Kazalo
38 odnosi: Afrika, Arabci, Armenija, Belizar, Beneška republika, Bizantinsko cesarstvo, Cezar (naslov), Diktator, Eksarhati na Apeninskem polotoku, Fran Saleški Finžgar, Galija, Gracijan (rimski cesar), Hilbudij, Iberski polotok, Iliri, Ilirik, Italija, Justinijan I., Kartagina (občina), Konjenica, Konstancij II., Konstans, Konstantin I. Veliki, Leon III. Izavrijec, Ostrogoti, Papeška država, Pehota, Pretorijanski prefekt, Rikomer, Rimsko cesarstvo, Sasanidsko cesarstvo, Slovani, Strateg, Teodozij I., Tračani, Trakija, Valentinijan I., Vandali.
- Vojaški čini
Afrika
Áfrika (pogovorno črna celina, tudi tropska celina) je za Azijo druga največja celina, tako po površini kot po prebivalstvu.
Poglej Magister militum in Afrika
Arabci
Arabska diaspora. Arabci (arabsko عرب, Arab) so velika etnična skupina na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, ki izvira z Arabskega polotoka.
Poglej Magister militum in Arabci
Armenija
Republika Armenija je celinska država v južnem Zakavkazju, ozemeljskem pasu med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom.
Poglej Magister militum in Armenija
Belizar
Flavij Belizar (latinsko, grško, Flávios Velisários) je bil magister militum (poveljnik armade) Bizantinskega cesarstva, * okoli 500, † 565.
Poglej Magister militum in Belizar
Beneška republika
Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.
Poglej Magister militum in Beneška republika
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Magister militum in Bizantinsko cesarstvo
Cezar (naslov)
Julij Cezar, po katerem je naslov dobil ime Gaj Avgust Oktavijan, prvi nosilec naslova ''cezar'' Cezar (latinsko) je bil naslov vladarjev Rimskega cesarstva.
Poglej Magister militum in Cezar (naslov)
Diktator
Kim il-sung (Severna Koreja) Iraka. Diktátor je vladar države, ki odloča o vseh državnih zadevah.
Poglej Magister militum in Diktator
Eksarhati na Apeninskem polotoku
Eksarhat je bila administrativna enota bizantinskega cesarstva po propadu zahodnega dela rimskega cesarstva.
Poglej Magister militum in Eksarhati na Apeninskem polotoku
Fran Saleški Finžgar
Fran Saleški Finžgar, slovenski pisatelj, dramatik, prevajalec in duhovnik * 9. februar 1871, Doslovče, † 2. junij 1962, Ljubljana.
Poglej Magister militum in Fran Saleški Finžgar
Galija
Galija na predvečer galskih vojn. Rimska etnografija je delila Galijo na pet delov: Cisalpska, Narbonska, Akvitanska, Keltska in Belgijska Galija. Galija, del Zahodne Evrope, ki je v železni in rimski dobi obsegal sedanjo Francijo, Luksemburg, Belgijo, večino Švice in zahodni del Italije ter dele Nizozemske in Nemčije na levem bregu Rena.
Poglej Magister militum in Galija
Gracijan (rimski cesar)
Gracijan (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal od leta 375 do 383, * 18. april ali 23. maj 359, Sirmium, Panonija, 25. avgust 383, Lugdunum, Lugdunska Galija.
Poglej Magister militum in Gracijan (rimski cesar)
Hilbudij
HilbudijMartindale, J.R., Jones, A.H.M.; Morris, J. (1992), The Prosopography of the Later Roman Empire, III., AD 527–641, str.
Poglej Magister militum in Hilbudij
Iberski polotok
Pirenejski oziroma Iberski polotok Ibêrski pòlotok ali Ibêrija je polotok na skrajnem jugozahodnem koncu Evrope.
Poglej Magister militum in Iberski polotok
Iliri
Iliri (antično grško: Ἰλλυριοί, latinsko: Illyrii ali Illyri), skupina plemen, ki so že pred letom 2000 pr.
Poglej Magister militum in Iliri
Ilirik
Ilirik je lahko.
Poglej Magister militum in Ilirik
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Magister militum in Italija
Justinijan I.
Flavius Petrus Sabbatius Justinianus ali Justinjian I., imenovan tudi »Veliki«, vzhodnorimski cesar, * 482, Tauresium, danes Justiniana Prima pri Leskovcu, † 14. november 565, Konstantinopel (danes Carigrad).
Poglej Magister militum in Justinijan I.
Kartagina (občina)
Kartagina je občina v guvernatu Tunis v Tuniziji.
Poglej Magister militum in Kartagina (občina)
Konjenica
Nemška konjenica pred drugo svetovno vojno Konjenica je rod kopenske vojske, ki zajema konjeniške enote, katerih primarno transportno sredstvo je konj.
Poglej Magister militum in Konjenica
Konstancij II.
Konstancij II. (latinsko: Flavius Julius Constantius Augustus), cesar Rimskega cesarstva od leta 337 do 361, * 7.
Poglej Magister militum in Konstancij II.
Konstans
Konstans (grško Κώνστας Α', latinsko),Jones, str.
Poglej Magister militum in Konstans
Konstantin I. Veliki
Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Konstantin I. (latinsko, grško), med zahodnimi kristjani znan tudi kot Konstantin Veliki, med vzhodnimi kristjani pa kot Sveti Konstantin, rimski cesar, ilirskega porekla (306-337), * 28. februar (verjetno) 272, Naissus, Gornja Mezija (današnji Niš, Srbija), † 22.
Poglej Magister militum in Konstantin I. Veliki
Leon III. Izavrijec
Leon III.
Poglej Magister militum in Leon III. Izavrijec
Ostrogoti
Ostrogoti (latinsko Ostrogothi, Austrogothi) so bili staroveško vzhodnogermansko ljudstvo.
Poglej Magister militum in Ostrogoti
Papeška država
Papeška država je bila država, na čelu katere je bil papež, zaradi česar je bila v teku stoletij svojega obstoja večinoma združena s pojmom Katoliške Cerkve.
Poglej Magister militum in Papeška država
Pehota
Pehôta (starinsko in žargonsko pešadíja) je najstarejši in najbolj množični rod kopenske vojske, saj potrebuje najmanj opreme in urjenja, v primerjavi z drugimi oboroženimi rodovi.
Poglej Magister militum in Pehota
Pretorijanski prefekt
Pretorijanski prefekt (latinsko, grško) je bil naziv visokega funkcionarja Rimskega cesarstva.
Poglej Magister militum in Pretorijanski prefekt
Rikomer
Rikomer ali Flavius Richomeres, rimski politik in vojaška osebnost frankovskega rodu, * 4.
Poglej Magister militum in Rikomer
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Magister militum in Rimsko cesarstvo
Sasanidsko cesarstvo
|conventional_long_name.
Poglej Magister militum in Sasanidsko cesarstvo
Slovani
Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).
Poglej Magister militum in Slovani
Strateg
Bista neznanega grškega stratega s korintskim šlemom; rimska kopija grškega kipa iz leta okrog 400 pr. n. št. Insignije stratigósa sodobne grške armade. Strateg (grško: στρατηγός, strategos), v antični Grčiji in Bizantinskem cesarstvu vojskovodja ali general, lahko tudi vojaški guverner.
Poglej Magister militum in Strateg
Teodozij I.
Teodozij I. Veliki (tudi Flavij Teodozij) vzhodnorimski cesar, * 346, Cauca, Španija, † 17. januar 395, Milano.
Poglej Magister militum in Teodozij I.
Tračani
Zemljevid naselitve Tračanov Tračani (latinsko Thraces, grško Θρακες, Thrakes) so bili v starem veku eno od ljudstev, ki je spadalo k indoevropski jezikovni skupini, razdrobljeno na številna plemena.
Poglej Magister militum in Tračani
Trakija
Trakija (rumeno) znotraj današnje Bolgarije, Grčije in Turčije Trakija je zgodovinska in zemljepisna pokrajina v jugovzhodni Evropi.
Poglej Magister militum in Trakija
Valentinijan I.
Valentinijan I. (grško Ουαλεντινιανός Α΄, latinsko), znan tudi kot Valentinijan Veliki, je bil rimski cesar, ki je vladal od leta 364 do 375, * 321, † 15. november 375.
Poglej Magister militum in Valentinijan I.
Vandali
Vandali so dandanes poznani predvsem zaradi oplenitve Rima leta 455 n. št. Zaradi tega dejanja je še dandanes njihovo ime povezano z vandalizmom. Vandali so bili v zgodovini vzhodnogermansko pleme, ki je izviralo z ozemlja današnje Poljske.
Poglej Magister militum in Vandali