Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prenesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Roman I. Lekapen

Index Roman I. Lekapen

Roman I. Lekapen (grško Ρωμανός Α΄ Λακαπηνός) je bil armenski poveljnik bizantinske voje mornarice, ki je od leta 920 do odstavitve 16.

42 odnosi: Abasidski kalifat, Armenci, Armenija, Şanlıurfa, Bazilij I. Makedonec, Belizar, Bitinija, De administrando imperio, Donava, Grščina, Grški ogenj, Hazari, Igor Kijevski, Jezus Kristus, Judje, Konstantin VII. Porfirogenet, Konstantinopel, Leon VI. Modri, Madžari, Mandilion, Marmarsko morje, Mezopotamija, Oleg Novgorodski, Patriarh, Peloponez, Peter I. Bolgarski, Protovestiarij, Prvo bolgarsko cesarstvo, Roman II., Roman III. Argir, Samosata, Simeon I. Bolgarski, Srbi, Svjatoslav I. Kijevski, Trajan, Trakija, Uzurpator, 15. junij, 870, 920, 944, 948.

Abasidski kalifat

Abadidski kalifat (arabsko الخلافة العباسية, DIN al-Khilāfah al-'Abbāsīyyah) je bil tretji islamski kalifat po preroku Mohamedu.

Novo!!: Roman I. Lekapen in Abasidski kalifat · Poglej več »

Armenci

Armenci so narod oz.

Novo!!: Roman I. Lekapen in Armenci · Poglej več »

Armenija

Republika Armenija je celinska država v južnem Zakavkazju, ozemeljskem pasu med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom.

Novo!!: Roman I. Lekapen in Armenija · Poglej več »

Şanlıurfa

Şanlıurfa, skrajšano Ourfa ali Urfa, mesto v jugovzhodni Turčiji in glavno mesto province Şanlıurfa, nekdanja Edesa.

Novo!!: Roman I. Lekapen in Şanlıurfa · Poglej več »

Bazilij I. Makedonec

Bazilij I. Makedonec (grško: Βασίλειος ὁ Μακεδών) je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 867 do 886, * 811, † 29. avgust, 886.

Novo!!: Roman I. Lekapen in Bazilij I. Makedonec · Poglej več »

Belizar

Flavij Belizar (latinsko, grško, Flávios Velisários) je bil magister militum (poveljnik armade) Bizantinskega cesarstva, * okoli 500, † 565.

Novo!!: Roman I. Lekapen in Belizar · Poglej več »

Bitinija

Bitinija je bila antična pokrajina, kraljestvo, perzijska satrapija in rimska provinca v severozahodni Mali Aziji.

Novo!!: Roman I. Lekapen in Bitinija · Poglej več »

De administrando imperio

De administrando imperio (O upravljanju cesarstva) je latinski naslov spisa Πρὸς τὸν ἴδιον υἱὸν Ρωμανόν (Mojemu sinu Romanu), ki je napisan v grščini in je nastal v 10.

Novo!!: Roman I. Lekapen in De administrando imperio · Poglej več »

Donava

Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.

Novo!!: Roman I. Lekapen in Donava · Poglej več »

Grščina

Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.

Novo!!: Roman I. Lekapen in Grščina · Poglej več »

Grški ogenj

Slika uporabe grškega ognja na bizantinski ladji iz rokopisa iz 10. stoletja Grški ogenj je izraz za zažigalno bojno sredstvo, ki naj bi po bizantinskem kronistu Teofanu nastalo okoli leta 650.

Novo!!: Roman I. Lekapen in Grški ogenj · Poglej več »

Hazari

Hazarski kaganat od leta 650 do 850 Hazari (narečno turško: Xazarlar) so bili polnomadsko turško ljudstvo, ki je od 7.

Novo!!: Roman I. Lekapen in Hazari · Poglej več »

Igor Kijevski

Igor Kijevski (rusko Игорь Рюрикович, Igor Rjurikovič), kijevski veliki knez, † 945.

Novo!!: Roman I. Lekapen in Igor Kijevski · Poglej več »

Jezus Kristus

Jezus Kristus (v stari slovenski ljudski različici Jezuš Kristuš, iz in (v pomenu Maziljeni), tudi Jezus iz Nazareta ali Jezus Nazarečan, v krščanstvu osrednja osebnost, Božji sin, odrešenik in mesija, v islamu prerok, * ok. 4 pr. n. št., Betlehem, Judeja, † leta 30 ali 33. Večina sodobnih poznavalcev antike se strinja, da je Jezus dejansko obstajal in da je bil judovski rabin iz Galileje, ki je ustno razširjal svoj nauk. Krstil ga je Janez Krstnik. Križan je bil v Jeruzalemu po ukazu rimskega prefekta Poncija Pilata. Učenjaki so osnovali več portretov zgodovinskega Jezusa, ki ga pogosto prikazujejo kot nosilca ene od naslednjih vlog: voditelj apokaliptičnega gibanja, mesija, karizmatični zdravilec, čudodelec, modrec in filozof ali družbeni reformator, ki se je zavzemal za enakost vseh ljudi. Primerjali so novozavezne zapise z nekrščanskimi zgodovinskimi zapisi, da bi sestavili kronologijo Jezusovega življenja. Najširše uporabljena koledarska doba, v kateri je trenutno leto (okrajšano kot Anno Domini (n. št.), temelji na srednjeveški oceni leta Jezusovega rojstva. Kristjani verujejo, da je Jezus v svetu edinstvenega pomena. Krščanska doktrina vključuje tudi verovanje, da je bil Jezus spočet od Svetega Duha, rojen Devici, da je delal čudeže, ustanovil krščansko Cerkev, umrl na križu kot daritev v spravo za grehe, vstal od mrtvih in šel v nebesa, od koder se bo vrnil ob koncu časov. Velik del krščanstva časti Jezusa kot utelešenega Božjega sina, drugo od treh oseb Svete Trojice. Nekaj krščanskih skupnosti zavrača trinitaričnost, deloma ali v celoti, kot neskripturalno. Islam Jezusa (navadno prečrkovanega kot Isa) dojema kot pomembnega preroka in mesijo. Za muslimane je Jezus prinašalec prerok in sporočevalec ter otrok deviškega rojstva, vendar ne božjega, niti ni umrl zaradi križanja. Judje zavračajo verovanje, da je Jezus pričakovani Mesija, saj ni izpolnil mesijanskih prerokb iz Tanaka.

Novo!!: Roman I. Lekapen in Jezus Kristus · Poglej več »

Judje

Albert Einstein ● Sigmund Freud ● Golda Meir ● Harrison Ford ● Ralph Lauren ● Steven Spielberg ● Marilyn Monroe ● Jake Gyllenhaal ● Sarah Jessica Parker Júdje (Júdi, ali Žídje in Žídi ter Izraeliti in Jevreji, kar danes velja za manj primerno; hebrejsko יהודים, jehudim) so etnično-verska skupina, ki je nastala na območju Bližnjega vzhoda in je v genetskem jedru sorodna ljudstvom Rodovitnega polmeseca.

Novo!!: Roman I. Lekapen in Judje · Poglej več »

Konstantin VII. Porfirogenet

Konstantin VII.

Novo!!: Roman I. Lekapen in Konstantin VII. Porfirogenet · Poglej več »

Konstantinopel

Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).

Novo!!: Roman I. Lekapen in Konstantinopel · Poglej več »

Leon VI. Modri

Leon VI.

Novo!!: Roman I. Lekapen in Leon VI. Modri · Poglej več »

Madžari

Madžari, 21 stoletje Madžari (madžarsko Magyarok), znani tudi kot Ogri, so narod, katerega pripadniki živijo večinoma na Madžarskem.

Novo!!: Roman I. Lekapen in Madžari · Poglej več »

Mandilion

Kralj Abgar prejema prt z Jezusovo podobo; ilustracija iz 10. stoletja Mandilion, znan tudi kot Sveti Mandilion (Άgion Mandílion) je prt, na katerem se je, po izročilu, v starodavni Edesi čudežno pojavila Jezusova podoba.

Novo!!: Roman I. Lekapen in Mandilion · Poglej več »

Marmarsko morje

Marmarsko morjeSlika NASA Marmársko morje (tudi Marmorno morje, Mrámorno morje; (turško: Marmara denizi, grško: Μαρμαρα̃ Θάλασσα ali Προποντίδα) je 280 km dolgo (od Gallipolija do Izmita) in 80 km široko celinsko morje med Balkanskim polotokom in Malo Azijo, ki ga od Črnega morja loči ožina Bospor, od Egejskega morja pa ožina Dardanele. Površina morja je 11.655 km², od česar odpade 182 km² na otoke. V sredini doseže morje največjo globino okoli 1.261 m. Na vzhodu ga zaključuje Izmirski zaliv, na jugovzhodu pa zaliv Mudanya. Marmarsko morje deli Turčijo na evropski in azijski del, je torej na nek način tudi medcelinsko morje. V Marmarskem morju ležita dve skupini otokov, znani kot Prinčevi in Marmarski otoki. Slednji so znani po bogatih virih marmorja, po katerem je morje tudi dobilo ime (marmaros je grški izraz za marmor). Antično grško ime za to morje je Propontis (Προποντίς, -ίδος). Beseda je sestavljenka, pro- (pred) in pont- (morje); Grki so morali prepluti Marmarsko morje, da so prišli do Črnega morja. * Kategorija:Robna morja.

Novo!!: Roman I. Lekapen in Marmarsko morje · Poglej več »

Mezopotamija

Mezopotamija je aluvialna ravnica med rekama Evfrat in Tigris.

Novo!!: Roman I. Lekapen in Mezopotamija · Poglej več »

Oleg Novgorodski

Oleg Novgorodski (starovzhodnoslovansko: Олег, staronordijsko: Helgi, hazarsko: verjetno Helgu), poznan tudi kot Oleg Prerok (Oleg Vešči), † 912 ali 922, je bil varjaški knez (konung), ki je v zgodnjem 10.

Novo!!: Roman I. Lekapen in Oleg Novgorodski · Poglej več »

Patriarh

Patriarh (grško.

Novo!!: Roman I. Lekapen in Patriarh · Poglej več »

Peloponez

Peloponez (Peloponnesus; grško Πελοπόννησος, Pelopónnēsos) je polotok ali otok in geografska regija v južni Grčiji.

Novo!!: Roman I. Lekapen in Peloponez · Poglej več »

Peter I. Bolgarski

Peter I. (bolgarsko Петър I) je bil car Prvega bolgarskega cesarstva, ki je vladal od 27.

Novo!!: Roman I. Lekapen in Peter I. Bolgarski · Poglej več »

Protovestiarij

Protovestiarij (grško πρωτοβεστιάριος, prvi vestiarij) je bil visok bizantinski dvorni položaj, prvotno rezerviran za evnuhe.

Novo!!: Roman I. Lekapen in Protovestiarij · Poglej več »

Prvo bolgarsko cesarstvo

Prvo bolgarsko cesarstvo, srednjeveška država, ki so jo okoli leta 681 na severovzhodnem Balkanu ustanovili Prabolgari z združitvijo s sedmimi slovanskimi plemeni.

Novo!!: Roman I. Lekapen in Prvo bolgarsko cesarstvo · Poglej več »

Roman II.

Roman II. (grško Ρωμανός Β΄) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal od leta 959 do 963, ko je nenadoma umrl, * okoli 938, † 15. marec 963.

Novo!!: Roman I. Lekapen in Roman II. · Poglej več »

Roman III. Argir

Roman III.

Novo!!: Roman I. Lekapen in Roman III. Argir · Poglej več »

Samosata

Samosata je zgodovinsko mesto, v bližini današnjega mesta Samsat v Turčiji, ki je država na Bližnjem vzhodu.

Novo!!: Roman I. Lekapen in Samosata · Poglej več »

Simeon I. Bolgarski

Simeon I. Bolgarski ali Simeon I. Veliki (bolgarsko Симеон I Велики, Simeon I Veliki) je bil knez in zatem car Prvega bolgarskega cesarstva, ki je vladal od leta 893 do 927,Lalkov.

Novo!!: Roman I. Lekapen in Simeon I. Bolgarski · Poglej več »

Srbi

Srbi (srbsko Срби) so južnoslovanski narod, ki živi v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, na Hrvaškem, kot manjšina pa tudi v Severni Makedoniji.

Novo!!: Roman I. Lekapen in Srbi · Poglej več »

Svjatoslav I. Kijevski

Svjatoslav I. Kijevski ali Svjatoslav Igorevič (rusko Святослав Игоревич, Svjatoslav Igorevič), kijevski veliki knez, * okoli 942, † marec 972.

Novo!!: Roman I. Lekapen in Svjatoslav I. Kijevski · Poglej več »

Trajan

Arabija Marcus Ulpius Nerva Traianus, bolje znan kot Trajan, rimski cesar, * 18. september 53, Italika, antična Hispanija, † 9. avgust 117, Selinus, Kilikija.

Novo!!: Roman I. Lekapen in Trajan · Poglej več »

Trakija

Trakija (rumeno) znotraj današnje Bolgarije, Grčije in Turčije Trakija je zgodovinska in zemljepisna pokrajina v jugovzhodni Evropi.

Novo!!: Roman I. Lekapen in Trakija · Poglej več »

Uzurpator

Uzurpator (iz latinskega usurpatio – prilaščanje, prisvajanje) je posameznik ali skupina posameznikov, ki s silo in brez pravne osnove pridobi in ohranja oblast ali pravice drugega.

Novo!!: Roman I. Lekapen in Uzurpator · Poglej več »

15. junij

15.

Novo!!: Roman I. Lekapen in 15. junij · Poglej več »

870

870 (DCCCLXX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Novo!!: Roman I. Lekapen in 870 · Poglej več »

920

920 (CMXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Novo!!: Roman I. Lekapen in 920 · Poglej več »

944

944 (CMXLIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Novo!!: Roman I. Lekapen in 944 · Poglej več »

948

948 (CMXLVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Novo!!: Roman I. Lekapen in 948 · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »