Kazalo
113 odnosi: Albanščina, Albanci, Albanija, Aleksander Veliki, Aleksej I. Komnen, Apeninski polotok, Apijan, Ardijejci, Arijan, Asimilacija, Železna doba, Črna gora, Balkan, Bardilis, Bizantinsko cesarstvo, Boka Kotorska, Bosna in Hercegovina, Bronasta doba, Dačani, Dalmacija (rimska provinca), Dalmati, Daorsi, Daorson, Dardanci, Daunija, Demetrij Hvarski, Drava, Drim, Dubrovniška republika, Enciklopedija Britannica, Gaj Avgust Oktavijan, Galci, Gencij, Goriška, Goti, Grščina, Grška mitologija, Grki, Habsburška monarhija, Hercegovina, Herodijan, Histri, Hrvaška, Humanizem, Huni, Ibrahim Rugova, Ilirij, Ilirik, Ilirizem, Ilirske province, ... Razširi indeks (63 več) »
Albanščina
Albánščina je indoevropski jezik, ki ga govori okoli 6 milijonov prebivalcev zahodnega Balkanskega polotoka v jugovzhodni Evropi, večinoma Albanci.
Poglej Iliri in Albanščina
Albanci
evropskih državah Albanci (sinovi orla) so etnična skupina, ki živi predvsem v Albaniji, na Kosovu in v zahodni Severni Makedoniji.
Poglej Iliri in Albanci
Albanija
Republika Albanija ali Albanija (albansko: Shqipëria 'ozemlje orlov') je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Iliri in Albanija
Aleksander Veliki
Aleksander III.
Poglej Iliri in Aleksander Veliki
Aleksej I. Komnen
Aleksej I. Komnen (grško Αλέξιος Α' Κομνηνός, Alexios I Komnēnos; latinsko Alexius I Comnenus), bizantinski cesar (1081–1118), * 1048, † 15. avgust 1118.
Poglej Iliri in Aleksej I. Komnen
Apeninski polotok
Satelitska slika polotoka Apeninski polotok, včasih tudi Italijanski polotok (italijansko: Penisola italiana ali Penisola appenninica) je eden od največjih polotokov v Evropi, ki se razteza vse od doline reke Pad navzdol in je dolg okoli 1000 km.
Poglej Iliri in Apeninski polotok
Apijan
Apijan iz Aleksandrije (antično grško: Ἀππιανός Ἀλεξανδρεύς, latinsko: Appianus Alexandrinus), rimski zgodovinar grškega porekla, ki je ustvarjal med vladanjem rimskih cesarjev Trajana, Hadrijana in Antonina Pija, * okoli 95, † okoli 165.
Poglej Iliri in Apijan
Ardijejci
Ardijejska država na višku svoje moči pod kraljem Agronom Ardijejci ali Ardiejci, (latinsko: Vardiaei; grško: Ἀρδιαῖοι ali Οὐαρδαῖοι), so bili ilirsko pleme, ki je svojo moč krepilo z gusarjenjem po Jadranu.
Poglej Iliri in Ardijejci
Arijan
Arijan iz Nikomedije (starogrški zgodovinar in filozof ter senator Rimskega imperija, * ok. 86/89, Nikomedija, Bitinija, † po 146/160, Atene. Bil je eden izmed najbolj imenitnih avtorjev drugega stoletja rimskega imperija. Napisal je številna zgodovinska dela, najbolj prepoznaven pa je po setu knjig Alexándrou Anábasis (Anabaza o Alexandru Velikemu), obširnem življenjepisu o Aleksandru Velikem.
Poglej Iliri in Arijan
Asimilacija
Asimilacija je pojem iz povsem različnih znanstvenih ved, ki izvira iz latinske besede similis (podobno) oz.
Poglej Iliri in Asimilacija
Železna doba
Želézna dôba je arheološki naziv za stopnjo razvoja človeštva, na kateri so ljudje primarno uporabljali železo za izdelavo orožja in orodja.
Poglej Iliri in Železna doba
Črna gora
Črna gora (črnogorsko Crna Gora/Црна Гора, v drugih jezikih Montenegro) je majhna gorata republika na Balkanu, ki na severovzhodu meji na Srbijo, na vzhodu meji na Kosovo, na jugozahodu meji na Jadransko morje, na zahodu na Hrvaško ter Bosno in Hercegovino, na jugovzhodu pa na Albanijo.
Poglej Iliri in Črna gora
Balkan
Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.
Poglej Iliri in Balkan
Bardilis
Bardilis (grško: Βάρδυλλις ali Βάρδυλις), kralj in morda ustanovitelj Dardanskega kraljestva, ki je vladal od leta 385 do 358 pr.
Poglej Iliri in Bardilis
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Iliri in Bizantinsko cesarstvo
Boka Kotorska
Boka Kotorska Boka Kotorska je dolg, prostran in razčlenjen zaliv na skrajnem severu (severozahodu) črnogorske obale Jadranskega morja.
Poglej Iliri in Boka Kotorska
Bosna in Hercegovina
Bosna in Hercegovina (izvirno: Bosna i Hercegovina, okrajšava BiH, srbska cirilica: Боснa и Херцеговина), neformalno samo Bosna, je država na Balkanskem polotoku, nekdanja socialistična republika v okviru Jugoslavije (SFRJ).
Poglej Iliri in Bosna in Hercegovina
Bronasta doba
Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.
Poglej Iliri in Bronasta doba
Dačani
Rimska provinca Dakija (z oranžno obrobo). Dačani (latinsko Daci) so bili pleme na območju zgodovinske in zemljepisne pokrajine Trakije.
Poglej Iliri in Dačani
Dalmacija (rimska provinca)
Dalmacija, antična rimska provinca, ki je obsegala sedanjo Dalmacijo in Istro ter njuno zaledje.
Poglej Iliri in Dalmacija (rimska provinca)
Dalmati
Zemljevid naselitve Ilirov Dalmati (tudi Delmati) je bilo veliko ilirsko pleme v Srednji Dalmaciji imenovani po svojem glavnem mestu Delminiumu, najverjetneje današnji Županjac na Duvanjskem polju v Hercegovini.
Poglej Iliri in Dalmati
Daorsi
Zemljevid naselitve Ilirov Daorsi, včasih tudi Daversi, (antično grško: Δαόριζοι ali Δαούρσιοι, latinsko: Daorsei), ilirsko pleme, ki je od leta 300 do 50.
Poglej Iliri in Daorsi
Daorson
Ostanki obzidja Daorsona v vasi Ošanići pri Stolcu v Bosni in Hercegovini Daorson (grško: Δαορσών), glavno mesto heleniziranegailirskega plemena Daorsov, ki so od leta 300 do leta 50 pr.
Poglej Iliri in Daorson
Dardanci
Zemljevid naselitve Ilirov Dardanci (grško Δαρδάνιοι, Dardanoi, tudi Δαρδανεις, Dardaneis; Δαρδανιαται, Dardaniatai) so bilo ilirski plemenski sklop z močnimi tračanskimi elementi, ki so živeli v Dardaniji, sedanjem Kosovu, južni Srbiji in severni Makedoniji.
Poglej Iliri in Dardanci
Daunija
Primerek davnske keramike Daunija, zgodovinska in geografska regija v Apuliji v južni Italiji, ki se skoraj v celoti ujema s sedanjo provinco Foggia.
Poglej Iliri in Daunija
Demetrij Hvarski
Demetrij Hvarski (grško: Δημήτριος ἐκ Φάρου, latinsko: Demetrius), grški plemič, ki je kot vazal ilirskega kralja Agrona vladal na otoku Hvaru, po prvi ilirski vojni pa kot varovani kralj Rimske republike delu ilirske jadranske obale, * ni znano, † 214.
Poglej Iliri in Demetrij Hvarski
Drava
Drava je reka v Srednji Evropi, desni pritok Donave.
Poglej Iliri in Drava
Drim
Skadru Rečno jezero Koman Drim (ali Drini) je reka v Albaniji.
Poglej Iliri in Drim
Dubrovniška republika
Dubrovniška republika je bila pomorska republika, ki je obstajala od srede 14. stoletja do leta 1808 na ozemlju današnje južne Dalmacije.
Poglej Iliri in Dubrovniška republika
Enciklopedija Britannica
Oglas iz leta 1913 za 11. izdajo enciklopedije Enciklopedija Britannica je najstarejša splošna enciklopedija v angleškem jeziku, katere prva izdaja je izšla med letoma 1768 in 1771.
Poglej Iliri in Enciklopedija Britannica
Gaj Avgust Oktavijan
Gáj Avgúst Oktaviján, rimski politik in prvi rimski cesar, * 63 pr. n. št., † 14 n. št. Svojo kariero je pričel z rojstnim imenom Gaj Oktavij pod pokroviteljstvom svojega prastrica Julija Cezarja, ki je Oktavija posinovil pod imenom Oktavijan.
Poglej Iliri in Gaj Avgust Oktavijan
Galci
Kelti v 3. stoletju pr. n. št. Parizov (Metropolitan Museum of Art); Galci so se v zgodnjem obdobju kovanja denarja pogosto zgledovali po Grkih Galci, keltsko ljudstvo, ki je od železne dobe do rimskega obdobja prebivalo v Galiji.
Poglej Iliri in Galci
Gencij
Gencij (grško: Γένθιος, zadnji kralj ilirskega Ardiejskega kraljestva, ki je vladal od leta 181-168 pr. n. št., * ni znano, † okoli 168 pr. n. št., Italija. Njegovo ime je nastalo verjetno iz praindoevropskega korena *g'en- - zaploditi, sorodnega z latinskim gens, gentis – rod, pleme ali rasa.
Poglej Iliri in Gencij
Goriška
Goriška se lahko nanaša na.
Poglej Iliri in Goriška
Goti
Grobnica Teodorika Velikega v Raveni Goti (gotsko *Gut-þiuda (Gotsko ljudstvo) ali *Gutaniz, staronordijsko Gutar/Gotar, nemško Goten, latinsko Gothi, grško Γότθοι) so bili vzhodnogermansko ljudstvo.
Poglej Iliri in Goti
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Iliri in Grščina
Grška mitologija
Grško trojstvo in razporeditev treh zemeljskih kraljestev: Zevsovega Boga (Nebesa), Pozejdona (Morja in oceani) in Hada (Podzemlje). Teos (manjši bogovi) so otroci te trojice. Doprsni Zevsov kip Grška mitologija je skupek mitov in naukov, ki pripadajo antičnim Grkom, v zvezi z njihovimi bogovi in junaki, naravo Sveta in izvorom ter pomenom njihovega kultnega in ritualnega ravnanja.
Poglej Iliri in Grška mitologija
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Poglej Iliri in Grki
Habsburška monarhija
Habsburška monarhija ali Avstrijska monarhija je poimenovanje za vladavino avstrijskih Habsburžanov, v kateri je oseba monarha povezovala avstrijske dedne dežele, kraljevino Češko, kraljevino Ogrsko ter nekatera ozemlja na Nizozemskem in v Severni Italiji.
Poglej Iliri in Habsburška monarhija
Hercegovina
Približno območje Hercegovine znotraj BiH (rdeče) Hercegovína je pokrajina na jugu države Bosne in Hercegovine.
Poglej Iliri in Hercegovina
Herodijan
Herodijan je lahko.
Poglej Iliri in Herodijan
Histri
Karnov Histri so bili etnogenetično nepojasnjena enota.
Poglej Iliri in Histri
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Poglej Iliri in Hrvaška
Humanizem
Humanizem (lat. humanitas, človečnost, ljudskost, bistvo človeka) je kulturno-idejna smer, ki je vplivala na razvoj znanosti, filozofije in s tem tudi umetnosti.
Poglej Iliri in Humanizem
Huni
Huni so bili azijsko nomadsko ljudstvo.
Poglej Iliri in Huni
Ibrahim Rugova
Ibrahim Rugova, kosovsko-albanski jezikoslovec in politik, * 2. december 1944, † 21. januar 2006.
Poglej Iliri in Ibrahim Rugova
Ilirij
Ilirij (grško: Ιλλυριός), oseba iz antične grške mitologije, ilirski vladar in eponimni prednik vseh ilirskih ljudstev.
Poglej Iliri in Ilirij
Ilirik
Ilirik je lahko.
Poglej Iliri in Ilirik
Ilirizem
Ilirizem ali ilirsko gibanje imenujemo južnoslovansko književno-kulturno in narodno-politično gibanje iz prve polovice 19. stoletja, nastalo kot prilagoditev teorije Jana Kollarja o slovanski vzajemnosti (panslavizmu).
Poglej Iliri in Ilirizem
Ilirske province
Zemljevid Ilirskih provinc iz leta 1809 Ilirske province (francosko Provinces illyriennes) je Napoleon ustanovil 14.
Poglej Iliri in Ilirske province
Ilirske vojne
Rimsko cesarstvo je bilo vpleteno v več vojn v Iliriku.
Poglej Iliri in Ilirske vojne
Indoevropski jeziki
Izraz indoevropski jeziki označuje jezike, razširjene od Evrope do Indije.
Poglej Iliri in Indoevropski jeziki
Istra
Istra (italijansko Istria) je zgodovinska regija in geografska enota, ki obsega istoimenski polotok v jugozahodni Sloveniji in zahodni Hrvaški, na severovzhodni obali Jadranskega morja.
Poglej Iliri in Istra
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Iliri in Italija
Jadransko morje
NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.
Poglej Iliri in Jadransko morje
Japigi
Ilirska kolonizacija juga Italije Japigi (grško: Ἰάπυγες, latinsko: Ĭāpyges), praindoevropsko ljudstvo po poreklu iz Ilirije, ki se je v obdobju med 2.
Poglej Iliri in Japigi
Japodi
Japodi so živeli v zaledju Liburnov in so nekoč obvladovali tudi kasnejšo severno liburnijsko obalo, v ključno z nekaterimi otoki Japodi (lat. Japodes, grško Ιαποδες, Iapodes, tudi Ιαπυδες, Iapydes) so bili veliko, redko naseljeno, gospodarsko razvito ilirsko pleme, ki je za časa rimske vladavine naseljevalo ozemlje na Balkanskem polotoku.
Poglej Iliri in Japodi
Jonci
Kserksa I. Jonci (ednina) so bili eno od štirih večjih antičnih grških plemen.
Poglej Iliri in Jonci
Kadmos
Kadmos iz Promptuarii Iconum Insigniorum Kadmos (Kádmos) je v grški mitologiji grško-feničanski kralj, ustanovitelj mesta Tebe.
Poglej Iliri in Kadmos
Kelti
keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.
Poglej Iliri in Kelti
Kiklop
Odisej s tovariši oslepi kiklopa, motiv z grške vaze Kiklopi so v grški mitologiji velikani z enim očesom na sredi čela.
Poglej Iliri in Kiklop
Klejt
Poseljenost Balkana Klejt (grško: Κλεῖτος), ilirski kralj Dardanskega kraljestva, ki je vladal približno od leta 335 pr.
Poglej Iliri in Klejt
Koroška (zvezna dežela)
Razgled na del Koroške iz Karavank Koróška (nemško Kärnten; slovensko avstrijska Koroška, staroslovensko Korotan) je avstrijska zvezna dežela na jugu Avstrije.
Poglej Iliri in Koroška (zvezna dežela)
Kosovo
Kosovo (ali Kosova) je delno priznana republika v Jugovzhodni Evropi.
Poglej Iliri in Kosovo
Kranjska
Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Krasa ter Istre.
Poglej Iliri in Kranjska
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Poglej Iliri in Krščanstvo
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Iliri in Latinščina
Liburni
Ozemlje Liburnov v 5. stoletju pr. n. št. Liburni so bili antično indoevropsko ljudstvo na območju današnjega hrvaškega Jadrana.
Poglej Iliri in Liburni
Mesapi
Stari Grki Mesapska keramika, Arheološki muzej Orie, Apulija, Italija Mesapsko pokopališče v Egnatii, Apulija, Italija Mesapi (grško: Μεσσάπιοι, latinsko: Messapii), ljudstvo, ki je v antiki naseljevalo okolico Salenta v sedanji italijanski regiji Apuliji na skrajnem jugovzhodu Apeninskega polotoka.
Poglej Iliri in Mesapi
Mesapijščina
Mesapijščina ali mesapijski jezik je izumrl indoevropski jezik, ki ga je v antični dobi govorilo ljudstvo Mesapijcev v jugovzhodni Italiji, v pokrajini Apulija (italijansko Puglia).
Poglej Iliri in Mesapijščina
Mikene
Mikene (grško Μυκῆναι Mykēnai), (angleško Mycenae) so arheološko najdišče v Grčiji, okoli 90 km jugozahodno od Aten na severovzhodnem delu polotoka Peloponeza.
Poglej Iliri in Mikene
Napoleon Bonaparte
Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.
Poglej Iliri in Napoleon Bonaparte
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Iliri in Nemčija
Neretva
Neretva (srbska cirilica: Неретва), znana tudi kot Narenta, je ena večjih rek na vzhodnem delu jadranskega povodja.
Poglej Iliri in Neretva
Nezakcij
Ostanki Nezakcija Nezakcij (latinsko: Nesactium), utrjeno antično glavno mesto Histrov v južni Istri na sedanji lokaciji Vizače med vasema Muntić in Valtura, kakšnih deset kilometrov vzhodno od Pulja.
Poglej Iliri in Nezakcij
Normani
12. stoletju (rdeče) Normani (iz Northmen, severnjaki) so bili ljudstvo, ki se je od 8. stoletja dalje iz Skandinavije selilo na jug in se ustavilo v pokrajini današnje Francije, ki se po njih imenuje Normandija.
Poglej Iliri in Normani
Organizacija združenih narodov
New Yorku. Urad OZN v Ženevi. Zastave članic pred sedežem generalne skupščine v New Yorku Organizacija združenih narodov, krajše Združeni narodi (UN), s kratico OZN ali ZN, je mednarodna organizacija, katere članice so skoraj vse države sveta.
Poglej Iliri in Organizacija združenih narodov
Ostrogoti
Ostrogoti (latinsko Ostrogothi, Austrogothi) so bili staroveško vzhodnogermansko ljudstvo.
Poglej Iliri in Ostrogoti
Panonija (rimska provinca)
Panonija (latinsko Panonnia, grško Παννονια), rimska provinca, ustanovljena v času cesarja Avgusta po zasedbi Tiberija v letih 12-9 pr.
Poglej Iliri in Panonija (rimska provinca)
Piratstvo
thumb Piratstvo je plenjenje, ropanje in drugovrsten nasilen kriminal, ki se odvija na morju.
Poglej Iliri in Piratstvo
Pleme
Ottawi, Kanada Plême je skupnost ljudi, ki jih druži skupen izvor, preteklost, skupen jezik; večinoma tudi skupni običaji.
Poglej Iliri in Pleme
Plinij starejši
Gaj Cecilij Sekund Plinij starejši (latinsko Caius (Gaius) Cecilius Secundus Plinius major), rimski pisec, učenjak in častnik, * 23, Novum Comum, danes Como, Lombardija, Italija, † 24. avgust 79, Stabiae pri Neaplju ob izbruhu Vezuva.
Poglej Iliri in Plinij starejši
Polibij
Polibij (grško: Πολύβιος, angleško: Polybius), starogrški in rimski zgodovinar, * okrog 200 pr. n. št., Megalopoli † okrog 120 pr. n. št..
Poglej Iliri in Polibij
Polifem
Polifem (grško Πολύφημος, Polúphêmos) je v grški mitologiji Kiklop, Pozejdonov in Tozin sin.
Poglej Iliri in Polifem
Politeizem
grške mitologije; relief hrani Waltersov muzej umetnosti, ZDA Politeízem je verovanje v več bogov, navadno zbranih v panteon z vsakemu lastno mitologijo in rituali.
Poglej Iliri in Politeizem
Prvo bolgarsko cesarstvo
Prvo bolgarsko cesarstvo, srednjeveška država, ki so jo okoli leta 681 na severovzhodnem Balkanu ustanovili Prabolgari z združitvijo s sedmimi slovanskimi plemeni.
Poglej Iliri in Prvo bolgarsko cesarstvo
Rimska republika
Rimska republika je bila oblika države v antičnem Rimu, ki je trajala od leta 509 pr.
Poglej Iliri in Rimska republika
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Iliri in Rimsko cesarstvo
Risan
Risan Risan (črnogorska cirilica Рисан) je mesto z okoli 2.000 prebivalci v Kotorskem zalivu v Črni gori.
Poglej Iliri in Risan
Sava
Sáva (hrv. in srb. Sava) je reka v Srednji in Jugovzhodni Evropi, desni pritok Donave, najdaljša reka v Sloveniji, po količini vode največji pritok Donave in drugi največji pritok po velikosti porečja (za Tiso).
Poglej Iliri in Sava
Severnojadranski Veneti
Področje Venetov. Na severovzhodu jih je prekrila plast Karnov Severnojadranski Venéti so bili Italcem sorodno antično indoevropsko ljudstvo.
Poglej Iliri in Severnojadranski Veneti
Seznam starodavnih ljudstev
Seznam starodavnih ljudstev.
Poglej Iliri in Seznam starodavnih ljudstev
Situla z Vač
Narodnem muzeju Slovenije Situla z Vač (tudi vaška situla) je situla (ali vedrica) iz obdobja Halštatske kulture, ki jo je na Vačah blizu Litije v začetku leta 1882 (po ustnem izročilu 17. januarja) izkopal Janez Grilc.
Poglej Iliri in Situla z Vač
Skadrsko jezero
Skadrsko jezero je največje jezero na Balkanskem polotoku in se nahaja na meji med Albanijo in Črno goro.
Poglej Iliri in Skadrsko jezero
Slovani
Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).
Poglej Iliri in Slovani
Socialistična federativna republika Jugoslavija
Socialistična federativna republika Jugoslavija, s kratico SFRJ, ali na kratko, vendar ne nujno točno, Jugoslavija, je bila država na Balkanskem polotoku, ki je obstajala med letoma 1963 in 1992.
Poglej Iliri in Socialistična federativna republika Jugoslavija
Solin
Solin (antična Salona) je industrijsko mesto (upravnoteritorialna enota Grad Solin s 25.000 prebivalci, samo mesto Solin 21.000 po popisu 2021) na periferiji Splita v Splitsko-dalmatinski županiji na Hrvaškem.
Poglej Iliri in Solin
Split
Split (italijansko Spalato, latinsko Spalatum, grško Aspalathos), pogosto imenovan tudi Mesto pod Marjanom (hrvaško: Grad pod Marjanom) je največje in najpomembnejše mesto v Dalmaciji in z dobrimi 160.000 prebivalci (občina po podatkih popisa 2021, samo mesto-naselje okoli 150.000; 1991 še skoraj 200.000) drugo največje mesto na Hrvaškem ter glavno mesto Splitsko-dalmatinske županije, kakor tudi sedež rimskokatoliške Splitsko-makarske nadškofije in metropolije ter od 1974 tudi Univerze v Splitu.
Poglej Iliri in Split
Srbija
Republika Srbija je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).
Poglej Iliri in Srbija
Stolac
Stolac je mesto in središče istoimenske občine v južni Bosni in Hercegovini.
Poglej Iliri in Stolac
Tevta
Tevta (grško: Τεύτα), keltsko-ilirska kraljica, ki je po smrti svojega moža Agrona od leta 230 do 228 pr.
Poglej Iliri in Tevta
Tit Livij
Tit Livij, rimski zgodovinar, * okoli 59 pr. n. št., Padova, † 17 n. št.
Poglej Iliri in Tit Livij
Tračani
Zemljevid naselitve Tračanov Tračani (latinsko Thraces, grško Θρακες, Thrakes) so bili v starem veku eno od ljudstev, ki je spadalo k indoevropski jezikovni skupini, razdrobljeno na številna plemena.
Poglej Iliri in Tračani
Trst
Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.
Poglej Iliri in Trst
Ulcinj
Ulcinj (izvirno Улцињ) je naselje v Črni gori, ki upravno spada pod občino Ulcinj.
Poglej Iliri in Ulcinj
Velika ilirska vstaja
Začetek Batonove vstaje leta 6 Batonova zmaga pri Vuki leta 7 Razvoj Batonove vstaje leta 8 Batonov propad leta 9 Velika ilirska vstaja, Panonska vstaja ali Batonova vstaja je bil velik vojaški spopad med zvezo domorodnih plemen Ilirika in Rimljani, ki je trajal od leta 6 do 9.
Poglej Iliri in Velika ilirska vstaja
Velika Morava
Velika Morava ali le Morava (srbska cirilica: Велика Морава) je reka v osrednji Srbiji.
Poglej Iliri in Velika Morava
Venetščina
Venétščina ali venétski jêzik je izumrl indoevropski jezik, ki so ga govorili Veneti, železnodobni prebivalci severovzhodne Italije (od 8. stoletja do 1. stoletja pr. n. št.), na območju današnje pokrajine Veneto (slov. Benečija).
Poglej Iliri in Venetščina
Veneti
Veneti je historično ime za več različnih antičnih indoevropskih ljudstev.
Poglej Iliri in Veneti
Vizigoti
Detajl z votivne krone kralja Rekesvinta (653-672) iz gvarazarskega zaklada, razstavljene v Madridu; s krone visi napis RECCESVINTHUS REX OFFERET (ponuja kralj (R)ekesvint); manjkajoča čerka R je v muzeju v Clunyju Orli na fibulah iz 6. stoletja so bili priljubljen motiv med Vizigoti in Gotihttp://art.thewalters.org/detail/77441 The Walters Art Museum Vizigoti (latinsko, ali) ali Zahodni Goti so bili eno od najpomembnejših vzhodnogermanskih plemen, ki se je v 4.
Poglej Iliri in Vizigoti
Vjosa
Vjosa (grško Αώος – Aoos, albansko Vjosë ali Vjosa, srbohrvaško in makedonsko Vojuša) je reka, dolga 272 kilometrov, ki izvira v Epiru na severozahodu Grčije, teče skozi južno Albanijo in se izliva v Jadransko morje.
Poglej Iliri in Vjosa
Vojna krajina
Zemljevid Vojne krajine Vôjna krájina je območje na SZ današnje Hrvaške in JV Slovenije, ki je med letoma 1460 in 1881 nastala vzdolž najbolj izpostavljenega odseka avstrijsko-osmanske meje zaradi obrambe pred turškimi vpadi.
Poglej Iliri in Vojna krajina
Vrbas (reka)
Vrbas (srb. Врбас) je 235 km dolga reka v zahodnem delu Bosne in Hercegovine.
Poglej Iliri in Vrbas (reka)
Prav tako znan kot Ilirci.