Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prenesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Atlantski ocean

Index Atlantski ocean

Atlántski oceán, imenovan krajše tudi Atlántik, je drugi največji ocean na Zemlji, saj pokriva približno petino njene površine.

87 odnosi: Abisal, Afrika, Amelia Earhart, Antična Grčija, Arktični ocean, Ascension, Atlant (mitologija), Atlantski tokovi, Azori, Azorski anticiklon, Španci, Bahami, Baltsko morje, Benguelski tok, Bermudi, Bermudski trikotnik, Bioko, Biskajski zaliv, Bouvetov otok, Brazilija, Britansko otočje, Cape Cod, Charles Lindbergh, Coriolisova sila, Drakov preliv, Ekvator, Erik Rdeči, Evropa, Falklandski otoki, Ferdinand Magellan, Franc I. Francoski, Gorovje, Grška mitologija, Grenlandija, Gvinejski zaliv, Indijski ocean, Irsko morje, Islandija, Islandske sage, Jacques Cartier, John Cabot, John Harrison, Južna Amerika, Kamerun, Kanada, Kanarski otoki, Kartagina, Kontinentalna polica, Krištof Kolumb, Madeira, ..., Magellanov preliv, Mali Antili, Maracaibo (jezero), Norveška, Nova Fundlandija, Ocean, Oceanski jarek, Panamski prekop, Pangea, Podmornica, Portugalci, Prva svetovna vojna, Rečna jegulja, Reka svetega Lovrenca, RMS Titanic, Robno morje, Rokavski preliv, Rt dobrega upanja, Rt Horn, Severna Amerika, Severno morje, Skati, Spitsbergi, Srednjeatlantski hrbet, Sredozemsko morje, Sueški prekop, Sveta Helena (otok), Thor Heyerdahl, Tihi ocean, Tristan da Cunha, Tropski ciklon, Vikingi, Zalivski tok, Zemlja, Zemljepisna dolžina, Zračna ladja, 1914. Razširi indeks (37 več) »

Abisal

Abisal (tudi abisalna cona) je območje v oceanu 2000-6000m globoko.

Novo!!: Atlantski ocean in Abisal · Poglej več »

Afrika

Áfrika (pogovorno črna celina, tudi tropska celina) je za Azijo druga največja celina, tako po površini kot po prebivalstvu.

Novo!!: Atlantski ocean in Afrika · Poglej več »

Amelia Earhart

Amelia Mary Earhart, ameriška pilotka in pustolovka, * 24. julij 1897, Atchison, Kansas, ZDA, † 2. julij 1937, nekje nad Tihim oceanom.

Novo!!: Atlantski ocean in Amelia Earhart · Poglej več »

Antična Grčija

Grško ozemlje okrog 550 pr. n. št. Antična Grčija je poimenovanje za obdobje stare grške kulture med koncem velikih selitev indoevropskih plemen okoli leta 800 pr.

Novo!!: Atlantski ocean in Antična Grčija · Poglej več »

Arktični ocean

Arktični ocean Árktični oceán obkroža severni zemeljski tečaj.

Novo!!: Atlantski ocean in Arktični ocean · Poglej več »

Ascension

Ascension je otok v južnem Atlantiku in spada pod upravo Svete Helene, torej obenem tudi pod britansko.

Novo!!: Atlantski ocean in Ascension · Poglej več »

Atlant (mitologija)

Atlant je v grški mitologiji eden od Titanov in je polbog.

Novo!!: Atlantski ocean in Atlant (mitologija) · Poglej več »

Atlantski tokovi

V ekvatorialnem področju se pod vplivom pasatov pojavi proti zahodu severni in južni tok, med njima pa gvinejski protitok.

Novo!!: Atlantski ocean in Atlantski tokovi · Poglej več »

Azori

Položaj v Atlantskem oceanu Azori so otočje vulkanskega izvora sredi Atlantskega oceana, oddaljeni okrog 1500 km od portugalske obale in 1925 od kanadske.

Novo!!: Atlantski ocean in Azori · Poglej več »

Azorski anticiklon

Azorski anticiklon je del subtropskega anticiklonalnega pasu, katerega jedro se ustvarja nad Azorskimi otoki.

Novo!!: Atlantski ocean in Azorski anticiklon · Poglej več »

Španci

Mozaik Špancev Španci ali Kastiljci (špansko: españoles ali tudi castellanos) so romanski narod, ki pretežno živi v Evropi na Pirenejskem polotoku, to je v Španiji, v preostalem svetu pa še v bivših kolonijah, največ v južni Ameriki.

Novo!!: Atlantski ocean in Španci · Poglej več »

Bahami

Zveza Bahami je neodvisna država v Karibskem morju, ki jo sestavlja arhipelag 700 otokov in čeri.

Novo!!: Atlantski ocean in Bahami · Poglej več »

Baltsko morje

Baltik - satelitski posnetek Báltsko mórje (ali Báltiško mórje) leži v severovzhodni Evropi, med Skandinavskim polotokom in osrednjo Evropo.

Novo!!: Atlantski ocean in Baltsko morje · Poglej več »

Benguelski tok

Benguelski tok je hladen oceanski tok, ki potuje vzdolž zahodne obale Afrike proti severu in severozahodu.

Novo!!: Atlantski ocean in Benguelski tok · Poglej več »

Bermudi

Bermudi so otoško čezmorsko ozemlje Združenega kraljestva s samoupravo v Atlantskem oceanu.

Novo!!: Atlantski ocean in Bermudi · Poglej več »

Bermudski trikotnik

Skica bermudskega trikotnika Bermudski trikotnik (imenovan tudi hudičev trikotnik) je neuradno in strokovno nepriznano ime za območje, ki leži v trikotniku Bermudski otoki-Portoriko-Fort Lauderdale (Florida, ZDA) v Atlantskem oceanu in je najbolj znano po številnih domnevnih nerazložljivih izginotjih ladij in letal znotraj tega območja.

Novo!!: Atlantski ocean in Bermudski trikotnik · Poglej več »

Bioko

Bioko je otok v Gvinejskem zalivu, najsevernejši in največji iz skupine ognjeniških otokov, skupno imenovanih »kamerunska veriga«.

Novo!!: Atlantski ocean in Bioko · Poglej več »

Biskajski zaliv

Lega Biskajskega zaliva v zahodni Evropi Biskajski zaliv (baskovsko Bizkaiko Golkoa, francosko Golfe de Gascogne, okcitansko Golf de Gasconha, špansko Golfo de Vizcaya) je zaliv v severnem delu Atlantskega oceana.

Novo!!: Atlantski ocean in Biskajski zaliv · Poglej več »

Bouvetov otok

Bouvetov otok (norveško Bouvetøya) je nenaseljen otok v južnem Atlantskem oceanu, jugo-jugozahodno od Rta dobrega upanja v južni Afriki.

Novo!!: Atlantski ocean in Bouvetov otok · Poglej več »

Brazilija

Brazilija, uradno Federativna republika Brazilija je največja in najbolj naseljena država v Južni Ameriki.

Novo!!: Atlantski ocean in Brazilija · Poglej več »

Britansko otočje

Lega Britanskega otočja Britansko otočje je največje evropsko otočje.

Novo!!: Atlantski ocean in Britansko otočje · Poglej več »

Cape Cod

Satelitska slika (pol)otoka Cape Cod Cape Cod je nekdanji polotok v severovzhodni ameriški zvezni državi Massachusetts.

Novo!!: Atlantski ocean in Cape Cod · Poglej več »

Charles Lindbergh

Charles Augustus Lindbergh, ameriški letalec, častnik, raziskovalec, pisatelj in izumitelj, * 4. februar 1902, Detroit, Michigan, Združene države Amerike, † 26. avgust 1974, vas Kipahulu, Havaji, ZDA.

Novo!!: Atlantski ocean in Charles Lindbergh · Poglej več »

Coriolisova sila

'''Zgoraj:''' V inercialnem (mirujočem) opazovalnem sistemu potuje črna krogla v ravni črti. '''Spodaj:''' Opazovalec (rdeča pika), ki stoji na premikajočem (vrtečem) se sistemu opazuje ukrivljeno gibanje krogle. Coriolisova sila je sila, ki povzroča odklon, oziroma ukrivljenje gibajočih teles z vidika opazovalca, ki se nahaja v vrtečem se sistemu, na primer na Zemlji.

Novo!!: Atlantski ocean in Coriolisova sila · Poglej več »

Drakov preliv

Ortografska projekcija Zemlje, osrediščena na Drakov preliv Drakov preliv je morska ožina med Južno Ameriko in Antarktiko.

Novo!!: Atlantski ocean in Drakov preliv · Poglej več »

Ekvator

Zemlja z ekvatorjem Ekvátor, (tudi ravník ali rávnik) je v geografiji največji vzporednik oz.

Novo!!: Atlantski ocean in Ekvator · Poglej več »

Erik Rdeči

‎ Erik Rdeči (staronordijsko Eiríkr rauði; norveško Eirik Raude), vikinški raziskovalec, * 950, okrožje Jaeder, jugozahodna Norveška, † 1003, Grenlandija.

Novo!!: Atlantski ocean in Erik Rdeči · Poglej več »

Evropa

Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.

Novo!!: Atlantski ocean in Evropa · Poglej več »

Falklandski otoki

Zemljevid Kolonija Falklandski otoki, imenovani tudi Malvinski otoki (špansko Las Islas Malvinas), so čezmorsko ozemlje Združenega kraljestva, ki si ga lasti tudi Argentina.

Novo!!: Atlantski ocean in Falklandski otoki · Poglej več »

Ferdinand Magellan

Ferdinand Magellan, portugalski pomorščak in raziskovalec, * 1480, Sabrosa, Portugalska, † 27. april 1521, otok Mactan, Filipini.

Novo!!: Atlantski ocean in Ferdinand Magellan · Poglej več »

Franc I. Francoski

Franc I. Francoski, francoski kralj od 1515 do smrti, * 12. september 1494, Château de Cognac, † 31. marec 1547, Château de Rambouillet. Franc I. se smatra za prvega francoskega renesančnega monarha. Za časa njegove vladavine je Francija doživela neizmeren kulturni napredek. Bil je sodobnik Sulejmana Veličastnega, s katerim je oblikoval francosko-otomansko zavezništvo, kot tudi angleškega kralja Henrika VIII. in svetorimskega cesarja Karla V..

Novo!!: Atlantski ocean in Franc I. Francoski · Poglej več »

Gorovje

Dolomiti Gorovje je skupina gora, ki jih obkrožajo ravnine oz.

Novo!!: Atlantski ocean in Gorovje · Poglej več »

Grška mitologija

Doprsni Zevsov kip Grška mitologija je skupek mitov in naukov, ki pripadajo antičnim Grkom, v zvezi z njihovimi bogovi in junaki, naravo Sveta in izvorom ter pomenom njihovega kultnega in ritualnega ravnanja.

Novo!!: Atlantski ocean in Grška mitologija · Poglej več »

Grenlandija

Grenlandija (grenlandsko: Kalaallit Nunaat, dobesedno pomeni »Naša dežela«, in dansko: Grønland, »Zelena dežela«) je otok v Severnem Atlantskem oceanu, vzhodno od Kanade, in je največji otok na svetu (Avstralija je celina).

Novo!!: Atlantski ocean in Grenlandija · Poglej več »

Gvinejski zaliv

Gvinejski zaliv. Na karti je vidna veriga otokov v tako imenovani Kamerunski verigi vulkanov. Gvinejski zaliv, del Atlantskega oceana jugozahodno od Afrike.

Novo!!: Atlantski ocean in Gvinejski zaliv · Poglej več »

Indijski ocean

right Índijski oceán je tretje največje vodno telo na svetu, pokriva namreč približno petino vodne površine Zemlje.

Novo!!: Atlantski ocean in Indijski ocean · Poglej več »

Irsko morje

Irsko morje Irsko morje je del Atlantskega oceana, ki leži med otokoma Irsko in Veliko Britanijo.

Novo!!: Atlantski ocean in Irsko morje · Poglej več »

Islandija

Islandija (islandsko: Ísland) je otoška država v severnem Atlantskem oceanu, med Grenlandijo in Veliko Britanijo, severozahodno od Ferskih otokov.

Novo!!: Atlantski ocean in Islandija · Poglej več »

Islandske sage

Islandske sage so prozne pripovedi iz časov naseljevanja Islandije.

Novo!!: Atlantski ocean in Islandske sage · Poglej več »

Jacques Cartier

‎ Jacques Cartier, francoski raziskovalec, * 31. december 1491, Saint-Malo, Francija, † 1. september 1557, Saint-Malo.

Novo!!: Atlantski ocean in Jacques Cartier · Poglej več »

John Cabot

‎ John Cabot (pravo ime Giovanni Caboto), italijansko-angleški morjeplovec in raziskovalec, * okoli 1450, Italija, okoli 1499.

Novo!!: Atlantski ocean in John Cabot · Poglej več »

John Harrison

John Harrison, angleški tesar, urar in izumitelj, * 24. marec 1693, Foulby pri Wakefieldu, grofija Yorkshire, Anglija, † 24. marec 1776, London.

Novo!!: Atlantski ocean in John Harrison · Poglej več »

Južna Amerika

Sestavljena satelitska slika Južne Amerike Júžna Amêrika je celina, ki jo sicer prečka ekvator, vendar je večina njene površine na južni polobli.

Novo!!: Atlantski ocean in Južna Amerika · Poglej več »

Kamerun

Republika Kamerun je unitarna republika v Srednji Afriki, ki na zahodu meji na zaliv Biafra in Nigerijo, na severovzhodu na Čad, na vzhodu na Srednjeafriško republiko, ter na jugu na Kongo, Gabon in Ekvatorialno Gvinejo.

Novo!!: Atlantski ocean in Kamerun · Poglej več »

Kanada

Kanada je najsevernejša obmorska država v Severni Ameriki in meji na ZDA tako na severozahodu (na ameriško zvezno državo Aljaska) kot tudi na jugu (kar je največja nebranjena meja na svetu).

Novo!!: Atlantski ocean in Kanada · Poglej več »

Kanarski otoki

Lega otokov Pico Teide Kanarski otoki so špansko otočje vulkanskega izvora, ki je sestavljeno iz sedmih večjih otokov, to so: Tenerife, Gran Canaria, Lanzarote, El Hierro, La Palma, La Gomera in Fuerteventura, in pa iz šestih zelo majhnih otokov.

Novo!!: Atlantski ocean in Kanarski otoki · Poglej več »

Kartagina

Kartagina (grško Καρχηδών Karkhēdōn, latinsko Carthago, iz feničanskega קרת חדשת Qart-ḥadašt v pomenu Novo mesto) je bilo antično feničansko mesto in kolonija v severni Afriki.

Novo!!: Atlantski ocean in Kartagina · Poglej več »

Kontinentalna polica

Anatomija epikontinentalnega pasu južno vzhodni obali Združenih držav Amerike Kontinentalna polica (tudi kontinentalni šelf ali šelf) je potopljeno območje okrog celin, ki ga prekriva med 100 in 200 metrov globoko morje (šelfsko morje).

Novo!!: Atlantski ocean in Kontinentalna polica · Poglej več »

Krištof Kolumb

Krištof Kolumb, italijanski raziskovalec in trgovec, * 1451, Genova, Genovska republika (danes Italija), † 20. maj 1506, Valladolid, Kastiljska krona (danes Španija).

Novo!!: Atlantski ocean in Krištof Kolumb · Poglej več »

Madeira

Geografska lega Madeire Otočje Madeira Madeira je otok, ki leži tisoč kilometrov od Lizbone, sredi oceana, na poti proti Ameriki in skupaj z manjšim otokom Porto Santo ter še nekaj drugimi nenaseljenimi otočki meri 741 km2.

Novo!!: Atlantski ocean in Madeira · Poglej več »

Magellanov preliv

Magellanov preliv ali Magellanova ožina (špansko Estrecho de Magallanes) je plovna pot na skrajnem jugu celinske Južne Amerike.

Novo!!: Atlantski ocean in Magellanov preliv · Poglej več »

Mali Antili

Mali Antili Mali Antili so del Antilov, ki skupaj z Bahami tvorijo Karibsko otočje.

Novo!!: Atlantski ocean in Mali Antili · Poglej več »

Maracaibo (jezero)

Maracaibo je velika polslana laguna oz.

Novo!!: Atlantski ocean in Maracaibo (jezero) · Poglej več »

Norveška

Norvéška (uradno Kraljevína Norvéška) je država in ustavna monarhija v Severni Evropi, ki zaseda zahodni del Skandinavskega polotoka.

Novo!!: Atlantski ocean in Norveška · Poglej več »

Nova Fundlandija

Zemljevid Nove Fundlandije in njegove lege v Severni Ameriki Nova Fundlandija (Newfoundland, francosko Terre-Neuve) je velik otok ob severovzhodni obali Severne Amerike in najbolj naseljen del kanadske province Nova Fundlandija in Labrador.

Novo!!: Atlantski ocean in Nova Fundlandija · Poglej več »

Ocean

Antarktični ali Južni ocean; zadnja sta ponekod obravnavana kot del prvih treh. Oceán (starogrško: Okeanós (Okeánes) - veliko morje) je telo slane vode, ki obsega večji del hidrosfere katerega od planetov.

Novo!!: Atlantski ocean in Ocean · Poglej več »

Oceanski jarek

Pregled globokomorskih jarkov na Zemlji Oceanski jarek (angl. trench), znan v geologiji kot globokomorski jarek, je običajno podolgovata, vendar relativno ozka depresija na morskem dnu.

Novo!!: Atlantski ocean in Oceanski jarek · Poglej več »

Panamski prekop

Zemljevid Paname s prekopom Panamski prekop (špansko Canal de Panamá) je prekop, ki seka Panamsko ožino in s tem povezuje Atlantski in Tihi ocean.

Novo!!: Atlantski ocean in Panamski prekop · Poglej več »

Pangea

Zemljevid Pangee Pangea (grško - vse zemlje) je ime, ki se nanaša na supercelino, oziroma na pracelino v času mezozoika, preden je proces tektonike plošč razdvojil njene celine.

Novo!!: Atlantski ocean in Pangea · Poglej več »

Podmornica

Avstralska podmornica ''HMAS Rankin'' Podmornica je vsako pomorsko plovilo, ki je zmožno plutja pod in na morski gladini; po navadi plujejo pod morsko gladino, od tu tudi ime (podmornica -> pod + mor(je) + nica).

Novo!!: Atlantski ocean in Podmornica · Poglej več »

Portugalci

Portugalci je etnična skupina oz.

Novo!!: Atlantski ocean in Portugalci · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofio. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevne organizatorke napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Otomansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala prav tako nepričakovano, kot se je začela. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, Rusko, Nemško, Avstro-Ogrsko in Otomansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter nikoli končane vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Novo!!: Atlantski ocean in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Rečna jegulja

Rečna jegulja (znanstveno ime Anguilla anguilla) tudi evropska jegulja je vrsta jegulje, kači podobna žival.

Novo!!: Atlantski ocean in Rečna jegulja · Poglej več »

Reka svetega Lovrenca

Reka svetega Lovrenca (angleško: Saint Lawrence River, francosko: fleuve Saint-Laurent) je velika severnoameriška reka, ki izvira v Velikih jezerih in se izliva v Atlantski ocean.

Novo!!: Atlantski ocean in Reka svetega Lovrenca · Poglej več »

RMS Titanic

RMS Titanic (Royal Mail Ship Titanic) je bil britanski potniški prekooceanski parnik, ki ga je po naročilu družbe White Star Line izdelala ladjedelnica Harland and Wolff iz Belfasta.

Novo!!: Atlantski ocean in RMS Titanic · Poglej več »

Robno morje

V oceanografiji je robno morje tako, ki je delno obdano z otoki, otočji ali polotoki, ki mejijo na ali so široko odprti na ocean na površini in / ali mejijo s podmorskimi grebeni na morskem dnu.

Novo!!: Atlantski ocean in Robno morje · Poglej več »

Rokavski preliv

Satelitski posnetek Rokavskega preliva Rokavski preliv (angleško English Channel; francosko La Manche, rokav) je preliv med Veliko Britanijo in Francijo, ki je del Atlantskega oceana.

Novo!!: Atlantski ocean in Rokavski preliv · Poglej več »

Rt dobrega upanja

Rt dobrega upanja Rt dobrega upanja, tudi Rt dobre nade (angleško Cape of Good Hope, afrikansko Kaap die Goeie Hoop, nizozemsko Kaap de Goede Hoop), prvotno imenovan Viharni rt, je skalnat rt na atlantski obali Republike Južne Afrike.

Novo!!: Atlantski ocean in Rt dobrega upanja · Poglej več »

Rt Horn

Pogled na Rt Horn iz juga. Rt Horn (Nizozemsko: Kaap Hoorn, Špansko: Cabo Hornos, Angleško: Cape Horn) je uradno najjužnejša točka Amerike.

Novo!!: Atlantski ocean in Rt Horn · Poglej več »

Severna Amerika

Severna Amerika je tretja največja celina na svetu.

Novo!!: Atlantski ocean in Severna Amerika · Poglej več »

Severno morje

Severno morje Severno morje je robno morje Atlantskega oceana med obalama Norveške in Danske na vzhodu, Velike Britanije na zahodu in obalami Nemčije, Nizozemske, Belgije in Francije na jugu.

Novo!!: Atlantski ocean in Severno morje · Poglej več »

Skati

Skati (znanstveno ime Batoidea) so skupina hrustančnic, v katero uvrščamo okoli 560 vrst.

Novo!!: Atlantski ocean in Skati · Poglej več »

Spitsbergi

Spitsbergi (tudi Spitzbergi ali Svalbard) so otočje v Arktičnem oceanu severno od celinske Evrope, približno na polovici poti med Norveško in Severnim polom.

Novo!!: Atlantski ocean in Spitsbergi · Poglej več »

Srednjeatlantski hrbet

Srednjeatlantski hrbet je srednje-oceanski hrbet (greben), divergentna meja tektonske plošče ali konstruktivna mejna ploskev, ki se nahaja na dnu Atlantskega oceana in je del najdaljšega gorskega območja na svetu.

Novo!!: Atlantski ocean in Srednjeatlantski hrbet · Poglej več »

Sredozemsko morje

Sestavljen satelitski posnetek Sredozemskega morja (NASA) Sredozemsko morje je približno 4000 km dolgo in okoli 800 km široko medcelinsko morje, ki ga na severu omejuje Evropa, na jugu Afrika, na vzhodu pa Azija.

Novo!!: Atlantski ocean in Sredozemsko morje · Poglej več »

Sueški prekop

Sueški prekop Sueški prekop je 163 km dolg umetni prekop za ladijski promet v Egiptu med Port Saidom ob Sredozemskem morju in Suezom ob Rdečem morju.

Novo!!: Atlantski ocean in Sueški prekop · Poglej več »

Sveta Helena (otok)

Sveta Helena je otok v Atlantskem oceanu, 2.800 km oddaljen od zahodne obale Afrike.

Novo!!: Atlantski ocean in Sveta Helena (otok) · Poglej več »

Thor Heyerdahl

‎ Thor Heyerdahl, norveški raziskovalec in pustolovec, * 6. oktober 1914, Larvik, Norveška, † 18. april 2002, Colla Micheri, Italija.

Novo!!: Atlantski ocean in Thor Heyerdahl · Poglej več »

Tihi ocean

Tihi ocean Tihi ocean, znan tudi kot Pacifiški ocean ali Pacifik (iz španske besede Pacífico, ki pomeni miren, spokojen) je največje vodno telo na svetu, saj s 179,7 milijoni km² pokriva kar tretjino površine Zemlje.

Novo!!: Atlantski ocean in Tihi ocean · Poglej več »

Tristan da Cunha

Tristan da Cunha, pogovorno Tristan, je osamljena skupina vulkanskih otokov v južnem Atlantskem Oceanu.

Novo!!: Atlantski ocean in Tristan da Cunha · Poglej več »

Tropski ciklon

Mednarodne vesoljske postaje. Lepo se vidi vrtenje v smeri urinega kazalca. Združen prikaz poti vseh ciklonov od 1985 do 2005 Trópski ciklón (tudi tajfún (Tihi ocean), hurikán (Srednja Amerika) - imenovan po bogu vetra, nevihte in ognja Hurakanu (v slovanskih jezikih tudi uragan), ciklon (Indijski ocean), Willy-Willies (Avstralija) ali orkán) je v meteorologiji viharni pojav v Zemljinem ozračju.

Novo!!: Atlantski ocean in Tropski ciklon · Poglej več »

Vikingi

Vikingi med spopadom (v okviru zgodovinskega festivala) Vikingi so bili bojevniki, ki so plenili po obalah Skandinavije, Britanskega otočja in drugih delih Evrope med 8. in 12. stoletjem.

Novo!!: Atlantski ocean in Vikingi · Poglej več »

Zalivski tok

Zalivski tok Zalivski tok je največji morski tok na svetu.

Novo!!: Atlantski ocean in Zalivski tok · Poglej več »

Zemlja

Zemlja je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem se nahajata življenje, tekoča voda in človeštvo.

Novo!!: Atlantski ocean in Zemlja · Poglej več »

Zemljepisna dolžina

Zemlje z navpičnimi črtami zemljepisne dolžine Zemljepísna dolžína (tudi geográfska dolžína in redko (geografska) longituda), z oznako λ, opisuje lego kraja na Zemlji zahodno ali vzhodno od izhodiščnega greenwiški (glavnega) ali ničelnega poldnevnika (tudi meridian).

Novo!!: Atlantski ocean in Zemljepisna dolžina · Poglej več »

Zračna ladja

Sodobna poltoga zračna ladja Zeppelin NT Več različnih aerostatov PL25, do 2. svetovne vojne ena največjih takšne vrste Zráčna ládja (dirižabl) je vrsta zrakoplova lažjega od zraka (aerostat).

Novo!!: Atlantski ocean in Zračna ladja · Poglej več »

1914

1914 (MCMXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Novo!!: Atlantski ocean in 1914 · Poglej več »

Preusmerja sem:

Atlantik, Južni Atlantik, Severni Atlantik.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »