Kazalo
23 odnosi: Afrika, Apeninski polotok, Bazilika San Vitale, Bizantinsko cesarstvo, Bizantinsko-vandalska vojna, Bolgarija, Fran Saleški Finžgar, Grščina, Huni, Justinijan I., Konstantinopel, Latinščina, Magister militum, Pod svobodnim soncem, Ravena, Rim, Rimini, Sasanidsko cesarstvo, Sredozemlje, Vandali, Zahodno Rimsko cesarstvo, 500, 565.
Afrika
Áfrika (pogovorno črna celina, tudi tropska celina) je za Azijo druga največja celina, tako po površini kot po prebivalstvu.
Poglej Belizar in Afrika
Apeninski polotok
Satelitska slika polotoka Apeninski polotok, včasih tudi Italijanski polotok (italijansko: Penisola italiana ali Penisola appenninica) je eden od največjih polotokov v Evropi, ki se razteza vse od doline reke Pad navzdol in je dolg okoli 1000 km.
Poglej Belizar in Apeninski polotok
Bazilika San Vitale
Bazilika San Vitale je cerkev v Raveni v Italiji in eden najpomembnejših ohranjenih primerov zgodnjekrščanske bizantinske umetnosti in arhitekture v Evropi.
Poglej Belizar in Bazilika San Vitale
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Belizar in Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko-vandalska vojna
Bizantinsko-vandalska vojna (tudi vandalska vojna) je potekala leta 533 med Bizantinskim cesarstvom in Vandalskim kraljestvom Kartagine.
Poglej Belizar in Bizantinsko-vandalska vojna
Bolgarija
Republika Bolgarija je republika v jugovzhodni Evropi.
Poglej Belizar in Bolgarija
Fran Saleški Finžgar
Fran Saleški Finžgar, slovenski pisatelj, dramatik, prevajalec in duhovnik * 9. februar 1871, Doslovče, † 2. junij 1962, Ljubljana.
Poglej Belizar in Fran Saleški Finžgar
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Belizar in Grščina
Huni
Huni so bili azijsko nomadsko ljudstvo.
Poglej Belizar in Huni
Justinijan I.
Flavius Petrus Sabbatius Justinianus ali Justinjian I., imenovan tudi »Veliki«, vzhodnorimski cesar, * 482, Tauresium, danes Justiniana Prima pri Leskovcu, † 14. november 565, Konstantinopel (danes Carigrad).
Poglej Belizar in Justinijan I.
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Belizar in Konstantinopel
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Belizar in Latinščina
Magister militum
Poveljniška struktura armade v poznem Rimskem cesarstvu z ločenima ''magistrom equitum'' in ''magistrom peditum'' Poveljniška struktura armade Zahodnega rimskega cesarstva okoli leta 410–425 (vir: ''Notitia Dignitatum'') Magister militum (poveljstvo ali poveljnik oboroženih sil) je bil naziv vrhovnega poveljstva rimskih oboroženih sil, ki se je uporabljal v poznem Rimskem cesarstvu od vladavine Konstantina Velikega dalje.
Poglej Belizar in Magister militum
Pod svobodnim soncem
Pod svobodnim soncem je slovenski zgodovinski roman, ki ga je napisal slovenski pisatelj Fran Saleški Finžgar.
Poglej Belizar in Pod svobodnim soncem
Ravena
Ravena (Ravenna, romanjsko Ravèna) je mesto in je glavno mesto pokrajine Ravena v deželi Emilija - Romanja, v severni Italiji, ter pomembno industrijsko središče.
Poglej Belizar in Ravena
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Poglej Belizar in Rim
Rimini
Rimini je italijansko obmorsko mesto in glavno mesto pokrajine Rimini v italijanski deželi Emilija - Romanja.
Poglej Belizar in Rimini
Sasanidsko cesarstvo
|conventional_long_name.
Poglej Belizar in Sasanidsko cesarstvo
Sredozemlje
Satelitska slika Sredozémlje ali Mediterán (etimološko sredi zemlje) je ime velike regije okrog Sredozemskega morja in tudi skupno ime za dežele okrog njega.
Poglej Belizar in Sredozemlje
Vandali
Vandali so dandanes poznani predvsem zaradi oplenitve Rima leta 455 n. št. Zaradi tega dejanja je še dandanes njihovo ime povezano z vandalizmom. Vandali so bili v zgodovini vzhodnogermansko pleme, ki je izviralo z ozemlja današnje Poljske.
Poglej Belizar in Vandali
Zahodno Rimsko cesarstvo
Za Zahodno Rimsko cesarstvo v histiografiji prištevamo zahodne province Rimskega cesarstva, ki so bile v katerem koli času vodene s strani posebnega samostojnega cesarskega dvora, ter enake ali vsaj nominalno podrejene vzhodnemu delu cesarstva.
Poglej Belizar in Zahodno Rimsko cesarstvo
500
500 (D) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Belizar in 500
565
565 (DLXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Belizar in 565