Odpri v Google MapsKazalo
100 odnosi: Abisal, Afrika, Amelia Earhart, Antična Grčija, Arktični ocean, Ascension, Atlant (mitologija), Atlantski tokovi, Atlas (gorovje), Azori, Azorski anticiklon, Škotsko morje, Španci, Baffinov zaliv, Bahami, Baltsko morje, Benguelski tok, Bermudi, Bermudski trikotnik, Bioko, Biskajski zaliv, Bouvetov otok, Brazilija, Britansko otočje, Cape Cod, Charles Lindbergh, Coriolisova sila, Drakov preliv, Ekvator, Erik Rdeči, Evropa, Falklandski otoki, Ferdinand Magellan, Franc I. Francoski, Gorovje, Grška mitologija, Grenlandija, Gvinejski zaliv, Hudsonov zaliv, Indijski ocean, Irsko morje, Islandija, Islandske sage, Jacques Cartier, John Harrison, Južna Amerika, Kamerun, Kanada, Kanarski otoki, Karibsko morje, ... Razširi indeks (50 več) »
- Oceani
Abisal
Abisal (tudi abisalna cona) je območje v oceanu 2000-6000m globoko.
Poglej Atlantski ocean in Abisal
Afrika
Áfrika (pogovorno črna celina, tudi tropska celina) je za Azijo druga največja celina, tako po površini kot po prebivalstvu.
Poglej Atlantski ocean in Afrika
Amelia Earhart
Amelia Mary Earhart, ameriška pilotka in pustolovka, * 24. julij 1897, Atchison, Kansas, ZDA, † 2. julij 1937, nekje nad Tihim oceanom.
Poglej Atlantski ocean in Amelia Earhart
Antična Grčija
Antična Grčija je poimenovanje za obdobje stare grške kulture med koncem velikih selitev indoevropskih plemen okoli leta 800 pr.
Poglej Atlantski ocean in Antična Grčija
Arktični ocean
Arktični ocean Árktični oceán obkroža severni zemeljski tečaj.
Poglej Atlantski ocean in Arktični ocean
Ascension
Otok Ascension je osamljen vulkanski otok v Južnem Atlantskem oceanu 7° 56' južno od ekvatorja.
Poglej Atlantski ocean in Ascension
Atlant (mitologija)
Atlant ali z drugim imenom Atlas, je v grški mitologiji eden od Titanov in je polbog.
Poglej Atlantski ocean in Atlant (mitologija)
Atlantski tokovi
V ekvatorialnem področju se pod vplivom pasatov pojavi proti zahodu severni in južni tok, med njima pa gvinejski protitok.
Poglej Atlantski ocean in Atlantski tokovi
Atlas (gorovje)
Gorovje Atlas na satelitski sliki Afrike Gorovje Atlas (arabsko جبال الأطلس) je mlado nagubano gorovje v regiji Magreb na severozahodu Afrike, ki se razteza v dolžini 2.400 km skozi Maroko, Alžirijo in Tunizijo, vključuje pa tudi Gibraltarsko skalo.
Poglej Atlantski ocean in Atlas (gorovje)
Azori
Azori, uradno Avtonomna regija Azori (Região Autónoma dos Açores), je ena od dveh avtonomnih regij Portugalske (druga je Madeira).
Poglej Atlantski ocean in Azori
Azorski anticiklon
Azorski anticiklon je del subtropskega anticiklonalnega pasu, katerega jedro se ustvarja nad Azorskimi otoki.
Poglej Atlantski ocean in Azorski anticiklon
Škotsko morje
južni polobli Škotsko morje je morje na severnem robu Južnega oceana na meji z južnim Atlantskim oceanom.
Poglej Atlantski ocean in Škotsko morje
Španci
Mozaik Špancev Španci ali Kastiljci (špansko: españoles ali tudi castellanos) so romanski narod, ki pretežno živi v Evropi na Pirenejskem polotoku, to je v Španiji, v preostalem svetu pa še v bivših kolonijah, največ v južni Ameriki.
Poglej Atlantski ocean in Španci
Baffinov zaliv
Lega Baffinovega zaliva Plavajoča ledena gora v Baffinovem zalivu Baffinov zaliv (inuktitut Saknirutiak Imanga, grenlandsko Avannaata Imaa) je obsežen morski zaliv oziroma robno morje, ki leži med Atlantskim in Arktičnim oceanom.
Poglej Atlantski ocean in Baffinov zaliv
Bahami
Zveza Bahami je neodvisna država v Karibskem morju, ki jo sestavlja arhipelag 700 otokov in čeri.
Poglej Atlantski ocean in Bahami
Baltsko morje
Baltik - satelitski posnetek Báltsko mórje (ali Báltiško mórje) leži v severovzhodni Evropi, med Skandinavskim polotokom in osrednjo Evropo.
Poglej Atlantski ocean in Baltsko morje
Benguelski tok
Shematski prikaz južnoatlantskih morskih tokov Benguelski tok to je hladen oceanski tok, ki potuje vzdolž zahodne obale Afrike proti severu in severozahodu.
Poglej Atlantski ocean in Benguelski tok
Bermudi
Bermudi so otoško čezmorsko ozemlje Združenega kraljestva s samoupravo v Atlantskem oceanu.
Poglej Atlantski ocean in Bermudi
Bermudski trikotnik
Lega Bermudskega trikotnika. Bermudski trikotnik, znan tudi pod imenom "hudičev trikotnik", je opredeljena regija na zahodnem delu severnega Atlantskega oceana, ki je najbolj znan po izginotju številnih ladij in letal.
Poglej Atlantski ocean in Bermudski trikotnik
Bioko
Bioko je otok v Gvinejskem zalivu, najsevernejši in največji iz skupine ognjeniških otokov, skupno imenovanih »kamerunska veriga«.
Poglej Atlantski ocean in Bioko
Biskajski zaliv
Lega Biskajskega zaliva v zahodni Evropi Biskajski zaliv (baskovsko Bizkaiko Golkoa, francosko Golfe de Gascogne, okcitansko Golf de Gasconha, špansko Golfo de Vizcaya) je zaliv v severnem delu Atlantskega oceana.
Poglej Atlantski ocean in Biskajski zaliv
Bouvetov otok
Bouvetov otok (norveško Bouvetøya) je nenaseljen otok v južnem Atlantskem oceanu, jugo-jugozahodno od Rta dobrega upanja v južni Afriki.
Poglej Atlantski ocean in Bouvetov otok
Brazilija
Brazilija, uradno Federativna republika Brazilija je največja in najbolj naseljena država v Južni Ameriki.
Poglej Atlantski ocean in Brazilija
Britansko otočje
Lega Britanskega otočja Britansko otočje je največje evropsko otočje.
Poglej Atlantski ocean in Britansko otočje
Cape Cod
Satelitska slika (pol)otoka Cape Cod Cape Cod je nekdanji polotok v severovzhodni ameriški zvezni državi Massachusetts.
Poglej Atlantski ocean in Cape Cod
Charles Lindbergh
Charles Augustus Lindbergh, ameriški letalec, častnik, raziskovalec, pisatelj in izumitelj, * 4. februar 1902, Detroit, Michigan, Združene države Amerike, † 26. avgust 1974, vas Kipahulu, Havaji, ZDA.
Poglej Atlantski ocean in Charles Lindbergh
Coriolisova sila
'''Zgoraj:''' V inercialnem (mirujočem) opazovalnem sistemu potuje črna krogla v ravni črti. '''Spodaj:''' Opazovalec (rdeča pika), ki stoji na premikajočem (vrtečem) se sistemu opazuje ukrivljeno gibanje krogle. Coriolisova sila je sila, ki povzroča odklon, oziroma ukrivljenje gibajočih teles z vidika opazovalca, ki se nahaja v vrtečem se sistemu, na primer na Zemlji.
Poglej Atlantski ocean in Coriolisova sila
Drakov preliv
Ortografska projekcija Zemlje, osrediščena na Drakov preliv Drakov preliv je morska ožina med Južno Ameriko in Antarktiko.
Poglej Atlantski ocean in Drakov preliv
Ekvator
Zemlja z ekvatorjem Ekvátor (tudi ravník ali rávnik) je v geografiji največji vzporednik oz.
Poglej Atlantski ocean in Ekvator
Erik Rdeči
Erik Rdeči (staronordijsko Eiríkr rauði; norveško Eirik Raude), vikinški raziskovalec, * 950, okrožje Jaeder, jugozahodna Norveška, † 1003, Grenlandija.
Poglej Atlantski ocean in Erik Rdeči
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Atlantski ocean in Evropa
Falklandski otoki
Zemljevid Falklandski otoki, imenovani tudi Malvinski otoki (špansko Las Islas Malvinas), so čezmorsko ozemlje z imenom Falklandski otoki (Malvini) Združenega kraljestva, ki si ga lasti tudi Argentina.
Poglej Atlantski ocean in Falklandski otoki
Ferdinand Magellan
Ferdinand Magellan, portugalski pomorščak in raziskovalec, * 1480, Sabrosa, Portugalska, † 27. april 1521, otok Mactan, Filipini.
Poglej Atlantski ocean in Ferdinand Magellan
Franc I. Francoski
Franc I. Francoski, francoski kralj od 1515 do smrti, * 12. september 1494, Château de Cognac, † 31. marec 1547, Château de Rambouillet. Franc I. velja za prvega francoskega renesančnega monarha. Za časa njegove vladavine je Francija doživela neizmeren kulturni napredek. Bil je sodobnik Sulejmana Veličastnega, s katerim je oblikoval francosko-otomansko zavezništvo, kot tudi angleškega kralja Henrika VIII.
Poglej Atlantski ocean in Franc I. Francoski
Gorovje
Dolomiti Gorôvje je gorski svet, ki so ga endogene sile dvignile v višine.
Poglej Atlantski ocean in Gorovje
Grška mitologija
Grško trojstvo in razporeditev treh zemeljskih kraljestev: Zevsovega Boga (Nebesa), Pozejdona (Morja in oceani) in Hada (Podzemlje). Teos (manjši bogovi) so otroci te trojice. Doprsni Zevsov kip Grška mitologija je skupek mitov in naukov, ki pripadajo antičnim Grkom, v zvezi z njihovimi bogovi in junaki, naravo Sveta in izvorom ter pomenom njihovega kultnega in ritualnega ravnanja.
Poglej Atlantski ocean in Grška mitologija
Grenlandija
Grenlandija (dobesedno pomeni »Naša dežela«, in, »Zelena dežela«) je otok v Severnem Atlantskem oceanu, vzhodno od Kanade, in je največji otok na svetu (Avstralija je celina).
Poglej Atlantski ocean in Grenlandija
Gvinejski zaliv
Gvinejski zaliv, del Atlantskega oceana jugozahodno od Afrike oziroma njegovo robno morje.
Poglej Atlantski ocean in Gvinejski zaliv
Hudsonov zaliv
Satelitska slika zaliva (NASA: MODIS) Hudsonov zaliv je obsežen oceanski zaliv severnega Atlantskega oceana, ki se zajeda v celino na skrajnem severu Severne Amerike in je s površino 1.230.000 km² drugi največji zaliv na svetu (za Bengalskim).
Poglej Atlantski ocean in Hudsonov zaliv
Indijski ocean
right Índijski oceán je tretje največje vodno telo na svetu, pokriva namreč približno petino vodne površine Zemlje.
Poglej Atlantski ocean in Indijski ocean
Irsko morje
Irsko morje Irsko morje je del Atlantskega oceana, ki leži med otokoma Irsko in Veliko Britanijo.
Poglej Atlantski ocean in Irsko morje
Islandija
Islandija (islandsko Ísland) je otoška država v severnem Atlantskem oceanu, med Grenlandijo in Britanskim otočjem, severozahodno od Ferskih otokov.
Poglej Atlantski ocean in Islandija
Islandske sage
Islandske sage so prozne pripovedi iz časov naseljevanja Islandije.
Poglej Atlantski ocean in Islandske sage
Jacques Cartier
Jacques Cartier, francoski pomorščak in raziskovalec, * 31. december 1491, Saint-Malo, Francija, † 1. september 1557, Saint-Malo.
Poglej Atlantski ocean in Jacques Cartier
John Harrison
John Harrison, angleški tesar, urar in izumitelj, * 24. marec 1693, Foulby pri Wakefieldu, grofija Yorkshire, Anglija, † 24. marec 1776, London.
Poglej Atlantski ocean in John Harrison
Južna Amerika
Sestavljena satelitska slika Južne Amerike Júžna Amêrika je celina, ki jo sicer prečka ekvator, vendar je večina njene površine na južni polobli.
Poglej Atlantski ocean in Južna Amerika
Kamerun
Republika Kamerun je unitarna republika v Srednji Afriki, ki na zahodu meji na zaliv Biafra in Nigerijo, na severovzhodu na Čad, na vzhodu na Srednjeafriško republiko, ter na jugu na Kongo, Gabon in Ekvatorialno Gvinejo.
Poglej Atlantski ocean in Kamerun
Kanada
Kanada (angleško in) je najsevernejša obmorska država v Severni Ameriki in meji na ZDA tako na severozahodu (na ameriško zvezno državo Aljaska) kot tudi na jugu (kar je največja nebranjena meja na svetu).
Poglej Atlantski ocean in Kanada
Kanarski otoki
Pico Teide Kanarski otoki so špansko otočje vulkanskega izvora, ki je sestavljeno iz sedmih večjih otokov, to so: Tenerife, Gran Canaria, Lanzarote, El Hierro, La Palma, La Gomera in Fuerteventura in pa iz šestih majhnih otočkov.
Poglej Atlantski ocean in Kanarski otoki
Karibsko morje
Karíbsko mórje (tudi Antilsko morje) je kot morje del Atlantskega oceana južno od Mehiškega zaliva.
Poglej Atlantski ocean in Karibsko morje
Kartagina (občina)
Kartagina je občina v guvernatu Tunis v Tuniziji.
Poglej Atlantski ocean in Kartagina (občina)
Keltsko morje
Keltsko morje julija 2011. Keltsko morje je območje Atlantskega oceana ob južni obali Irske, ki je na vzhodu omejeno s kanalom Sv.
Poglej Atlantski ocean in Keltsko morje
Kontinentalna polica
Anatomija epikontinentalnega pasu južno vzhodni obali Združenih držav Amerike Kontinentalna polica (tudi kontinentalni šelf ali šelf) je potopljeno območje okrog celin, ki ga prekriva med 100 in 200 metrov globoko morje (šelfsko morje).
Poglej Atlantski ocean in Kontinentalna polica
Krištof Kolumb
Krištof Kolumb, italijanski raziskovalec in trgovec, * 1451, Genova, Genovska republika (danes Italija), † 20. maj 1506, Valladolid, Kastiljska krona (danes Španija).
Poglej Atlantski ocean in Krištof Kolumb
Labradorsko morje
Zemljevid Labradorskega morja Labradorsko morje je robno morje Atlantskega oceana, ki leži na njegovem severu med kanadskim polotokom Labrador na jugozahodu in Grenlandijo na severovzhodu.
Poglej Atlantski ocean in Labradorsko morje
Madeira
Otočje Madeira Madeira je portugalski otok sredi oceana, na poti proti Ameriki, ki je od Lizbone oddaljen tisoč kilometrov, in skupaj z manjšim otokom Porto Santo ter še nekaj drugimi nenaseljenimi otočki meri 741 km2.
Poglej Atlantski ocean in Madeira
Magellanov preliv
Magellanov preliv ali Magellanova ožina (špansko Estrecho de Magallanes) je plovna pot na skrajnem jugu celinske Južne Amerike.
Poglej Atlantski ocean in Magellanov preliv
Mali Antili
Mali Antili so del Antilov, ki skupaj z Bahami tvorijo Karibsko otočje.
Poglej Atlantski ocean in Mali Antili
Maracaibo (jezero)
Maracaibo je velika polslana laguna oz.
Poglej Atlantski ocean in Maracaibo (jezero)
Mehiški zaliv
3D računalniški model Mehiškega zaliva Mehiški zaliv je veliko vodno telo med Severno in Srednjo Ameriko, del Atlantskega oceana.
Poglej Atlantski ocean in Mehiški zaliv
Norveška
Norveška (uradno Kraljevina Norveška) je država in ustavna monarhija v Severni Evropi, ki zaseda zahodni del Skandinavskega polotoka.
Poglej Atlantski ocean in Norveška
Norveško morje
Norveško morje (Noregshaf) je robno morje Arktičnega oceana, ki ga obkrožajo Grenlandsko morje na severozahodu, Barentsovo morje na severovzhodu, Norveška na jugovzhodu in Severno morje na jugu, na jugozahodu pa ga greben med Ferskimi otoki ter Islandijo loči od Atlantskega oceana. Za razliko od mnogih drugih morij večina dna Norveškega morja ni del epikontinentalnega pasu in zato leži na veliki globini v povprečju približno dva kilometra.
Poglej Atlantski ocean in Norveško morje
Nova Fundlandija
Zemljevid Nove Fundlandije in njegove lege v Severni Ameriki Nova Fundlandija (Newfoundland, francosko Terre-Neuve) je velik otok ob severovzhodni obali Severne Amerike in najbolj naseljen del kanadske province Nova Fundlandija in Labrador.
Poglej Atlantski ocean in Nova Fundlandija
Ocean
Antarktični ali Južni ocean; zadnja sta ponekod obravnavana kot del prvih treh. Oceán (Okeanós - veliko morje) je telo slane vode, ki obsega večji del hidrosfere katerega od planetov.
Poglej Atlantski ocean in Ocean
Oceanski jarek
Pregled globokomorskih jarkov na Zemlji Oceanski jarek (angl. trench), znan v geologiji kot globokomorski jarek, je običajno podolgovata, vendar relativno ozka depresija na morskem dnu.
Poglej Atlantski ocean in Oceanski jarek
Panamski prekop
Zemljevid Paname s prekopom Panamski prekop (Canal de Panamá) je prekop, ki seka Panamsko ožino in s tem povezuje Atlantski in Tihi ocean.
Poglej Atlantski ocean in Panamski prekop
Pangea
Zemljevid Pangee Pangea (grško - vse zemlje) je ime, ki se nanaša na supercelino, oziroma na pracelino v času mezozoika, preden je proces tektonike plošč razdvojil njene celine.
Poglej Atlantski ocean in Pangea
Podmornica
Avstralska podmornica ''HMAS Rankin'' Podmornica je vsako pomorsko plovilo, ki je zmožno plutja pod in na morski gladini; po navadi plujejo pod morsko gladino, od tu tudi ime (podmornica -> pod + mor(je) + nica).
Poglej Atlantski ocean in Podmornica
Portugalci
Portugalci je etnična skupina oz.
Poglej Atlantski ocean in Portugalci
Preliv Beagle
Delni letalski pogled na preliv Beagle. Zgoraj desno je viden čilski otok Navarino, spodaj levo pa argentinski del Isla Grande de Tierra del Fuego. Preliv Beagle (špansko: Canal del Beagle) je morski preliv v arhipelagu Tierra del Fuego na skrajnem južnem koncu Južne Amerike med Čilom in Argentino.
Poglej Atlantski ocean in Preliv Beagle
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Atlantski ocean in Prva svetovna vojna
Rečna jegulja
Rečna jegulja (znanstveno ime Anguilla anguilla) tudi evropska jegulja je vrsta jegulje, kači podobna žival.
Poglej Atlantski ocean in Rečna jegulja
Reka svetega Lovrenca
Montrealu Reka svetega Lovrenca (angleško: Saint Lawrence River, francosko: fleuve Saint-Laurent) je velika severnoameriška reka, ki izvira v Velikih jezerih in se izliva v Atlantski ocean.
Poglej Atlantski ocean in Reka svetega Lovrenca
RMS Titanic
RMS Titanic (Royal Mail Ship Titanic) je bil britanski potniški prekooceanski parnik, ki je potonil v severnem Atlantskem oceanu, 15.
Poglej Atlantski ocean in RMS Titanic
Robno morje
V oceanografiji je robno morje tako, ki je delno obdano z otoki, otočji ali polotoki, ki mejijo na ali so široko odprti na ocean na površini in/ali mejijo s podmorskimi grebeni na morskem dnu.
Poglej Atlantski ocean in Robno morje
Rokavski preliv
Satelitski posnetek Rokavskega preliva Rokavski preliv (angleško English Channel, francosko La Manche 'rokav') je preliv med Veliko Britanijo in Francijo, ki je del Atlantskega oceana.
Poglej Atlantski ocean in Rokavski preliv
Rt Agulhas
Svetilnik na rtu Agulhas Rt Agulhas (izgovarjava, v portugalščini) je najbolj južna točka celinske Afrike in po navedbah Mednarodne hidrografske organizacije kopenska točka, ki je izhodišče za namišljeno morsko linijo, ki predstavlja mejo med Atlantskim in Indijskim oceanom.
Poglej Atlantski ocean in Rt Agulhas
Rt dobrega upanja
Rt dobrega upanja Rt dobrega upanja, tudi Rt dobre nade (angleško Cape of Good Hope, afrikansko Kaap die Goeie Hoop, nizozemsko Kaap de Goede Hoop), prvotno imenovan Viharni rt, je skalnat rt na atlantski obali Republike Južne Afrike.
Poglej Atlantski ocean in Rt dobrega upanja
Rt Horn
Pogled na Rt Horn iz juga. Rt Horn je uradno najjužnejša točka Južne Amerike.
Poglej Atlantski ocean in Rt Horn
Severna Amerika
Severna Amerika je tretja največja celina na svetu.
Poglej Atlantski ocean in Severna Amerika
Severno morje
Severno morje je robno morje Atlantskega oceana med obalama Norveške in Danske na vzhodu, Velike Britanije na zahodu in obalami Nemčije, Nizozemske, Belgije in Francije na jugu.
Poglej Atlantski ocean in Severno morje
Sistem Pogodbe o Antarktiki
Pogodba o Antarktiki s pripadajočimi sporazumi, skupaj znanimi kot sistem Pogodbe o Antarktiki, je mednarodna pogodba, ki ureja odnose med državami glede Antarktike, edine nenaseljene celine na svetu.
Poglej Atlantski ocean in Sistem Pogodbe o Antarktiki
Skati
Skati (znanstveno ime Batoidea) so skupina hrustančnic, v katero uvrščamo okoli 560 vrst.
Poglej Atlantski ocean in Skati
Srednjeatlantski hrbet
Srednjeatlantski hrbet je srednjeoceanski hrbet (greben), divergentna meja tektonske plošče ali konstruktivna mejna ploskev, ki je na dnu Atlantskega oceana in je del najdaljšega gorskega območja na svetu.
Poglej Atlantski ocean in Srednjeatlantski hrbet
Sredozemsko morje
Sestavljen satelitski posnetek Sredozemskega morja (NASA) Sredozemsko morje je približno 4000 km dolgo in okoli 800 km široko robno morje Atlantskega oceana, ki ga na severu omejuje Evropa, na jugu Afrika, na vzhodu pa Azija.
Poglej Atlantski ocean in Sredozemsko morje
Sueški prekop
Sueški prekop je 163 km dolg umetni prekop za ladijski promet v Egiptu med Port Saidom ob Sredozemskem morju in Suezom ob Rdečem morju.
Poglej Atlantski ocean in Sueški prekop
Svalbard
Svalbard je otočje v Arktičnem oceanu severno od celinske Evrope, približno na polovici poti med Norveško in Severnim polom.
Poglej Atlantski ocean in Svalbard
Sveta Helena (otok)
Sveta Helena je oddaljen vulkanski otok v južnem Atlantskem oceanu, ki spada pod Združeno kraljestvo.
Poglej Atlantski ocean in Sveta Helena (otok)
Sveti Tomaž in Princ
Sveti Tomaž in Princ (izgovarjava; uradno Demokratična republika Sveti Tomaž in Princ) je otoška država v Gvinejskem zalivu ob zahodni ekvatorialni obali Afrike.
Poglej Atlantski ocean in Sveti Tomaž in Princ
Thor Heyerdahl
Thor Heyerdahl, norveški raziskovalec in pustolovec, * 6. oktober 1914, Larvik, Norveška, † 18. april 2002, Colla Micheri, Italija.
Poglej Atlantski ocean in Thor Heyerdahl
Tihi ocean
Tíhi oceán, znan tudi kot Pacífiški oceán ali Pacífik (iz španske besede Pacífico, ki pomeni miren, spokojen) je največje vodno telo na svetu, saj s 165,2 milijoni km² pokriva kar tretjino površine Zemlje.
Poglej Atlantski ocean in Tihi ocean
Tristan da Cunha
Tristan da Cunha, pogovorno Tristan, je osamljena skupina vulkanskih otokov v južnem Atlantskem oceanu.
Poglej Atlantski ocean in Tristan da Cunha
Tropski ciklon
Mednarodne vesoljske postaje. Lepo se vidi vrtenje v smeri urinega kazalca. Združen prikaz poti vseh ciklonov od 1985 do 2005 Trópski ciklón (tudi tajfún (Tihi ocean), hurikán (Srednja Amerika) - imenovan po bogu vetra, nevihte in ognja Hurakanu (v slovanskih jezikih tudi uragan), ciklon (Indijski ocean), Willy-Willies (Avstralija) ali orkán) je v meteorologiji viharni pojav v Zemljinem ozračju.
Poglej Atlantski ocean in Tropski ciklon
Veliki Antili
Lega Velikih Antilov v Karibskem morju Veliki Antili (ali Antillas Mayores;;; haitijska kreolščina Gwo Zantiy; jamajška kreolščina Grieta hAntiliiz) so skupina večjih otokov Karibskega morja in del Antilov, skupaj s skupino manjših otokov Karibskega morja, imenovano Mali Antili.
Poglej Atlantski ocean in Veliki Antili
Vikingi
Vikingi med spopadom (v okviru zgodovinskega festivala) Vikingi so bili bojevniki in trgovci, ki so plenili po obalah Skandinavije, Britanskega otočja in drugih delih Evrope med 8. in 12. stoletjem in trgovali širše po Evropi.
Poglej Atlantski ocean in Vikingi
Zalivski tok
Zalivski tok Zalivski tok je največji morski tok na svetu.
Poglej Atlantski ocean in Zalivski tok
Zelenortski otoki
Zelenortski otoki, uradno Republika Zelenortski otoki (izg.), so suverena republika na otočju Makaronezijske ekoregije Severnega Atlantskega oceana ob zahodni obali Afrike.
Poglej Atlantski ocean in Zelenortski otoki
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Atlantski ocean in Zemlja
Zemljepisna dolžina
Zemlje z navpičnimi črtami zemljepisne dolžine Zemljepísna dolžína (tudi geográfska dolžína in redko (geografska) longituda), z oznako λ, opisuje lego kraja na Zemlji zahodno ali vzhodno od izhodiščnega greenwiški (glavnega) ali ničelnega poldnevnika (tudi meridian).
Poglej Atlantski ocean in Zemljepisna dolžina
Zračna ladja
Sodobna poltoga zračna ladja Zeppelin NT Več različnih aerostatov PL25, do 2. svetovne vojne ena največjih takšne vrste Zráčna ládja (dirižabl) je vrsta zrakoplova lažjega od zraka (aerostat).
Poglej Atlantski ocean in Zračna ladja
Glej tudi
Oceani
Prav tako znan kot Atlantik, Južni Atlantik, Severni Atlantik.