Hitreje kot brskalnik!
72 odnosi: Angleščina, Angli, Anglija, Antika, Arktični ocean, Atlantski ocean, Šelda, Škotska, Švedska, Švica, Češka (zgodovinska dežela), Øresund, Baltsko morje, Belgija, Bergen, Britanci, Danci, Danska, Dovrska vrata, Druga svetovna vojna, Elba, Evropa, Francija, Frizija, Gaj Julij Cezar, Hansa, Jezik (sredstvo sporazumevanja), Kattegat, Kielski prekop, Laba, Lihtenštajn, Luksemburg, Meuse, Morena, Morje, Morski preliv, Nafta, Nemčija, Nizozemci, Nizozemska, Norveška, Norveški jarek, Norveško morje, Obala, Ocean, Oslo, Poplava, Predarlska, Preseljevanje ljudstev, Promet, ..., Provinca, Prva svetovna vojna, Reka, Ren, Robno morje, Rokavski preliv, Rotterdam, Sasi, Schleswig-Holstein, Severna Evropa, Skagerrak, Spey, Spodnja Saška, Starorimska civilizacija, Temza, Tyne, Velika Britanija, Vikingi, Viljem Osvajalec, Zahodna Evropa, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, Zemeljski plin. Razširi indeks (22 več) »
Angleščina
Angléščina je zahodnogermanski jezik, ki izvira iz Anglije.
Novo!!: Severno morje in Angleščina · Poglej več »
Angli
Ángli so bili eno glavnih starogermanskih plemen, ki se je po padcu Zahodnorimskega imperija naselilo v Britaniji.
Novo!!: Severno morje in Angli · Poglej več »
Anglija
Anglija je dežela na severozahodu Evrope in skupaj s Škotsko, Walesom in Severno Irsko sestavlja Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.
Novo!!: Severno morje in Anglija · Poglej več »
Antika
Klasična antika (tudi klasično obdobje), tudi preprosto antika je obdobje kulturne zgodovine med 8.
Novo!!: Severno morje in Antika · Poglej več »
Arktični ocean
Arktični ocean Árktični oceán obkroža severni zemeljski tečaj.
Novo!!: Severno morje in Arktični ocean · Poglej več »
Atlantski ocean
Atlántski oceán, krajše imenovan tudi Atlántik, je drugi največji ocean na Zemlji, saj pokriva približno petino njene površine.
Novo!!: Severno morje in Atlantski ocean · Poglej več »
Šelda
Šelda (francosko l'Escaut, valonsko Escô, flamsko ali nizozemsko Schelde) je 360 km dolga reka v severni Franciji, zahodni Belgiji in jugozahodnem delu Nizozemske..
Novo!!: Severno morje in Šelda · Poglej več »
Škotska
Škotska (škotsko-gelsko Alba, angleško in skotsko Scotland) je nekdanja Kraljevina Škotska na severni tretjini Britanskega otočja.
Novo!!: Severno morje in Škotska · Poglej več »
Švedska
Kraljevina Švedska (švedsko Konungariket Sverige) je obmorska in največja (tako po površini - 450.000 kv. km, kot po prebivalstvu - okoli 10 milijonov) nordijska država v Skandinaviji v severni Evropi.
Novo!!: Severno morje in Švedska · Poglej več »
Švica
Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.
Novo!!: Severno morje in Švica · Poglej več »
Češka (zgodovinska dežela)
Češka, včasih tudi Bohemija (češko Čechy; nemško Böhmen) je zgodovinska pokrajina, ki tvori skupaj z Moravsko (Morava) in češkim delom Šlezije (České Slezsko) večji del današnje Češke republike.
Novo!!: Severno morje in Češka (zgodovinska dežela) · Poglej več »
Øresund
Øresund, Veliki Belt in Mali Belt Øresund Øresund; Öresund), je morski preliv, ki tvori dansko-švedsko mejo med danskim otokom Zelandijo (Sjælland) in švedsko pokrajino Skanijo (Skåne). Preliv je dolg 118 kilometrov; njegova širina se spreminja od 4 kilometrov do 28 kilometrov. Na najožji točki med Helsingørjem na Danskem in Helsingborgom na Švedskem je širok 4 kilometre. Øresund je skupaj s prelivoma Veliki Belt (Storebælt) in Mali Belt (Lillebælt) in Kielskim prekopom ena od štirih plovnih poti, ki povezujejo Baltsko morje z Atlantskim oceanom preko Kattegata, Skagerraka in Severnega morja; zaradi tega je ena najbolj obremenjenih vodnih poti na svetu. 1. julija 2000 sta danska kraljica Margareta II. in švedski kralj Karl XVI. Gustav predala v promet Øresundski most, ki povezuje København in Malmö, dvonacionalno metropolitansko območje s skoraj 4 milijoni prebivalcev. Øresund je geološko mlada ožina, ki je nastala pred 8500–8000 leti kot posledica dviga morske gladine. Prej je bilo jezero Ancylus, sladkovodno telo v Baltskem bazenu, povezano z morjem izključno prek Velikega Belta. Vdor slane vode preko Øresunda je zaznamoval začetek modernega Baltskega morja kot telesa slane vode.
Novo!!: Severno morje in Øresund · Poglej več »
Baltsko morje
Baltik - satelitski posnetek Báltsko mórje (ali Báltiško mórje) leži v severovzhodni Evropi, med Skandinavskim polotokom in osrednjo Evropo.
Novo!!: Severno morje in Baltsko morje · Poglej več »
Belgija
Bélgija, uradno Kraljevína Bélgija (flamsko/nizozemsko Koninkrijk België; francosko Royaume de Belgique; nemško Königreich Belgien), je država v severozahodni Evropi.
Novo!!: Severno morje in Belgija · Poglej več »
Bergen
Bergen, zgodovinsko Bjørgvin, je drugo največje mesto na Norveškem s približno 285.900 prebivalci, je mesto in občina v okrožju Vestland na zahodni obali Norveške.
Novo!!: Severno morje in Bergen · Poglej več »
Britanci
Britanci so avtohtoni prebivalci Velike Britanije in njihovi potomci, v današnjem času pa se izraz nanaša na državljane Združenega kraljestva.
Novo!!: Severno morje in Britanci · Poglej več »
Danci
Danci so skandinavski (severnogermanski) narod, ki živi na področju Danske, Ferskih otokov in Grenlandije; večja manjšina je v Nemčiji.
Novo!!: Severno morje in Danci · Poglej več »
Danska
Kraljevina Danska (krajše le Danska) je najstarejša in površinsko najmanjša nordijska država, ki se nahaja v Skandinaviji v severni Evropi na polotoku vzhodno od Baltskega morja in jugozahodno od Severnega morja.
Novo!!: Severno morje in Danska · Poglej več »
Dovrska vrata
Dovrska vrata ali Dovrska ožina, v preteklosti znana kot Dovrska tesen (angl. Dover strait ali Strait of Dover; francosko Pas de Calais, nizozemsko Nauw van Calais ali Straat van Dover), je ožina na najožjem delu Rokavskega preliva, ki označuje mejo med njim in Severnim morjem in ločuje Veliko Britanijo od celinske Evrope.
Novo!!: Severno morje in Dovrska vrata · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: Severno morje in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Elba
Portoferraio, glavno mesto otoka Elba (latinsko Ilva) je italijanski otok v Sredozemskem morju.
Novo!!: Severno morje in Elba · Poglej več »
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Novo!!: Severno morje in Evropa · Poglej več »
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Novo!!: Severno morje in Francija · Poglej več »
Frizija
Frizija (Fryslân) je pokrajina na Nizozemskem, ki se nahaja v severnem delu države.
Novo!!: Severno morje in Frizija · Poglej več »
Gaj Julij Cezar
Gaj Julij Cezar (latinsko Caius Iulius Caesar, rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja, * 13. julij 100 pr. n. št., Rim, † 15. marec 44 pr. n. št., Rim; po posmrtni deifikaciji je bil imenu dodan naslov divus (bog), zato so epigrafski napisi bodisi C•IVLIVS•C•F•CAESAR kot tudi DIVVS IVLIVS (bog Julij). Odigral je pomembno vlogo pri preureditvi oslabljene Rimske republike v Rimsko cesarstvo.
Novo!!: Severno morje in Gaj Julij Cezar · Poglej več »
Hansa
''Carta Marina'' iz dobe Hanse (1539) je prvi znan prikaz nordijskih držav na zemljevidu Hanzeatska zveza ali Hansa (srednja nizka nemščina: Hanse, Düdesche Hanse, Hansa; standardna nemščina Deutsche Hanse, nizozemsko Hanze, latinsko Hansa Teutonica) je bila trgovska in obrambna konfederacija trgovskih cehov in trgovskih mest v severozahodni in srednji Evropi.
Novo!!: Severno morje in Hansa · Poglej več »
Jezik (sredstvo sporazumevanja)
Jêzik je temeljno sredstvo sporazumevanja; to je večinoma besedni jezik, ki ga dopolnjujejo nebesedni jeziki.
Novo!!: Severno morje in Jezik (sredstvo sporazumevanja) · Poglej več »
Kattegat
Kattegat; Kattegatt) je 30.000 km² veliko morsko območje, ki ga na zahodu omejujejo polotok Jutlandija, otoki Danskih prelivov in Baltsko morje na jugu ter province Bohuslän, Västergötland, Halland in Skåne na Švedskem na vzhodu. Baltsko morje se izliva v Kattegat skozi Danske prelive. Morsko območje je nadaljevanje Skagerraka in ga lahko razumemo kot zaliv Severnega morja, vendar v tradicionalni skandinavski rabi temu ni tako. Kattegat je precej plitvo morje in je lahko zelo težko in nevarno za plovbo zaradi številnih peščenih in kamnitih grebenov ter zapletenih tokov, ki se pogosto spreminjajo. V sodobnem času so bili izkopani umetni kanali morskega dna, številni grebeni so bili izkopani s črpanjem peska in nameščeno je bilo dobro razvito omrežje za svetlobno signalizacijo, da se zaščiti zelo gost mednarodni promet tega majhnega morja. Ob Kattegatu je več velikih mest in večjih pristanišč, kot so Göteborg, Aarhus, Aalborg, Halmstad in Frederikshavn v padajoči velikosti.
Novo!!: Severno morje in Kattegat · Poglej več »
Kielski prekop
Kielski prekop (ali Kiel Canal, do leta 1948 tudi Kaiser-Wilhelm-Kanal) je 98 kilometrov dolg prekop v nemški pokrajini Schleswig-Holstein.
Novo!!: Severno morje in Kielski prekop · Poglej več »
Laba
Elba (dolnje nemško Elv) je ena glavnih rek Srednje Evrope.
Novo!!: Severno morje in Laba · Poglej več »
Lihtenštajn
Kneževina Lihtenštajn (nemško Fürstentum Liechtenstein) je majhna celinska država v Srednji Evropi, med Švico na zahodu in Avstrijo (Predarlsko) na vzhodu.
Novo!!: Severno morje in Lihtenštajn · Poglej več »
Luksemburg
Véliko vójvodstvo Lúksemburg (kratko Lúksemburg) je manjša celinska država v Zahodni Evropi.
Novo!!: Severno morje in Luksemburg · Poglej več »
Meuse
Meuse ali Maas (limburško Maos) je velika evropska reka, ki izvira v Franciji in teče skozi Belgijo in na Nizozemskem, preden se iz delte Ren - Meuse - Šelda izlije v Severno morje.
Novo!!: Severno morje in Meuse · Poglej več »
Morena
Švici Moréna ali gróblja je vsako kopičenje nekonsolidiranih naplavin (regolit in skal), ki se včasih imenujejo ledeniški til, ki se pojavljajo tako v trenutnih kot v nekdanjih poledenelih regijah in ki jih je prej nosil ledenik ali ledena plošča.
Novo!!: Severno morje in Morena · Poglej več »
Morje
Morje Svetovni oceani: Tihi, Atlantski, Indijski, Severni in Južni Norveški fjord na poti proti Aaltu Mórje, ki ga lahko poimenujemo tudi svetovni ocean ali enostavno ocean, je povezano telo slane vode, ki pokriva več kot 70% zemeljske površine.
Novo!!: Severno morje in Morje · Poglej več »
Morski preliv
Morski preliv Dardanele Gibraltarska ožina, pogled iz vesolja Morski preliv je v hidrogeografiji ozek vodni pas med otoki, polotoki ali celinami.
Novo!!: Severno morje in Morski preliv · Poglej več »
Nafta
V morje razlita nafta Nafta tudi Petrolej (πέτρα (kamen) + Latin: oleum (olje) je gosta, temnorjava ali zelenkasta slabo vnetljiva tekočina, ki se nahaja v zgornjih plasteh nekaterih delov Zemljine skorje, veliko nahajališč je tudi pod morjem. Danes je to zelo pomemben energetski in surovinski vir.
Novo!!: Severno morje in Nafta · Poglej več »
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Novo!!: Severno morje in Nemčija · Poglej več »
Nizozemci
Nizozemci (nizozemsko Nederlanders) so prebivalci Nizozemske in nekaterih kolonij.
Novo!!: Severno morje in Nizozemci · Poglej več »
Nizozemska
Kraljevina Nizozemska (ali Nizozemska; nizozemsko Nederland) je evropska ustavna monarhija z ozemlji tudi izven Evrope.
Novo!!: Severno morje in Nizozemska · Poglej več »
Norveška
Norveška (uradno Kraljevina Norveška) je država in ustavna monarhija v Severni Evropi, ki zaseda zahodni del Skandinavskega polotoka.
Novo!!: Severno morje in Norveška · Poglej več »
Norveški jarek
Zemljevid Severnega morja z Norveškim jarkom Norveški jarek ali Norveški kanal (Norskerenna; Norskerenden; Norska rännan) je daljša depresija na morskem dnu ob južni obali Norveške.
Novo!!: Severno morje in Norveški jarek · Poglej več »
Norveško morje
Norveško morje (Noregshaf) je robno morje Arktičnega oceana, ki ga obkrožajo Grenlandsko morje na severozahodu, Barentsovo morje na severovzhodu, Norveška na jugovzhodu in Severno morje na jugu, na jugozahodu pa ga greben med Ferskimi otoki ter Islandijo loči od Atlantskega oceana. Za razliko od mnogih drugih morij večina dna Norveškega morja ni del epikontinentalnega pasu in zato leži na veliki globini v povprečju približno dva kilometra. Pod morskim dnom so bogata nahajališča nafte in zemeljskega plina, ki se komercialno raziskujejo na območjih z globino morja do približno enega kilometra. Obalna območja so bogata z ribami, ki obiščejo Norveško morje iz severnega Atlantika ali Barentsovega morja (trske) zaradi drstenja. Topel severnoatlantski tok zagotavlja razmeroma stabilne in visoke temperature vode, tako da je za razliko od arktičnih morij Norveško morje vse leto brez ledu. Nedavne raziskave so pokazale, da je velika količina vode v Norveškem morju z veliko sposobnostjo absorpcije toplote pomembnejša kot vir milih zim na Norveškem kot Zalivski tok in njegovi podaljški.
Novo!!: Severno morje in Norveško morje · Poglej več »
Obala
rtu Roca na Portugalskem Obala je mejni pas med vodnim telesom in kopnim ali črta, ki je meja med kopnim in morjem ali jezerom.
Novo!!: Severno morje in Obala · Poglej več »
Ocean
Antarktični ali Južni ocean; zadnja sta ponekod obravnavana kot del prvih treh. Oceán (Okeanós - veliko morje) je telo slane vode, ki obsega večji del hidrosfere katerega od planetov.
Novo!!: Severno morje in Ocean · Poglej več »
Oslo
Oslo je glavno in najbolj naseljeno mesto Norveške.
Novo!!: Severno morje in Oslo · Poglej več »
Poplava
hurikanu Katrina (2005) Poplava je začasno prekritje zemljišča z vodo, ki običajno ni prekrito z vodo.
Novo!!: Severno morje in Poplava · Poglej več »
Predarlska
Predárlska (nem. Vorarlberg), tudi Predarlško, je ena od avstrijskih zveznih dežel.
Novo!!: Severno morje in Predarlska · Poglej več »
Preseljevanje ljudstev
Preseljevanje ljudstev imenujemo obdobje po vdoru Hunov v vzhodno Evropo leta 375, ko je prišlo do selitev celotnih narodov v Evropi.
Novo!!: Severno morje in Preseljevanje ljudstev · Poglej več »
Promet
Promèt je prevoz oseb, tovora in informacij na določeni razdalji oziroma razmestitev potnikov, tovora, sporočil, denarnih nakazil in drugih podatkov med kraji.
Novo!!: Severno morje in Promet · Poglej več »
Provinca
Provinca je v nekaterih državah upravna enota; pokrajina, regija.
Novo!!: Severno morje in Provinca · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Severno morje in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Reka
Reka Kučerla v Altaju Münchnu, Nemčija Réka je velik naravni vodni tok.
Novo!!: Severno morje in Reka · Poglej več »
Ren
Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.
Novo!!: Severno morje in Ren · Poglej več »
Robno morje
V oceanografiji je robno morje tako, ki je delno obdano z otoki, otočji ali polotoki, ki mejijo na ali so široko odprti na ocean na površini in/ali mejijo s podmorskimi grebeni na morskem dnu.
Novo!!: Severno morje in Robno morje · Poglej več »
Rokavski preliv
Satelitski posnetek Rokavskega preliva Rokavski preliv (angleško English Channel, francosko La Manche 'rokav') je preliv med Veliko Britanijo in Francijo, ki je del Atlantskega oceana.
Novo!!: Severno morje in Rokavski preliv · Poglej več »
Rotterdam
Položaj občine Rotterdam Rotterdam je pristaniško mesto in občina v nizozemski provinci Južna Holandija.
Novo!!: Severno morje in Rotterdam · Poglej več »
Sasi
Sási (tudi Saksonci,, staroangleško Seaxan, starosaško Sahsun, nizkonemško Sassen) so bili zveza starogermanskih plemen.
Novo!!: Severno morje in Sasi · Poglej več »
Schleswig-Holstein
Schleswig-Holstein je nemška zvezna dežela.
Novo!!: Severno morje in Schleswig-Holstein · Poglej več »
Severna Evropa
Evropske države po delitvi Združenih narodov; severnoevropske so pobarvane temno modro. Severna regija Evrope ima več definicij.
Novo!!: Severno morje in Severna Evropa · Poglej več »
Skagerrak
Skagerrak (je morski preliv med Jutlandijo in Skandinavskim polotokom na severu Evrope, ki predstavlja zahodni del povezave med Severnim in Baltskim morjem. Proti jugovzhodu se nadaljuje z ožino Kattegat, ki vodi v Baltsko morje. Skagerrak vključuje nekatere najbolj obremenjene ladijske poti na svetu, s plovili iz vseh koncev sveta. Podpira tudi intenzivno ribiško industrijo. Ekosistem je obremenjen in negativno vpliva na neposredne človeške dejavnosti. Oslo in Göteborg sta edini veliki mesti v regiji Skagerrak.
Novo!!: Severno morje in Skagerrak · Poglej več »
Spey
Spey (gelsko: Uisge Spè) je reka, ki teče na severovzhodu Škotske in je druga najdaljša in najhitreje tekoča reka Škotske.
Novo!!: Severno morje in Spey · Poglej več »
Spodnja Saška
Spodnja Saška je po površini druga največja dežela v Nemčiji (za Bavarsko), po številu prebivalstva (okoli 8 milijonov) pa je četrta.
Novo!!: Severno morje in Spodnja Saška · Poglej več »
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Novo!!: Severno morje in Starorimska civilizacija · Poglej več »
Temza
Temza (izg. /ˈtɛmz/) je ena pomembnejših rek v Angliji, ki teče po južnem delu dežele v smeri od zahoda proti vzhodu.
Novo!!: Severno morje in Temza · Poglej več »
Tyne
Most nad reko Tyne v mestu Newcastle upon Tyne Tyne je reka v severovzhodni Angliji v Veliki Britaniji.
Novo!!: Severno morje in Tyne · Poglej več »
Velika Britanija
Velika Britanija je geografsko poimenovanje otoka v severnovzhodnem predelu Atlantskega oceana, ki obsega večino ozemlja Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Novo!!: Severno morje in Velika Britanija · Poglej več »
Vikingi
Vikingi med spopadom (v okviru zgodovinskega festivala) Vikingi so bili bojevniki in trgovci, ki so plenili po obalah Skandinavije, Britanskega otočja in drugih delih Evrope med 8. in 12. stoletjem in trgovali širše po Evropi.
Novo!!: Severno morje in Vikingi · Poglej več »
Viljem Osvajalec
Viljem I. (1028Bates William the Conqueror p. 33–9. september 1087), običajno znan kot Viljem Osvajalec in včasih Viljem Bastard, je bil prvi normanski kralj Anglije, ki je vladal od leta 1066 do svoje smrti leta 1087.
Novo!!: Severno morje in Viljem Osvajalec · Poglej več »
Zahodna Evropa
ISS ob preletu Zahodne Evrope leta 2011 Zahodna Evropa je geografska enota Evrope, najdlje oddaljena od Azije, ki zajema nekaj visokorazvitih držav, ki se razlikujejo glede na kontekst.
Novo!!: Severno morje in Zahodna Evropa · Poglej več »
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko na otoku Velika Britanija, ki leži takoj za severozahodno obalo celinske Evrope in je obkrožen s Severnim morjem, Rokavskim prelivom in Atlantskim oceanom.
Novo!!: Severno morje in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske · Poglej več »
Zemeljski plin
Na plamenu zemeljskega plina, ki prihaja iz tal, si lahko skuhamo kosilo (Romunija, pojav: focul viu). Zêmeljski (tudi zémeljski) plín je plinasto fosilno gorivo.
Novo!!: Severno morje in Zemeljski plin · Poglej več »
