškega stola, urad, uradno osebje, in grško χρατεω, hrateo - vladati) je sistem v upravi, v katerem dominira formalizem in slepo sledenje predpisom brez občutka za njihov smisel in ne glede na resnične potrebe v konkretni situaciji.
Poglej Bizantinska aristokracija in birokracija in Birokracija
Bizantinski senat
Personifikacija Senata s fascesom v rokah; konzularni diptih Teodorja Filoksena iz leta 525 Bizantinski senat ali vzhodnorimski senat (grško: Σύγκλητος ali Γερουσία) je bil nadaljevanje rimskega senata.
Poglej Bizantinska aristokracija in birokracija in Bizantinski senat
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Bizantinska aristokracija in birokracija in Bizantinsko cesarstvo
Carigrad
Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.
Poglej Bizantinska aristokracija in birokracija in Carigrad
Cezar (naslov)
Julij Cezar, po katerem je naslov dobil ime Gaj Avgust Oktavijan, prvi nosilec naslova ''cezar'' Cezar (latinsko) je bil naslov vladarjev Rimskega cesarstva.
Poglej Bizantinska aristokracija in birokracija in Cezar (naslov)
De ceremoniis
De ceremoniis, tudi cærimoniis ali cerimoniis, je latinski naslov opisa slavnostnega protokola na dvoru bizantinskega cesarja v Konstantinoplu.
Poglej Bizantinska aristokracija in birokracija in De ceremoniis
Despot (dvorni naslov)
Despot (grško δεσπότης, gospod, gospodar) je bil visok bizantinski dvorni naslov, rezerviran za zete vladajočih cesarjev, ki je sprva pomenil cesarjevega zakonitega naslednika.
Poglej Bizantinska aristokracija in birokracija in Despot (dvorni naslov)
Dioklecijan
Dioklecijan (latinsko), rimski cesar med letoma 284 in 305, * okoli 245, Dalmacija;, † 311, Split.
Poglej Bizantinska aristokracija in birokracija in Dioklecijan
Divizija
Divizija (angleško in nemško Division) je stalna vojaška formacija.
Poglej Bizantinska aristokracija in birokracija in Divizija
Domestikos
Domestikos (grško, iz latinskega domesticus, domač) je bil državni, cerkveni in vojaški položaj v poznem Rimskem in Bizantinskem cesarstvu.
Poglej Bizantinska aristokracija in birokracija in Domestikos
Dromon
Dromon (iz, tekač) je bila od 6.
Poglej Bizantinska aristokracija in birokracija in Dromon
Drungarij
Drungarij (grško δρουγγάριος iz latinskega drungarius) je bil poznorimski in bizantinski vojaški čin, ki je pomenil poveljnika vojaške enote drungos v velikosti bataljona.
Poglej Bizantinska aristokracija in birokracija in Drungarij
Epirski despotat
Epirski despotat in druge države, ki so nastale po razpadu Bizantinskega cesarstva leta 1204; zemljevid prikazuje stanje leta 1265 (William R. Shepherd, ''Historical Atlas,'' 1911) Epírski despotát ali Epírska kneževína je bila ena od grških nasledstvenih držav Bizantinskega cesarstva, ki so nastale po padcu Bizanca v četrti križarski vojni leta 1204.
Poglej Bizantinska aristokracija in birokracija in Epirski despotat
Filotejev Kletorologij
Filotejev Kletorologij (grško: Κλητορολόγιον) je najdaljši in najpomembnejši seznam bizantinskih državnih uradnikov in njihove hierarhije na cesarskem dvoru (Taktika).
Poglej Bizantinska aristokracija in birokracija in Filotejev Kletorologij
Foederati
Foederatus (mn. foederati iz latinske besede foedus, ki pomeni pogodbo ali zvezo) je latinski izraz, katerega pomen in raba sta se s časom spreminjali od zgodnje Rimske republike do konca Zahodnega Rimskega cesarstva.
Poglej Bizantinska aristokracija in birokracija in Foederati
Franki
Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.
Poglej Bizantinska aristokracija in birokracija in Franki
General
Generál (iz - splošen) je hkrati najvišja stopnja činov in vojaški čin v Slovenski vojski.
Poglej Bizantinska aristokracija in birokracija in General
Helena Dragaš
Helena Dragaš (srbsko Јелена Драгаш, Jelena Dragaš, grško, Elenē Dragasē) je bila soproga bizantinskega cesarja Manuela II. Paleologa in mati zadnjih dveh bizantinskih cesarjev, Ivana VIII. Paleologa in Konstantina XI. Paleologa, * okoli 1372, † 23. marec 1450.
Poglej Bizantinska aristokracija in birokracija in Helena Dragaš
Heraklij
Flavij Heraklij Avgust, po poreklu Armenec, je bil od 5.
Poglej Bizantinska aristokracija in birokracija in Heraklij
Imperator
Imperátor je latinska beseda za poveljnika.
Poglej Bizantinska aristokracija in birokracija in Imperator
Islam
Islam (arabsko الإسلام,al-Islaam) je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu (ar. Muhammadu).
Poglej Bizantinska aristokracija in birokracija in Islam
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Bizantinska aristokracija in birokracija in Italija
Italijanski katepanat
Italijanski katepanat (grško: κατεπανάτον Ἰταλίας) je bila provinca Bizantinskega cesarstva, ki je obsegala italijansko ozemlje južno od črte Monte Gargano – Salerno.
Poglej Bizantinska aristokracija in birokracija in Italijanski katepanat
Ivan I. Cimisk
Ivan I. Cimisk (grško Ιωάννης Α΄ Τζιμισκής, Iōannēs I Tzimiskēs) je bil cesar Bizantinskega cesarstva - Romanije, ki je vladal od leta 969 do 976, * 925, Konstantinopel, † 10. januar, 976, Konstantinopel.
Poglej Bizantinska aristokracija in birokracija in Ivan I. Cimisk
Ivan VIII. Paleolog
Ivan VIII.
Poglej Bizantinska aristokracija in birokracija in Ivan VIII. Paleolog
Justinijan I.
Flavius Petrus Sabbatius Justinianus ali Justinjian I., imenovan tudi »Veliki«, vzhodnorimski cesar, * 482, Tauresium, danes Justiniana Prima pri Leskovcu, † 14. november 565, Konstantinopel (danes Carigrad).
Poglej Bizantinska aristokracija in birokracija in Justinijan I.
Justinijan II.
Justinijan II. (grško Ἰουστινιανός, Ioustinianós, latinsko Iustinianus), zaradi odrezanega nosa imenovan tudi Breznosi (grško Ρινότμητος, Rinotmētos), je bil zadnji bizantinski cesar iz Heraklijeve dinastije, ki je vladal od leta 685 do 695 in ponovno od leta 705 do 711, * 669, † 4.
Poglej Bizantinska aristokracija in birokracija in Justinijan II.
Kalojan
Kalojan, Kalojan Asen ali Ivan I. Kalojan (bolgarsko: Калоян Асен, Kalojan Asen, grško: Καλογιάννης ή Ιωαννίτσης Kalojannes e Ioannices), bolgarski car (1197-1207), * 1168 ali 1169, † oktober 1207, Solun, Grčija.
Poglej Bizantinska aristokracija in birokracija in Kalojan
Konstantin I. Veliki
Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Konstantin I. (latinsko, grško), med zahodnimi kristjani znan tudi kot Konstantin Veliki, med vzhodnimi kristjani pa kot Sveti Konstantin, rimski cesar, ilirskega porekla (306-337), * 28. februar (verjetno) 272, Naissus, Gornja Mezija (današnji Niš, Srbija), † 22.
Poglej Bizantinska aristokracija in birokracija in Konstantin I. Veliki
Konstantin VII. Porfirogenet
Konstantin VII.
Poglej Bizantinska aristokracija in birokracija in Konstantin VII. Porfirogenet
Kuropalat
Kuropalat (grško: κουροπαλάτης, iz latinskega cura palatii, skrbi za palačo),Kazhdan, str.
Poglej Bizantinska aristokracija in birokracija in Kuropalat
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Bizantinska aristokracija in birokracija in Latinščina
Leon III. Izavrijec
Leon III.
Poglej Bizantinska aristokracija in birokracija in Leon III. Izavrijec
Leon VI. Modri
Leon VI.
Poglej Bizantinska aristokracija in birokracija in Leon VI. Modri
Logotet
Logotet (grško, logothétēs, mn., logothétai, latinsko logotheta, mn. logothetae, bolgarsko логотет, logotet, romunsko logofăt, srbsko логотет, logotet) je bil uradniški naziv, ki izvira iz Bizantinskega cesarstva.
Poglej Bizantinska aristokracija in birokracija in Logotet
Logothetes tou dromou
Poštni logotet (grško) je bil načelnik javne pošte (latinsko, grško ali enostavno) in eden od najvišjih fiskalnih ministrov (logotetov) Bizantinskega cesarstva.
Poglej Bizantinska aristokracija in birokracija in Logothetes tou dromou
Logothetes tou genikou
Logothetes tou genikou (grško ali krajše, genikon, generalni logotet) je bil v srednjem Bizantinskem cesarstvu generalni finančni minister.
Poglej Bizantinska aristokracija in birokracija in Logothetes tou genikou
Magister officiorum
Notitii Dignitatum'': codicil njegovega položaja na stojalu ter ščiti z emblemi cesarski polkov in izbrano orožje in oklepi, ki nakazujejo, da so bili v njegovi pristojnosti tudi cesarski arzenali Magister officiorum (grško μάγιστρος τῶν ὀφφικίων, slovensko predstojnik (državnih) uradov) je bil v poznem Rimskem cesarstvu in prvih stoletjih Bizantinskega cesarstva eden od najvišjih državnih položajev.
Poglej Bizantinska aristokracija in birokracija in Magister officiorum
Manuel I. Komnen
Manuel I. Komnen (grško) je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 1143 do 1180, * 28. november 1118, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo, † 24. september 1180, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo.
Poglej Bizantinska aristokracija in birokracija in Manuel I. Komnen
Nikifor II. Fokas
Nikifor II.
Poglej Bizantinska aristokracija in birokracija in Nikifor II. Fokas
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Poglej Bizantinska aristokracija in birokracija in Ogrska
Parakoimomenos
Parakoimōmenos (grško, dobesedno tisti, ki spi ob (cesarski spalnici), komornik) je bil bizantinski dvorni položaj, običajno rezerviran za evnuhe.
Poglej Bizantinska aristokracija in birokracija in Parakoimomenos
Peloponez
Peloponez (Peloponnesus; grško Πελοπόννησος, Pelopónnēsos) je polotok ali otok in geografska regija v južni Grčiji.
Poglej Bizantinska aristokracija in birokracija in Peloponez
Perzija
Pêrzija je država, ki so jo stari Perzijci osnovali pod kraljem Ahemenom (okoli 700 do 675 pr. n. št.) iz vladarske rodbine Ahemenidov.
Poglej Bizantinska aristokracija in birokracija in Perzija
Porfir
Porfir Porfir je skupno ime za vse magmatske kamnine z velikim deležem ortoklaza in obarvanih mineralov in s porfirsko strukturo, pa tudi skrajšana označitev za kremenov porfir ali ortofir.
Poglej Bizantinska aristokracija in birokracija in Porfir
Porfirogenet
Konstantin VII. Porfirogenet Porfirogenet (grško Πορφυρογέννητος, rojen v škrlatu, latinizirano v Porphyrogenitus) je bil bizantinski častni naslov sinov in hčera (Πορφυρογέννητη, porfirogeneta), rojenih v času, ko je njihov oče že bil bizantinski cesar.
Poglej Bizantinska aristokracija in birokracija in Porfirogenet
Prefekt
Prefekt, (latinsko praefectus, predstojnik, nadzornik, poglavar), je vzgojitelj v internatu in visok ali najvišji upravni uradnik v provinci ali departmaju.
Poglej Bizantinska aristokracija in birokracija in Prefekt
Protospatarij
Protospatarij (grško, prvi spatarij) je bil v srednjem bizantinskem obdobju od 8.
Poglej Bizantinska aristokracija in birokracija in Protospatarij
Protovestiarij
Protovestiarij (grško πρωτοβεστιάριος, prvi vestiarij) je bil visok bizantinski dvorni položaj, prvotno rezerviran za evnuhe.
Poglej Bizantinska aristokracija in birokracija in Protovestiarij
Regent
Regent (iz latinščine regere - voditi) je naziv za vladarjevega namestnika v monarhijah, ki vlada med njegovo mladostjo in/ali odsotnostjo; regent je po navadi iz vrst visokega plemstva ali pa član kraljeve družine.
Poglej Bizantinska aristokracija in birokracija in Regent
Rimska republika
Rimska republika je bila oblika države v antičnem Rimu, ki je trajala od leta 509 pr.
Poglej Bizantinska aristokracija in birokracija in Rimska republika
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Bizantinska aristokracija in birokracija in Rimsko cesarstvo
Roman I. Lekapen
Roman I. Lekapen (grško Ρωμανός Α΄ Λακαπηνός) je bil armenski poveljnik bizantinske voje mornarice, ki je od leta 920 do odstavitve 16.
Poglej Bizantinska aristokracija in birokracija in Roman I. Lekapen
Ruščina
Rúščina (ру́сский язы́к (rússkij jazýk)) je jezik, ki se skupaj z ukrajinščino in beloruščino umešča v vzhodnoslovansko podskupino slovanskih jezikov.
Poglej Bizantinska aristokracija in birokracija in Ruščina
Sebastokrator
Sebastokrator (grško σεβαστοκράτωρ, bolgarsko in srbsko cевастократор) je bil visok dvorni naslov v poznem Bizantinskem cesarstvu.
Poglej Bizantinska aristokracija in birokracija in Sebastokrator
Senat
Senat (latinsko senatus) je politično telo, ki je v nekaterih državah enak gornjemu domu parlamenta oz.
Poglej Bizantinska aristokracija in birokracija in Senat
Seznam bizantinskih cesarjev
Konstantin I. Veliki z maketo Konstantinopla (mozaik v Aja Sofiji) Seznam bizantinskih cesarjev vsebuje cesarje od ustanovitve Konstantinopla leta 330, ki običajno označuje začetek Vzhodnorimskega oziroma Bizantinskega cesarstva.
Poglej Bizantinska aristokracija in birokracija in Seznam bizantinskih cesarjev
Srbščina
Srbščina (srbsko српски језик, srpski jezik) je južnoslovanski jezik.
Poglej Bizantinska aristokracija in birokracija in Srbščina
Srbija
Republika Srbija je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).
Poglej Bizantinska aristokracija in birokracija in Srbija
Srem
Zemljevid Srema Srem je pokrajina v Panonski nižini, razdeljena med Srbijo in Hrvaško.
Poglej Bizantinska aristokracija in birokracija in Srem
Strateg
Bista neznanega grškega stratega s korintskim šlemom; rimska kopija grškega kipa iz leta okrog 400 pr. n. št. Insignije stratigósa sodobne grške armade. Strateg (grško: στρατηγός, strategos), v antični Grčiji in Bizantinskem cesarstvu vojskovodja ali general, lahko tudi vojaški guverner.
Poglej Bizantinska aristokracija in birokracija in Strateg
Stratopedarches
Stratopedarchēs (– poveljnik ali gospodar tabora) je bil od 1.
Poglej Bizantinska aristokracija in birokracija in Stratopedarches
Sultan
Sultan (arabsko سلطان) je islamski vladarski naslov.
Poglej Bizantinska aristokracija in birokracija in Sultan
Sultanat Rum
Sultanat Rum (ali Anadolu Selçuklu Devleti ali Türkiye Selçuklu Devleti ali Konya Selçuklu Devleti) je bil nadaljevanje Velikega seldžuškega cesarstva v Anatoliji. Prestolnica sultanata je bil najprej İznik (Nikeja) in za njim Konya. Sultanov dvor je bil zelo mobilen, zato so bile začasne prestolnice tudi druga mesta, na primer Kayseri in Sivas.
Poglej Bizantinska aristokracija in birokracija in Sultanat Rum
Taktikon Uspenskega
Taktikon Uspenskega je dogovorjeno ime seznama naslovov civilnih, vojaških in cerkvenih uradnikov in funkcionarjev Bizantinskega cesarstva in njihove hierarhije na cesarskem dvoru, ki je nastal sredi 9.
Poglej Bizantinska aristokracija in birokracija in Taktikon Uspenskega
Tervel
Tervel (bolgarsko: Тервел), v nekaterih bizantinskih virih tudi Tarvel, Terval in Terbelis, bolgarski cesar z začetka 8.
Poglej Bizantinska aristokracija in birokracija in Tervel
Tribun
Tribun (latinsko tribunus) je bil naslov različnih izvoljenih uradnikov v starem Rimu.
Poglej Bizantinska aristokracija in birokracija in Tribun
Varjagi
''Obiskovalci z druge strani morja'', slika Nikolaja Konstantinoviča Reriha (1899), ki prikazuje pristanek prvih varjaških pustolovcev v Rusiji Varjagi ali Varangjani (staronordijsko: Væringjar, rusko in) so bili Vikingi, ki so predvsem v 9.
Poglej Bizantinska aristokracija in birokracija in Varjagi
Vazal
Vazal je zgodovinski naziv, ki se uporablja za spremljevalca, ki se je zavezal, da bo svojemu močnemu zaščitniku zvest do konca življenja.
Poglej Bizantinska aristokracija in birokracija in Vazal
Vojvoda
Vojvoda je titula suverenega vladarja evropske vojvodine.
Poglej Bizantinska aristokracija in birokracija in Vojvoda
Zoste patrikia
Kastorije okoli leta 1070 Zōstē patrikía (grško ζωστὴ πατρικία) je bil bizantinski dvorni naslov, rezerviran izključno za žensko, ki je bila glavna spremljevalka in pomočnica vladajoče cesarice.
Poglej Bizantinska aristokracija in birokracija in Zoste patrikia