Kazalo
42 odnosi: Arleško kraljestvo, Švica, Ženevsko jezero, Burgundi, Burgundija (regija), Burgundska grofija, Cluny (opatija), Dijon, Flandrija, Franche-Comté, Francija, Francoščina, Franki, Frankovsko cesarstvo, Galci, Germani, Huni, Italija, Karel Drzni, Konrad II. Nemški, Maksimilijan I. Habsburški, Marija Burgundska, Nemščina, Nijmegen, Nizozemske dežele, Provansa, Ren, Rimsko cesarstvo, Senlis, Severno morje, Starorimska civilizacija, Stoletna vojna, Sveto rimsko cesarstvo, Vojvodina Burgundija, Worms, 1003, 1032, 1477, 1678, 411, 534, 933.
- Bivše evropske monarhije
Arleško kraljestvo
Arleško kraljestvo, Kraljevina Arelat, Kraljevina Burgundija (druga) so nazivi za zgodovinsko državo, ki se je od konca 9.
Poglej Burgundija in Arleško kraljestvo
Švica
Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.
Poglej Burgundija in Švica
Ženevsko jezero
Ženevsko jezero (Le Léman ali Lac Léman, redko Lac de Genève; Lago Lemano; Genfersee; retoromansko Lai da Genevra) je ledeniško jezero v Švici (60%) in Franciji (40%) (Gornje Savojsko).
Poglej Burgundija in Ženevsko jezero
Burgundi
Poljski Burgundi (latinsko Burgundiōnes, Burgundī, grško Βούργουνδοι, staronordijsko Burgundar) so bili vzhodnogermansko pleme, ki se je iz Skandinavije preselilo na danski baltski otok Bornholm in od tam v porečje Visle v sedanji Poljski.
Poglej Burgundija in Burgundi
Burgundija (regija)
Burgundija (francosko Bourgogne) je bila do leta 2015 francoska regija.
Poglej Burgundija in Burgundija (regija)
Burgundska grofija
Svobodna grofija Burgundija (francosko Franche Comté de Bourgogne, nemško Freigrafschaft Burgund) je bila srednjeveška grofija (982-1678) s sedežem v mestu Dole, predhodnica tradicionalne francoske province in kasnejše sodobne regije Franche-Comté.
Poglej Burgundija in Burgundska grofija
Cluny (opatija)
Opatija Cluny je najznamenitejši benediktinski samostan na današnjem francoskem ozemlju in eden najpomembnejših samostanov na svetu.
Poglej Burgundija in Cluny (opatija)
Dijon
Dijonska stolnica Dijon je bil glavno mesto nekdanje vzhodne francoske regije Burgundije, občina in prefektura departmaja Côte-d'Or.
Poglej Burgundija in Dijon
Flandrija
Flandrija ali Flamska (flamsko Vlaanderen; nizozemsko Vlaams Gewest, francosko Région flamande) je ena od treh regij, ki sestavljajo Kraljevino Belgijo - skupaj z regijo Valonijo in regijo Bruselj-glavno mesto, ki leži znotraj ozemlja Flandrije kot enklava, a je kljub temu njeno glavno mesto.
Poglej Burgundija in Flandrija
Franche-Comté
Franche-Comté je bila do leta 2015 vzhodna francoska regija ob meji s Švico.
Poglej Burgundija in Franche-Comté
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Burgundija in Francija
Francoščina
Francóščina (francosko la langue française ali français) je jezik, ki je del romanske veje indoevropske jezikovne družine.
Poglej Burgundija in Francoščina
Franki
Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.
Poglej Burgundija in Franki
Frankovsko cesarstvo
Frankovsko cesarstvo ali Frankovsko kraljestvo je bila država, ki so jo v zgodnjem srednjem veku ustanovili Franki na ozemlju antične Galije in rimskih provinc (Retija in Gornja Germanija) v sedanji Franciji, Švici, Beneluksu in zahodni Nemčiji.
Poglej Burgundija in Frankovsko cesarstvo
Galci
Kelti v 3. stoletju pr. n. št. Parizov (Metropolitan Museum of Art); Galci so se v zgodnjem obdobju kovanja denarja pogosto zgledovali po Grkih Galci, keltsko ljudstvo, ki je od železne dobe do rimskega obdobja prebivalo v Galiji.
Poglej Burgundija in Galci
Germani
Germani so indo-evropska etno-lingvistična skupina severnoevropskega porekla.
Poglej Burgundija in Germani
Huni
Huni so bili azijsko nomadsko ljudstvo.
Poglej Burgundija in Huni
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Burgundija in Italija
Karel Drzni
Karel Burgundski Drzni, vojvoda Burgundije, * 10. november 1433, Dijon, † 5. januar 1477, pri Nancyju.
Poglej Burgundija in Karel Drzni
Konrad II. Nemški
Konrad II., poznan tudi kot Konrad Starejši ali Konrad Salijec, cesar Svetega rimskega cesarstva, rimsko-nemški kralj, italijanski in burgundski kralj, * ~ 990, Speyer, † 4. junij 1039, Utrecht.
Poglej Burgundija in Konrad II. Nemški
Maksimilijan I. Habsburški
Maksimilijan I. Habsburški, nemški kralj (1486), cesar Svetega rimskega cesarstva (1508), * 22. marec 1459, Dunajsko Novo mesto, † 12. januar 1519, Wels, Zgornja Avstrija.
Poglej Burgundija in Maksimilijan I. Habsburški
Marija Burgundska
Marija Burgundska, z vzdevkom Bogata, naslovna vojvodinja Burgundska, je vladala burgundski državi, zdaj večinoma v Franciji — z izjemo vojvodine Burgundije, vrnjene Kraljevini Franciji (1477) — in Nizozemskim deželam, od leta 1477 do njene smrti v nesreči pri jahanju v starosti 25 let, * 13.
Poglej Burgundija in Marija Burgundska
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Poglej Burgundija in Nemščina
Nijmegen
Nijmegen (v lokalnem dialektu Nimwèège, nemško: Nimwegen, latinsko: Noviomagus, francoščina: Nimègue, španščina in italijanščina: Nimega) je mesto in občina na Nizozemskem v provinci Gelderland, blizu meje z Nemčijo.
Poglej Burgundija in Nijmegen
Nizozemske dežele
Nizozemske dežele (nizozemsko de Lage Landen, francosko les Pays Bas, angleško Low Countries) ali zgodovinsko tudi Nizozemske (nizozemsko de Nederlanden), je obalna nižinska regija v severozahodni Evropi, ki jo sestavlja spodnje porečje rek Ren, Meuse in Šelda, ki so se v srednjem veku razdelile na številne pol neodvisne kneževine, ki so se utrdile v današnji Belgiji, Luksemburgu in Nizozemski, pa tudi v današnji Francoski Flandriji.
Poglej Burgundija in Nizozemske dežele
Provansa
Grb Provanse Provansa (okcitansko/provansalsko Provença/Prouvènço; italijansko Provenza) je geografska regija na jugovzhodu Francije ob Sredozemskem morju in meji na Italijo.
Poglej Burgundija in Provansa
Ren
Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.
Poglej Burgundija in Ren
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Burgundija in Rimsko cesarstvo
Senlis
Senlis je naselje in občina v severni francoski regiji Pikardiji, podprefektura departmaja Oise.
Poglej Burgundija in Senlis
Severno morje
Severno morje je robno morje Atlantskega oceana med obalama Norveške in Danske na vzhodu, Velike Britanije na zahodu in obalami Nemčije, Nizozemske, Belgije in Francije na jugu.
Poglej Burgundija in Severno morje
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Burgundija in Starorimska civilizacija
Stoletna vojna
15. stoletja, na vrhuncu stoletne vojne Stoletna vojna je bila vojna, ki je trajala med letoma 1337 in 1453 (torej 116 let) med Anglijo in Francijo.
Poglej Burgundija in Stoletna vojna
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Burgundija in Sveto rimsko cesarstvo
Vojvodina Burgundija
Burgundsko vojvodstvo ali vojvodina Burgundija je zgodovinska pokrajina, ustanovljena v 10.
Poglej Burgundija in Vojvodina Burgundija
Worms
Worms je mesto v Porenje - Pfalško, v Nemčiji, ki se nahaja ob Zgornjem Renu približno 60 kilometrov jugo-jugozahodno od Frankfurta ob Majni.
Poglej Burgundija in Worms
1003
1003 (MIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Burgundija in 1003
1032
1032 (MXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Burgundija in 1032
1477
1477 (MCDLXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Burgundija in 1477
1678
1678 (MDCLXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Burgundija in 1678
411
411 (CDXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Burgundija in 411
534
534 (DXXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Burgundija in 534
933
933 (CMXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Burgundija in 933