Kazalo
121 odnosi: Akvitanci, Amiens, Anatolija, Angers, Animizem, Aosta, Apolon, Arras, Arverni, Atlantski ocean, Autun, Avrelijan, Španija, Švica, Železna doba, Évreux, Balkan, Bayeux, Beauvais, Belgi, Belgija, Besançon, Biskajski zaliv, Bitka pri Kanah, Bologna, Bordeaux, Boulogne-sur-Mer, Bourges, Bren, Brescia, Brugge, Burgundija, Chartres, Châlons-en-Champagne, Chorges, Civitas, Commentarii de bello Gallico, Coutances, Delfi, Dijon, Donava, Druga punska vojna, Etruščani, Feničani, Francija, Francoska revolucija, Franki, Gaj Julij Cezar, Galščina, Galija, ... Razširi indeks (71 več) »
Akvitanci
Akvitanska in druga predindoevropska plemena ob Biskajskem zalivu Akvitanci ali Akvitani (latinsko: Aquitani), ljudstvo, ki je v antiki naseljevalo zahodno Galijo med obalo Atlantika na zahodu, Pireneji na jugu in reko Garono na severu.
Poglej Galci in Akvitanci
Amiens
Amiens je zgodovinsko glavno mesto in občina severne francoske regije Pikardije, prefektura departmaja Somme.
Poglej Galci in Amiens
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Poglej Galci in Anatolija
Angers
Angers (francosko) je mesto v zahodni Franciji, približno 300 km jugozahodno od Pariza.
Poglej Galci in Angers
Animizem
Animízem (latinsko animus, anima - duh, mišljenje ali duša) je verovanje v duhove in druga nadnaravna bitja.
Poglej Galci in Animizem
Aosta
Aosta (francosko: Aoste, arpitansko: Aoûta; latinsko: Augústa Prætṓrĭa Salassṓrum) je glavno mesto italijanske dežele Doline Aoste, ki je dvojezična regija v italijanskih Alpah, in leži 110 km severno-severozahodno od Torina.
Poglej Galci in Aosta
Apolon
Apólon (grško Απόλλων, pomeni rušilec, uničevalec, a tudi odvračalec nesreč) je bog lokostrelstva, sonca in glasbe.
Poglej Galci in Apolon
Arras
Arras (nizozemsko Atrecht) je mesto in občina v severni francoski regiji Nord-Pas-de-Calais, prefektura departmaja Pas-de-Calais.
Poglej Galci in Arras
Arverni
Najpomembnejša ljudstva Galije v 1. stoletju pr. n. št. Arverni so bili antično galsko ljudstvo na območju današnjega mesta Lyona v Franciji.
Poglej Galci in Arverni
Atlantski ocean
Atlántski oceán, krajše imenovan tudi Atlántik, je drugi največji ocean na Zemlji, saj pokriva približno petino njene površine.
Poglej Galci in Atlantski ocean
Autun
Autun je naselje in občina v osrednji francoski regiji Burgundija-Franche-Comté, podprefektura departmaja Saône-et-Loire.
Poglej Galci in Autun
Avrelijan
Avrelijan (latinsko), cesar Rimskega cesarstva (270-275), * 9. september 214 ali 215, † september ali oktober 275.
Poglej Galci in Avrelijan
Španija
Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.
Poglej Galci in Španija
Švica
Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.
Poglej Galci in Švica
Železna doba
Želézna dôba je arheološki naziv za stopnjo razvoja človeštva, na kateri so ljudje primarno uporabljali železo za izdelavo orožja in orodja.
Poglej Galci in Železna doba
Évreux
Évreux je mesto in občina v severozahodni francoski regiji Zgornji Normandiji, prefektura departmaja Eure.
Poglej Galci in Évreux
Balkan
Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.
Poglej Galci in Balkan
Bayeux
Bayeux je mesto in občina v severozahodni francoski regiji Spodnji Normandiji, podprefektura departmaja Calvados.
Poglej Galci in Bayeux
Beauvais
Beauvais je mesto in občina v severni francoski regiji Pikardiji, prefektura departmaja Oise.
Poglej Galci in Beauvais
Belgi
Belgi je skupno ime za plemena, ki so poseljevala severno Galijo med Renom in Seno.
Poglej Galci in Belgi
Belgija
Bélgija, uradno Kraljevína Bélgija (flamsko/nizozemsko Koninkrijk België; francosko Royaume de Belgique; nemško Königreich Belgien), je država v severozahodni Evropi.
Poglej Galci in Belgija
Besançon
Reke Doubs in Quai Vauban Citadella Besançon je glavno mesto vzhodne francoske regije Franche-Comté, občina in prefektura departmaja Doubs.
Poglej Galci in Besançon
Biskajski zaliv
Lega Biskajskega zaliva v zahodni Evropi Biskajski zaliv (baskovsko Bizkaiko Golkoa, francosko Golfe de Gascogne, okcitansko Golf de Gasconha, špansko Golfo de Vizcaya) je zaliv v severnem delu Atlantskega oceana.
Poglej Galci in Biskajski zaliv
Bitka pri Kanah
Batke pri Trebiji, Trasimenskem jezeru in Kanah (od leve proti desni) Bitka pri Kanah je potekala 2. avgusta 216 pr. n. št. med Kartagino in Rimom.
Poglej Galci in Bitka pri Kanah
Bologna
Bologna (bolonjsko Bulåggna) je mesto z okoli 395.000 prebivalci v severni Italiji, v Padski nižini ob vznožju Apeninov.
Poglej Galci in Bologna
Bordeaux
Bordeaux (fonetično: Bordó; Okcitansko/gaskonjsko? Bordèu, baskovsko: Bordele) je pristaniško in administrativno glavno mesto jugozahodne francoske regije Nova Akvitanija, občina in prefektura departmaja Gironde.
Poglej Galci in Bordeaux
Boulogne-sur-Mer
Boulogne-sur-Mer (nizozemsko Bonen) je mesto in občina v severni francoski regiji Nord-Pas-de-Calais, podprefektura departmaja Pas-de-Calais in eno najpomembnejših ribiških pristanišč v Franciji.
Poglej Galci in Boulogne-sur-Mer
Bourges
Bourges (izg. Burž) je mesto in občina v osrednji francoski regiji Centre-Val de Loire, prefektura departmaja Cher in je bilo tudi glavno mesto nekdanje province Berry.
Poglej Galci in Bourges
Bren
Bren je lahko.
Poglej Galci in Bren
Brescia
Brescia je mesto v regiji Lombardiji in je hkrati glavno mesto istoimenske pokrajine.
Poglej Galci in Brescia
Brugge
Brugge (/ bruːʒ /; flamsko oz. nizozemsko Brugge; francosko Bruges) je glavno in največje mesto Zahodne Flandrije v regiji Flandrija v Belgiji, ki leži na severozahodu države.
Poglej Galci in Brugge
Burgundija
Grb Burgundskega vojvodstva - kasnejše province Burgundije Burgundija znotraj Francije v 12. stoletju, zemljevid William R. Shepherda. Burgundija (francosko Bourgogne, nemško Burgund) je zgodovinsko francosko ozemlje, naseljeno zapovrstjo z Galci, Rimljani, različnimi germanskimi ljudstvi, od katerih so bili najpomembnejši Franki in Burgundi; slednji so dali ozemlju tudi ime.
Poglej Galci in Burgundija
Chartres
Chartres je mesto in občina v osrednji francoski regiji Center, prefektura departmaja Eure-et-Loir.
Poglej Galci in Chartres
Châlons-en-Champagne
Châlons-en-Champagne (do 1998 Châlons-sur-Marne) je glavno mesto in občina severne francoske regije Šampanja-Ardeni, prefektura departmaja Marne.
Poglej Galci in Châlons-en-Champagne
Chorges
Vrata ''Porte des Souchons'', Chorges Chorges (okcitansko Chòrjas) je naselje in občina v jugovzhodnem francoskem departmaju Hautes-Alpes regije Provansa-Alpe-Azurna obala.
Poglej Galci in Chorges
Civitas
Vojaška diploma ali spričevalo o uspešni vojaški službi, s katero je cesar Tit podelili državljanstvo upokojenim vojakom in njihovim soprogam ter potomcem; ključne besede diplome so ''"civitatem dedit"'' (je dal državljanstvo) na koncu druge vrstice in ''"est civitas data"'' (so dobili državljanstvo) v četrti vrstici.
Poglej Galci in Civitas
Commentarii de bello Gallico
Galija v 1. stoletju pred našim štetjem Commentarii de bello Gallico (slovensko: Komentarji galskih vojn ali Zapiski iz galskih vojn), pogosto tudi De bello Gallico, književno delo rimskega vojskovodja in politika Julija Cezarja iz 50.
Poglej Galci in Commentarii de bello Gallico
Coutances
Coutances je naselje in občina v severozahodni francoski regiji Spodnji Normandiji, podprefektura departmaja Manche.
Poglej Galci in Coutances
Delfi
Delfi (grško Δελφοί Delphoi) je arheološko najdišče in sodobno mesto v Grčiji na jugozahodnem podnožju gore Parnas v dolini Fokida.
Poglej Galci in Delfi
Dijon
Dijonska stolnica Dijon je bil glavno mesto nekdanje vzhodne francoske regije Burgundije, občina in prefektura departmaja Côte-d'Or.
Poglej Galci in Dijon
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Poglej Galci in Donava
Druga punska vojna
Druga punska vojna (tudi Vojna proti Hanibalu, kot so jo imenovali Rimljani) je druga izmed treh glavnih punskih vojn med ciprsko-feničansko kolonijo Kartagino in Rimom.
Poglej Galci in Druga punska vojna
Etruščani
Etruščani so bili predrimsko ljudstvo v osrednji Italiji.
Poglej Galci in Etruščani
Feničani
Feničani so bili ljudstvo, živeče na ozemlju današnje Sirije, Palestine in Izraela ter Severne Afrike.
Poglej Galci in Feničani
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Galci in Francija
Francoska revolucija
Napad na Bastiljo, simbol začetka revolucije Francoska revolucija je bilo obdobje radikalnih družbenih in političnih sprememb v Franciji med letoma 1789 in 1799 in je pomenila preobrat v francoski in širše evropski zgodovini.
Poglej Galci in Francoska revolucija
Franki
Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.
Poglej Galci in Franki
Gaj Julij Cezar
Gaj Julij Cezar (latinsko Caius Iulius Caesar, rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja, * 13. julij 100 pr. n. št., Rim, † 15. marec 44 pr. n. št., Rim; po posmrtni deifikaciji je bil imenu dodan naslov divus (bog), zato so epigrafski napisi bodisi C•IVLIVS•C•F•CAESAR kot tudi DIVVS IVLIVS (bog Julij).
Poglej Galci in Gaj Julij Cezar
Galščina
Galščina je izumrli keltski jezik, ki ga je govorilo ljudstvo Galcev na področju današnje Francije (z izjemo pokrajine Akvitanije), Belgije, zahodne Nemčije in severnoitalijanskega nižavja.
Poglej Galci in Galščina
Galija
Galija na predvečer galskih vojn. Rimska etnografija je delila Galijo na pet delov: Cisalpska, Narbonska, Akvitanska, Keltska in Belgijska Galija. Galija, del Zahodne Evrope, ki je v železni in rimski dobi obsegal sedanjo Francijo, Luksemburg, Belgijo, večino Švice in zahodni del Italije ter dele Nizozemske in Nemčije na levem bregu Rena.
Poglej Galci in Galija
Galske vojne
Galske vojne, niz vojaških pohodov rimskega prokonzula Julija Cezarja proti več galskim plemenom.
Poglej Galci in Galske vojne
Galski imperij
Galski imperij (tudi Galsko cesarstvo, latinsko) je moderno ime za državo, ki je na ozemlju rimske Galije, Španije in Britanije obstajala med letoma 260 in 274.
Poglej Galci in Galski imperij
Garona
Garona (katalonsko in okcitansko Garona /garunɵ/, francosko Garonne) je 575 km ali 647 km (odvisno od izvira) dolga reka, ki teče po ozemlju Francije in Španije od osrednjih španskih Pirenejev do estuarija Gironde v francoskem pristanišču Bordeaux.
Poglej Galci in Garona
Germani
Germani so indo-evropska etno-lingvistična skupina severnoevropskega porekla.
Poglej Galci in Germani
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Galci in Grčija
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Poglej Galci in Grki
Grom
Grom (tudi grmenje) je hrup ozirom bobnenje, ki ga sproži strela zaradi zelo hitre razžaritve in razširitve zraka v bliskovem kanalu.
Poglej Galci in Grom
Hanibal
Hanibal ali Hanibal Barka, kartažanski vojskovodja in državnik, * 247 pr. n. št., † 183/182 pr. n. št.
Poglej Galci in Hanibal
Helveti
pagov'' Tigurinov in Verbigenov, čeprav sta v resnici neznaniS. Butler, E. Rhys (1907), ''The Atlas of Ancient and Classical Geography'', London in New York, J.M. Dent in E.P. Dutton, Everyman, karta 4, Galija. Galija v 1. stoletju pr. n. št. Helveti, keltsko pleme ali plemenska zveza,P.
Poglej Galci in Helveti
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Galci in Italija
Jupiter
Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.
Poglej Galci in Jupiter
Kelti
keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.
Poglej Galci in Kelti
Klerik
Celju (2010) Klerik Etiopski duhovnik Švedski evangeličanski škof Hans Stiglund Klerik je izraz, ki je včasih označeval pripadnike stanu krščanske duhovščine, danes pa (v širšem smislu) pomeni vse ljudi, ki opravljajo verski poklic - tudi v drugih verah.
Poglej Galci in Klerik
Kriza tretjega stoletja
Delitev Rimskega cesarstva leta 271 Kriza tretjega stoletja (tudi vojaška anarhija ali kriza cesarstva) je bilo obdobje od leta 235 do 284, v katerem se je Rimsko cesarstvo zaradi kombinacije napadov od zunaj, državljanske vojne, epidemije kuge in gospodarske krize skoraj sesulo.
Poglej Galci in Kriza tretjega stoletja
Kultura žarnih grobišč
Kultura žarnih grobišč – (KŽG) (1300 pr. n. št. - 750 pr. n. št.) je bila pozno bronastodobna kultura srednje Evrope.
Poglej Galci in Kultura žarnih grobišč
Langres
severni del starega mesta Langres je naselje in občina v severni francoski regiji Šampanja-Ardeni, podprefektura departmaja Haute-Marne.
Poglej Galci in Langres
Languedoc
Languedoc (/ ˌlɒ̃ɡ (ə) ˈdɒk /, francosko; okcitansko Lengadòc)) je zgodovinska francoska provinca. Obsegala je večino območja Oksitanije, Ardèche in dele Haute-Loire, zdaj del sodobne regije Oksitanija, na jugu Francije. Njeno glavno mesto je bil Toulouse. Imela je površino približno 42.700 kvadratnih kilometrov.
Poglej Galci in Languedoc
Latenska kultura
Latenska kultura je bila kultura evropske železne dobe, imenovana po arheološkem najdišču La Tène na severni strani jezera Neuchâtel v Švici, kjer je bilo v jezeru odloženih več tisoč predmetov, odkriti pa so bili po znižanju gladine leta 1857.
Poglej Galci in Latenska kultura
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Galci in Latinščina
Le Mans
Vieux Mans Le Mans je mesto in občina v zahodni francoski regiji Loire, prefektura departmaja Sarthe in sedež rimskokatoliške škofije Le Mans.
Poglej Galci in Le Mans
Le Puy-en-Velay
Le Puy-en-Velay (antični Anicium, okcitansko Lo Puèi de Velai) je mesto in občina v osrednji francoski regiji Auvergne, prefektura departmaja Haute-Loire.
Poglej Galci in Le Puy-en-Velay
Limoges
Stolnica sv. Štefana, Limoges Limoges (okcitansko Lemòtges / Limòtges) je glavno administrativno in zgodovinsko mesto osrednje francoske regije Nova Akvitanija, občina in prefektura departmaja Haute-Vienne.
Poglej Galci in Limoges
Lisieux
Lisieux je mesto in občina v severozahodni francoski regiji Spodnji Normandiji, podprefektura departmaja Calvados.
Poglej Galci in Lisieux
Ljudska latinščina
Ljudska ali vulgarna latinščina (lat. vulgus - ljudstvo) je bil pogovorni jezik neizobraženega sloja v Italiji in provincah.
Poglej Galci in Ljudska latinščina
Lug
Lug je lahko.
Poglej Galci in Lug
Luksemburg
Véliko vójvodstvo Lúksemburg (kratko Lúksemburg) je manjša celinska država v Zahodni Evropi.
Poglej Galci in Luksemburg
Mars
Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.
Poglej Galci in Mars
Marseille
Marseille, 1575 Marseille je glavno mesto in občina jugovzhodne francoske regije Provansa-Alpe-Azurna obala, prefektura departmaja Bouches-du-Rhône.
Poglej Galci in Marseille
Merkur
Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.
Poglej Galci in Merkur
Metz
Metz je glavno mesto severovzhodne francoske regije Lorene, občina in prefektura departmaja Moselle.
Poglej Galci in Metz
Milano
Milano (lokalno narečno-lombardsko, v več neitalijanskih jezikih in zastarelo slovensko: Milan), je drugo največje mesto v Italiji in glavno mesto italijanske dežele Lombardije.
Poglej Galci in Milano
Minerva (božanstvo)
Kip Minerve iz Louvra Minerva je rimska boginja modrosti in strateškega bojevanja ter zaščitnica umetnosti, trgovine in strategije.
Poglej Galci in Minerva (božanstvo)
Nantes
Grad bretanjskih vojvod, Nantes Katedrala sv. Petra in Pavla Nantes (bretonsko Naoned, gelsko Naunnt) je glavno mesto zahodne francoske regije Loire, občina in prefektura departmaja Loire-Atlantique.
Poglej Galci in Nantes
Narbonska Galija
Rokavskega preliva razlikuje od antičnega Narbonska Galija (latinsko: Gallia Narbonensis), rimska provinca na ozemlju sedanjih francoskih pokrajin Languedoc in Provansa v južni Franciji.
Poglej Galci in Narbonska Galija
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Galci in Nemčija
Nizozemska
Kraljevina Nizozemska (ali Nizozemska; nizozemsko Nederland) je evropska ustavna monarhija z ozemlji tudi izven Evrope.
Poglej Galci in Nizozemska
Ogenj
Goreča vžigalica Požarni trikotnik Gozdni požar Ôgenj je hitra oksidacija materiala v kemijskem procesu zgorevanja, ki sprošča toploto, svetlobo in različne proizvode kemijskih reakcij.
Poglej Galci in Ogenj
Parafilija
V filogenetiki se skupina organizmov imenuje parafiletska (grško para.
Poglej Galci in Parafilija
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Galci in Pariz
Parizi
Karta Galije v 1. stoletju n. št. Pariški zlatnik iz 1. stoletja pr. n. št., Cabinet des Médailles, Pariz) Pariški kovanec s podobo konja iz 1. stoletja pr. n. št., Cabinet des Médailles, Pariz) Pariški kovanec, Metropolitan Museum of Art Parizi (latinsko Parisii), keltsko pleme, ki je bilo v železni dobi od sredine 3.
Poglej Galci in Parizi
Pireneji
Pirenêji (špansko: Pirineos; francosko: Pyrénées; aragonsko: Pirineus; katalonsko: Pirineus; oksitansko: Pirenèus; baskovsko: Pirinioak) so gorovje v jugozahodni Evropi, ki tvori naravno mejo med Španijo in Francijo.
Poglej Galci in Pireneji
Pleme
Ottawi, Kanada Plême je skupnost ljudi, ki jih druži skupen izvor, preteklost, skupen jezik; večinoma tudi skupni običaji.
Poglej Galci in Pleme
Pluton
Plúton (tudi 134340 Pluton; simboli: in) je največji pritlikavi planet v Osončju in največji znani objekt v Kuiperjevem pasu, verjetno pa tudi največje čezneptunsko telo.
Poglej Galci in Pluton
Poitiers
Poitiers (/ˈpwɑːtieɪ/, francosko:; Poitevin: Poetàe) je mesto ob reki Clain v zahodni osrednji Franciji.
Poglej Galci in Poitiers
Pomlad
Pomlád je letni čas v zmernih geografskih območjih.
Poglej Galci in Pomlad
Reims
Reims je zgodovinsko mesto in občina v severni francoski regiji Šampanja-Ardeni (danes večja regija Grand Est), podprefektura departmaja Marne.
Poglej Galci in Reims
Ren
Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.
Poglej Galci in Ren
Rennes
Rennes (bretonsko Roazhon) je glavno mesto severozahodne francoske regije Bretanje, občina in prefektura departmaja Ille-et-Vilaine.
Poglej Galci in Rennes
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Poglej Galci in Rim
Rimska mitologija
Rimska mitologija je zbirka tradicionalnih zgodb, ki se nanašajo na legendarni izvor antičnega Rima in verski sistem, kot je predstavljeno v literaturi in vizualni umetnosti Rimljanov.
Poglej Galci in Rimska mitologija
Rimska republika
Rimska republika je bila oblika države v antičnem Rimu, ki je trajala od leta 509 pr.
Poglej Galci in Rimska republika
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Galci in Rimsko cesarstvo
Rodez
Notredamska katedrala Rodez (okcitansko Rodés) je mesto in občina v južni francoski regiji Jug-Pireneji, prefektura departmaja Aveyron in zgodovinsko glavno mesto nekdanje province Rouergue.
Poglej Galci in Rodez
Rona
Rona, tudi Rodan (antična R(h)odanus, francosko Rhône, okcitansko Ròse, provansalsko Rôno, alemansko Rhône/Rotten) je ena glavnih evropskih rek.
Poglej Galci in Rona
Rouen
Rouen je zgodovinsko glavno mesto nekdanje pokrajine Normandije, sedanje severozahodne francoske regije Zgornje Normandije, občina in prefektura departmaja Seine-Maritime.
Poglej Galci in Rouen
Saona
Saona (francosko Saône, provansalsko Sona) je reka v vzhodni Franciji, desni pritok Rone.
Poglej Galci in Saona
Sekvani
Izrez karte ''Galija'' iz Butlerjevega atlasa iz leta 1907, ki prikazuje delitev dioceze Galije v poznem rimskem obdobju;S. Butler, E, Rhys (1907), ''The Atlas of Ancient and Classical Geography'', London, New York, J.M. Dent in E.P. Dutton, Everyman, karta 4, Galija.
Poglej Galci in Sekvani
Sens
''Znotraj katedrale v Sensu'', Jean-Baptiste-Camille Corot, c. 1874. Sens je občina v departmaju Yonne v regiji Burgundija-Franche-Comté v severni osrednji Franciji, 120 km od Pariza.
Poglej Galci in Sens
Soissons
Soissons je zgodovinsko mesto in občina v severni francoski regiji Pikardiji, podprefektura departmaja Aisne.
Poglej Galci in Soissons
Sredozemlje
Satelitska slika Sredozémlje ali Mediterán (etimološko sredi zemlje) je ime velike regije okrog Sredozemskega morja in tudi skupno ime za dežele okrog njega.
Poglej Galci in Sredozemlje
Toulouse
Toulouse Bazilika sv. Sernina, Toulous Stolnica sv. Štefana, Toulouse Pont Neuf na Garoni Toulouse (okcitansko Tolosa) je glavno mesto in občina južne francoske regije Oksitanije, departmaja Haute-Garonne (Zgornja Garona) in zgodovinsko glavno mesto province Languedoc.
Poglej Galci in Toulouse
Tours
Tours (/tʊər/ TOOR, francosko) je eno največjih mest v regiji Centre-Val de Loire v Franciji.
Poglej Galci in Tours
Trakija
Trakija (rumeno) znotraj današnje Bolgarije, Grčije in Turčije Trakija je zgodovinska in zemljepisna pokrajina v jugovzhodni Evropi.
Poglej Galci in Trakija
Trgovina
Ljubljane leta 1961. mesa'' v ljubljanski mesariji aprila 1959, ko je v Sloveniji pogosto primanjkovalo mesa in mesnih izdelkov Trgovina je ponujanje blaga in storitev za plačilo (denar) ali drugo blago.
Poglej Galci in Trgovina
Umetnost
Umetnost je navadno opredeljena kot skupek vseh dejavnosti človeka, ki niso neposredno povezane s preživetjem in razmnoževanjem in jih ne opredelimo kot znanost.
Poglej Galci in Umetnost
Vannes
Vannes, La cité des Vénètes, (bretonsko Gwened, gelsko Vann) je mesto in občina v severozahodni francoski regiji Bretanji, prefektura departmaja Morbihan.
Poglej Galci in Vannes
Vercingetoriks
Rimska republika in njene sosede leta 58 pr. n. št. Vercingétoriks (latinsko: Vercingetorix ali Vercingetorius), poglavar galskega plemena Arvernov, ki je združil Galce v nazadnje neuspešnem uporu proti rimski vojski v zadnji fazi Julij Cezarjevih galskih vojn, * okoli leta 82 pr.
Poglej Galci in Vercingetoriks
Vienne
Vienne je lahko.
Poglej Galci in Vienne
Vienne (naselje)
Vienne (frankoprovansalsko Vièna) je mesto in občina v vzhodni francoski regiji Rona-Alpe, podprefektura departmaja Isère.
Poglej Galci in Vienne (naselje)
Vojskovanje
Vojskovanje (tudi bojevanje, boj) je vojaški postopek, pri katerem hočemo z uporabo sile (gole (moč telesa) ali oborožene) doseči prevlado nad nasprotnikom.
Poglej Galci in Vojskovanje
Zdravje
Zdravje je stanje telesnega, duševnega in socialnega blagostanja, in ne le odsotnost bolezni ali napake.
Poglej Galci in Zdravje