Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Zemlja

Index Zemlja

Zemlja je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem se nahajata življenje, tekoča voda in človeštvo.

184 odnosi: Afrika, Aljaska, Alpe, Altaj, Amerika, Anatolija, Andi, Antarktika, Antracit, Apalači, Apeninski polotok, Apnenec, Ardeni, Arhaik, Astenosfera, Asteroid, Astronomsko telo, Atlantski ocean, Atom, Avstralija, Azija, Žuželke, Bahami, Balkan, Beringovo morje, Bibavica, Biologija, Biosfera, Brazilija, Celično jedro, Celica, Celina, Dalmacija, Dan, Devon, Dinozavri, Dolomit, Dušik, Dvoživke, Eksosfera, Ekvator, Elipsoid, Eon, Era, Evkarionti, Evolucija človeka, Evropa, Fanerozoik, Fosil, Fotosinteza, ..., Geoid, Geološka časovna lestvica, Geologija, Gondvana, Had (geologija), Helij, Himalaja, Holocen, Iberski polotok, Iglavci, Indija, Iridij, Islandija, Jedrsko zlivanje, Južna Amerika, Jupiter, Jura, Kaledonija, Kalij, Kambrij, Kamnina, Kanada, Karbon, Karpati, Kavkaz, Kelvin, Kemični element, Kenozoik, Kisik, Kitajska, Konvekcija, Kreda, Kuščarji, Kvartar, Lavrazija, Ledena doba, Ledenik, Letni časi, Lisičjakovci, Litosfera, Luna, Magnetno polje, Mars, Mednarodna vesoljska postaja, Mehiški zaliv, Merkur, Meteorit, Mezosfera, Mineral, Močvirje, Modrozelene cepljivke, Naravni satelit, Neptun, Noč, Oblika Zemlje, Ocean, Ocean Tetida, Ogljik, Ogljikov dioksid, Ognjenik, Ordovicij, Orogeneza, Osončje, Otok, Ozračje, Paleozoik, Pangea, Panonska nižina, Peščenjak, Perm, Pireneji, Planet, Pleistocen, Plin, Pliocen, Podnebje, Potres, Prapok, Praprotnice, Predkambrij, Premog, Preslica, Prokarionti, Prostor, Proterozoik, Ptiči, Radioaktivni izotop, Radioaktivnost, Radiometrično datiranje, Rastline, Ribe, Rodopi, Sardinija, Satelit, Saturn, Semenke, Sesalci, Severna Amerika, Sibirija, Silikat, Silur, Skalno gorovje, Skandinavija, Skorja (geologija), Sonce, Spolno razmnoževanje, Starost Zemlje, Stratigrafija, Stratosfera, Stromatolit, Struktura Zemlje, Supernova, Težnost, Tektonika plošč, Tektonska plošča, Terciar, Tir, Torij, Trdnina, Trias, Troposfera, Uralsko gorovje, Uran, Velika Britanija, Venera, Vesolje, Voda, Vodik, Vogezi, Zaliv, Zemeljsko površje, Zemljin plašč, 19. stoletje, 2000. Razširi indeks (134 več) »

Afrika

Áfrika (pogovorno črna celina, tudi tropska celina) je za Azijo druga največja celina, tako po površini kot po prebivalstvu.

Novo!!: Zemlja in Afrika · Poglej več »

Aljaska

Aljáska (angleško Alaska) je najsevernejša in predzadnja pridružena zvezna država ZDA.

Novo!!: Zemlja in Aljaska · Poglej več »

Alpe

Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.

Novo!!: Zemlja in Alpe · Poglej več »

Altaj

Jezero Kucherla v Altajskih gorah Gora Belukha Gorovje Altaj je gorovje v Srednji in Vzhodni Aziji, na območju kjer se Rusija, Kitajska, Mongolija in Kazahstan združijo in je tam, kjer imata reki Irtiš in Ob povirje.

Novo!!: Zemlja in Altaj · Poglej več »

Amerika

Amerika lahko navaja na.

Novo!!: Zemlja in Amerika · Poglej več »

Anatolija

Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.

Novo!!: Zemlja in Anatolija · Poglej več »

Andi

Cono de Arita, Salta (Argentina) Aconcagua Serpentine na čilenski strani prelaza Los Libertadores. Andi so najdaljše svetovno gorstvo, ki se vleče ob zahodni obali Južne Amerike.

Novo!!: Zemlja in Andi · Poglej več »

Antarktika

Zemljevid Antarktike Antárktika (iz grščine ἀνταρκτικός: ántarktikós - nasprotje Arktiki) je celina, ki obkroža Zemeljski južni tečaj.

Novo!!: Zemlja in Antarktika · Poglej več »

Antracit

Antracit Antracit je vrsta metamorfne kamnine, ki spada med vrste premoga.

Novo!!: Zemlja in Antracit · Poglej več »

Apalači

Apalači Apalači so gorovje v JV Severne Amerike.

Novo!!: Zemlja in Apalači · Poglej več »

Apeninski polotok

Satelitska slika polotoka Apeninski polotok, včasih tudi Italijanski polotok (italijansko: Penisola italiana ali Penisola appenninica) je eden od največjih polotokov v Evropi, ki se razteza vse od doline reke Pad navzdol in je dolg okoli 1000 km.

Novo!!: Zemlja in Apeninski polotok · Poglej več »

Apnenec

Apnenčaste skale pri Krakovu Apnenec je sedimentna kamnina, ki jo sestavlja pretežno kalcijev karbonat (CaCO3) v obliki minerala kalcita in aragonita, poleg tega pa tudi dolomit (CaMg(CO3)2).

Novo!!: Zemlja in Apnenec · Poglej več »

Ardeni

Ardeni (francosko L'Ardenne, nizozemsko Ardennen, valonsko L'Årdene, luksemburško Ardennen, znani tudi kot Ardenski gozd) je območje obsežnih gozdov, razgibanega terena, gričev in grebenov z geološkimi značilnostmi gorskega območja Ardenov ter porečja Mozele in Meuse.

Novo!!: Zemlja in Ardeni · Poglej več »

Arhaik

Arhaik (nekoč imenovan arheozoik) je geološki eon pred proterozoikom. Končuje se pred 2,5 milijarde let (2.500 Ma), kar je kronometrično in ne stratigrafično osnovana točka; obstaja mnogo različnih podatkov o času pričetka arhaika, a je navadno določen pred 3,8 milijarde let oziroma ob nastanku prvih kamnin. V začetku arhaika je Zemlja oddajala trikratno vrednost današanje toplote in dvakratno ob njegovem koncu. Večina danes obstoječih kamnin iz tega obdobja so metamorfne in predorninske magmatske kamnine. Ognjeniška aktivnost je bila mnogo večja od današnje. V času arhaika je bila prevladujoča tekoča voda, prostih atomov kisika pa skoraj ni bilo.

Novo!!: Zemlja in Arhaik · Poglej več »

Astenosfera

Astenosfêra (grško asthenos.

Novo!!: Zemlja in Astenosfera · Poglej več »

Asteroid

Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.

Novo!!: Zemlja in Asteroid · Poglej več »

Astronomsko telo

Astronomsko telo ali astronomski objekt je vsako naravno telo v vesoljskem prostoru zunaj Zemlje.

Novo!!: Zemlja in Astronomsko telo · Poglej več »

Atlantski ocean

Atlántski oceán, imenovan krajše tudi Atlántik, je drugi največji ocean na Zemlji, saj pokriva približno petino njene površine.

Novo!!: Zemlja in Atlantski ocean · Poglej več »

Atom

Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.

Novo!!: Zemlja in Atom · Poglej več »

Avstralija

Avstralija je ime najmanjše celine na svetu, kot tudi kratko ime države Avstralska zveza.

Novo!!: Zemlja in Avstralija · Poglej več »

Azija

Sestavljena satelitska slika Azije Azija je največja celina na svetu.

Novo!!: Zemlja in Azija · Poglej več »

Žuželke

Žužélke ali insékti (znanstveno ime Insecta) spadajo med členonožce (Arthropoda).

Novo!!: Zemlja in Žuželke · Poglej več »

Bahami

Zveza Bahami je neodvisna država v Karibskem morju, ki jo sestavlja arhipelag 700 otokov in čeri.

Novo!!: Zemlja in Bahami · Poglej več »

Balkan

Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.

Novo!!: Zemlja in Balkan · Poglej več »

Beringovo morje

Beringovo morje in Severni Tihi ocean Beringovo morje (ali Imarpik) je morje v Tihem oceanu, ki obsega globoko morsko kotanjo (Aleutska kotanja), ki se dviga prek ozkega brega v pritvejši del nad celinskimi policami.

Novo!!: Zemlja in Beringovo morje · Poglej več »

Bibavica

–plimovánje je izraz, ki opisuje pojav izmeničnega spreminjanja višine vodne gladine v morjih in oceanih.

Novo!!: Zemlja in Bibavica · Poglej več »

Biologija

Biologíja (bíos - življenje +: logos - beseda, nauka) ali življenjeslovje je naravoslovna veda, ki preučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov in njihovo medsebojno povezanost ter procese v živi naravi od molekularne ravni pa do biosfere.

Novo!!: Zemlja in Biologija · Poglej več »

Biosfera

celin. Biosfera je vsota vseh ekosistemov.

Novo!!: Zemlja in Biosfera · Poglej več »

Brazilija

Brazilija, uradno Federativna republika Brazilija je največja in najbolj naseljena država v Južni Ameriki.

Novo!!: Zemlja in Brazilija · Poglej več »

Celično jedro

vezikel (5) zrnati endoplazemski retikulum (ER) (6) Golgijev aparat (7) citoskelet (8) gladki ER (9) mitohondriji (10) vakuola (11) citoplazma (12) lizosom (13) centrioli V celični biologiji je jedro, imenovano tudi nukleus ali karion, z membrano obdan organel, ki ga najdemo v večini evkariontskih celic.

Novo!!: Zemlja in Celično jedro · Poglej več »

Celica

Celice epitela, obarvane za keratin (rdeče) in DNK (zeleno). Célica (latinsko cellula - sobica) je osnovna gradbena in funkcionalna enota vseh živih organizmov.

Novo!!: Zemlja in Celica · Poglej več »

Celina

Celine ločene po barvah Celína ali kontinènt (latinsko continere - držati skupaj) je velika nepretrgana površina kopnega na planetu Zemlja.

Novo!!: Zemlja in Celina · Poglej več »

Dalmacija

Zemljevid Hrvaške z označeno Dalmacijo Dalmacija (hrvaško Dalmacija, latinsko Dalmatia, italijansko Dalmazia) je regija vzhodne obale Jadranskega morja, ki večji del leži na ozemlju Hrvaške.

Novo!!: Zemlja in Dalmacija · Poglej več »

Dan

sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.

Novo!!: Zemlja in Dan · Poglej več »

Devon

Devon je lahko.

Novo!!: Zemlja in Devon · Poglej več »

Dinozavri

Dinozavri so izumrli vretenčarji, ki so na Zemlji kraljevali več kot 100 milijonov let.

Novo!!: Zemlja in Dinozavri · Poglej več »

Dolomit

Dolomit je ime amorfne sedimentne karbonatne kamnine in kristaliničnega minerala.

Novo!!: Zemlja in Dolomit · Poglej več »

Dušik

Dušík (latinsko nitrogenium) je kemični element v periodnem sistemu s simbolom N in atomskim številom 7.

Novo!!: Zemlja in Dušik · Poglej več »

Dvoživke

Dvoživke (razred Amphibia; iz grških besed αμφις »oboje« in βιος »življenje«) so takson živali, ki vključuje vse živeče tetrapode (štirinoge vretenčarje), ki nimajo amniotskih jajc, so ektotermni (z nestalno telesno temperaturo) in v splošnem del svojega življenja preživijo na kopnem.

Novo!!: Zemlja in Dvoživke · Poglej več »

Eksosfera

Pogled na luno skozi atmosfero višjih območij Eksosfera (iz grščine έξο, éxo „zunaj, navzven“ in σφαίρα, sfära „žoga“) je zunanja plast ozračja, ki sega do 1000 kilometrov nad zemeljsko površino.

Novo!!: Zemlja in Eksosfera · Poglej več »

Ekvator

Zemlja z ekvatorjem Ekvátor, (tudi ravník ali rávnik) je v geografiji največji vzporednik oz.

Novo!!: Zemlja in Ekvator · Poglej več »

Elipsoid

Elipsoid z osmi ''(a, b, c).

Novo!!: Zemlja in Elipsoid · Poglej več »

Eon

Eon je največja enota geološkega časa in vključuje predkambrijski eon, ki je trajal od 4,6 milijarde let do 570 milijonov let v preteklosti, ter fanerozoik, ki se je začel pred 570 milijoni let in traja še danes.

Novo!!: Zemlja in Eon · Poglej več »

Era

Êra, dôba ali vék je pododdelek eona, po navadi dolgo, časovno obdobje s skupnimi lastnostmi.

Novo!!: Zemlja in Era · Poglej več »

Evkarionti

Evkarionti (tudi evkarioti) (znanstveno ime Eukaryota) so organizmi, ki jih gradijo evkariontske (evkariotske) celice oziroma evcite.

Novo!!: Zemlja in Evkarionti · Poglej več »

Evolucija človeka

Evolucija človeka (antropogeneza) je zadnji del biološke evolucije, ki je privedla do ločitve bitja Homo sapiens od drugih sesalcev, nato pa še od opic in človečnjakov.

Novo!!: Zemlja in Evolucija človeka · Poglej več »

Evropa

Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.

Novo!!: Zemlja in Evropa · Poglej več »

Fanerozoik

biotske raznolikosti od začetka fanerozoika dalje ter večja izumrtja Fanerozóik je najmlajši in trenutno potekajoč eon v Zemljini zgodovini.

Novo!!: Zemlja in Fanerozoik · Poglej več »

Fosil

Fosil ribe v kamnu Fosili so ostanki odmrlega organizma okamnelih rastlin in živali, ki so se ohranile v zemljini skorji, sedimentu ali kamenini iz starejših geoloških obdobij.

Novo!!: Zemlja in Fosil · Poglej več »

Fotosinteza

listih. Fótosintéza (iz grščine: photós - svetloba +: sýnthesis - spajanje, sestavljanje) je biokemijski proces, pri katerem rastline, alge ter nekatere praživali in bakterije izrabljajo energijo sončne svetlobe za pridelavo hrane.

Novo!!: Zemlja in Fotosinteza · Poglej več »

Geoid

Geoíd je ekvipotencialna ploskev, ki približno sovpada s srednjo gladino oceanov.

Novo!!: Zemlja in Geoid · Poglej več »

Geološka časovna lestvica

Diagram geološke časovne lestvice Geološka časovna lestvica se v geologiji in drugih znanostih uporablja za opis časovnega razporeda in razmerij med dogodki skozi zgodovino Zemlje.

Novo!!: Zemlja in Geološka časovna lestvica · Poglej več »

Geologija

Geologíja (grško γη-: ge- - zemlja + λογος: logos - beseda, vzrok) je znanstvena veda o nastanku, razvoju in zgradbi Zemlje.

Novo!!: Zemlja in Geologija · Poglej več »

Gondvana

Gondvana in Lavrazija Gondvana (izvorno Gondwanaland) je bila južna velecelina, ki je vsebovala večino ozemlja današnjih kontinentov južne poloble, vključujoč Antarktiko, Južno Ameriko, Afriko, Madagaskar, Arabski polotok, Avstralijo-Novo Gvinejo in Novo Zelandijo, prav tako tudi Indijo, ki je danes del severne hemisfere.

Novo!!: Zemlja in Gondvana · Poglej več »

Had (geologija)

Had (tudi hadeik ali hades) je geološki eon pred arhaikom.

Novo!!: Zemlja in Had (geologija) · Poglej več »

Helij

Hélij je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.

Novo!!: Zemlja in Helij · Poglej več »

Himalaja

Himalája je gorstvo v Aziji, ki ločuje Indijsko podcelino od Tibetanske visoke planote.

Novo!!: Zemlja in Himalaja · Poglej več »

Holocen

Holocen je geološka doba, ki se je začela približno 11.500 koledarskih let pred sedanjostjo (okrog 9500 pr. n. št.) in se nadaljuje do danes.

Novo!!: Zemlja in Holocen · Poglej več »

Iberski polotok

Pirenejski oziroma Iberski polotok Ibêrski pòlotok ali Ibêrija je na skrajnem jugozahodnem koncu Evrope.

Novo!!: Zemlja in Iberski polotok · Poglej več »

Iglavci

Iglavci ali storžnjaki (znanstveno ime Pinophyta) so najbolj obširne, po vsem svetu razširjene iglaste golosemenke.

Novo!!: Zemlja in Iglavci · Poglej več »

Indija

Indija (uradno Republika Indija; hindi: भारत गणराज्य Bhārat gaṇarājya; glej tudi imena v drugih indijskih jezikih) je država v Južni Aziji.

Novo!!: Zemlja in Indija · Poglej več »

Iridij

Irídij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ir in atomsko število 77.

Novo!!: Zemlja in Iridij · Poglej več »

Islandija

Islandija (islandsko: Ísland) je otoška država v severnem Atlantskem oceanu, med Grenlandijo in Veliko Britanijo, severozahodno od Ferskih otokov.

Novo!!: Zemlja in Islandija · Poglej več »

Jedrsko zlivanje

Jêdrsko zlívanje ali fuzíja je zlivanje vodikovih in drugih lahkih atomskih jeder v težja jedra.

Novo!!: Zemlja in Jedrsko zlivanje · Poglej več »

Južna Amerika

Sestavljena satelitska slika Južne Amerike Júžna Amêrika je celina, ki jo sicer prečka ekvator, vendar je večina njene površine na južni polobli.

Novo!!: Zemlja in Južna Amerika · Poglej več »

Jupiter

Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.

Novo!!: Zemlja in Jupiter · Poglej več »

Jura

Jura je geološko obdobje, ki je trajalo 56 milijonov let, ime pa je dobilo po švicarskem pogorju Jura.

Novo!!: Zemlja in Jura · Poglej več »

Kaledonija

Kaledonija (latinsko), latinsko ime, ki so ga Rimljani dali sedanji Škotski severno od svoje province Britanije.

Novo!!: Zemlja in Kaledonija · Poglej več »

Kalij

Kálij je kemični element v periodnem sistemu elementov z znakom K in atomskim številom 19.

Novo!!: Zemlja in Kalij · Poglej več »

Kambrij

Kámbrij je najstarejše geološko obdobje paleozoika, ki se je začelo pred 542 milijoni let ob koncu proterozoika in končalo pred približno 488 milijoni let z začetkom ordovicija.

Novo!!: Zemlja in Kambrij · Poglej več »

Kamnina

GabroPoznamo tri vrste kamnin; sedimentne, metamorfne in magmatske.

Novo!!: Zemlja in Kamnina · Poglej več »

Kanada

Kanada je najsevernejša obmorska država v Severni Ameriki in meji na ZDA tako na severozahodu (na ameriško zvezno državo Aljaska) kot tudi na jugu (kar je največja nebranjena meja na svetu).

Novo!!: Zemlja in Kanada · Poglej več »

Karbon

Za obdobje karbona je bilo značilno bujno rastlinstvo, razbohotile so se velike praprotnice. Karbón je geološka doba v paleozoiku, ki se je začela s koncem devona pred 340 milijoni let in končala z začetkom perma pred približno 280 milijoni let.

Novo!!: Zemlja in Karbon · Poglej več »

Karpati

Karpati so gorovje v Srednji in Vzhodni Evropi, ki se v loku razteza od Češke na severozahodu preko Slovaške, Poljske, Madžarske in Ukrajine do Romunije in Srbije na jugu. Dolgi so približno 1500 km, kar jih za Skandinavskim gorovjem (1700 km) uvršča na drugo mesto v Evropi. Najvišji del Karpatov so Visoke Tatre na meji med Slovaško in Poljsko, kjer višine vrhov presegajo 2600 m. Najvišji vrh je Gerlachovský štít (2.654,4 m). Drugi najvišji del Karpatov so Južni Karpati v Romuniji, kjer vrhovi presegajo 2500 m (Moldoveanu, 2544 m). Od Alp jih ločuje reka Donava. Karpati in Alpe se pogosto obravnavajo kot eno gorovje, vendar so orogenetsko povsem različni gorovji. Gorovje s svojimi obširnimi iglastimi gozdovi, v katerih v višjih predelih prevladuje navadna smreka, v nižjih predelih pa bukev, je habitat najštevilčnejše evropske populacije velikih sesalcev in vseh treh velikih plenilcev: rjavega medveda, volka in risa. So tudi eno zadnjih območij v Evropi, kjer avtohtono uspevata divja mačka in zober. Največja popolacija zveri je v Romuniji. V Karpatih raste več kot tretjina vseh evropskih rastlinskih vrst. V gorovju in njegovem vznožju so številni izviri termalnih in mineralnih vod. Tretjina evropskih termalnih in mineralnih vrelcev je v Romuniji. V Romuniji, večinoma v Karpatih, rastejo tudi drugi največji neokrnjeni gozdovi v Evropi. Večji so samo gozdovi v Rusiji, ki merijo 250.000 ha. V južnih Karpatih raste največji strnjen gozd v Evropi. Karpati se običajno delijo na tri glavne dele.

Novo!!: Zemlja in Karpati · Poglej več »

Kavkaz

Kavkáz je 1100 km dolg in 180 km širok gorski sestav, ki poteka pretežno v smeri od vzhod proti zahod med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom.

Novo!!: Zemlja in Kavkaz · Poglej več »

Kelvin

Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.

Novo!!: Zemlja in Kelvin · Poglej več »

Kemični element

Kémični element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemičnim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.

Novo!!: Zemlja in Kemični element · Poglej več »

Kenozoik

Sesalci so prevladujoči kopenskih vretenčarji v kenozoiku Kenozoik je geološka doba, ki se je začela pred okoli 65 milijoni let in je trenutna in zadnja doba v geološki zgodovini Zemlje.

Novo!!: Zemlja in Kenozoik · Poglej več »

Kisik

Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.

Novo!!: Zemlja in Kisik · Poglej več »

Kitajska

Kitajska (tradicionalno: Zhōngguó (stara kitajščina: 中國, poenostavljena kitajščina: 中国)) je kulturno in geografsko območje ene najstarejših civilizacij ter naroda Kitajcev.

Novo!!: Zemlja in Kitajska · Poglej več »

Konvekcija

Konvekcija je gibanje molekul v tekočini (kapljevini in plinu).

Novo!!: Zemlja in Konvekcija · Poglej več »

Kreda

Kreda je najmlajše geološka perioda mezozoika, ki se je začela s koncem jure pred 135 milijoni let in končala z začetkom paleocena (terciarja) pred 65 milijoni let.

Novo!!: Zemlja in Kreda · Poglej več »

Kuščarji

Kuščarji (znanstveno ime Lacertilia) so zelo velika in razširjena skupina luskinastih plazilcev, s skoraj 5000 različnimi primerki, razširjenimi po vseh kontinentih, z izjemo Antarktike in nekaterih oceanskih otoških verig.

Novo!!: Zemlja in Kuščarji · Poglej več »

Kvartar

Kvartár je najmlajše obdobje v zgodovini Zemlje.

Novo!!: Zemlja in Kvartar · Poglej več »

Lavrazija

250px Lavrazija je bila velika celina v zemeljski zgodovini, ki naj bi nastala pred 300 milijoni let z razpadom Pangee na dva dela.

Novo!!: Zemlja in Lavrazija · Poglej več »

Ledena doba

Ledena doba je obdobje dolgotrajne ohladitve Zemljinega podnebja, katere posledica je razširitev kontinentalnih, polarnih in gorskih ledenikov.

Novo!!: Zemlja in Ledena doba · Poglej več »

Ledenik

Ostanki Triglavskega ledenika, stanje: september 2002 Ledenik je tok ledu v visokogorju ali v polarnem svetu, ki se zaradi lastne teže in gravitacije pomika v nižjo lego.

Novo!!: Zemlja in Ledenik · Poglej več »

Letni časi

Létni čási so ena od razdelitev leta, povezana s spremembami vremena.

Novo!!: Zemlja in Letni časi · Poglej več »

Lisičjakovci

Lisičjakovci (znanstveno ime Lycopodiopsida) so razred rastlin, sorodnih praprotnicam.

Novo!!: Zemlja in Lisičjakovci · Poglej več »

Litosfera

Tektonske plošče Zemljine litosfere. Litosfera (iz grščine »skalna sfera«) je kompaktna zunanja lupina kamnitega planeta.

Novo!!: Zemlja in Litosfera · Poglej več »

Luna

Lúna ali Mésec je Zemljin edini naravni satelit.

Novo!!: Zemlja in Luna · Poglej več »

Magnetno polje

Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor.

Novo!!: Zemlja in Magnetno polje · Poglej več »

Mars

Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.

Novo!!: Zemlja in Mars · Poglej več »

Mednarodna vesoljska postaja

raketoplana ''Endeavour'' ob vračanju z odprave STS-132 (23. maj 2010) solarnimi ploščami), 3. junij 1999, odprava STS-96 med vračanjem na Zemljo MVP, 12. december 2006, vesoljski sprehod odprave STS 116. Nadgradnja Mednarodne vesoljske postaje. Mednarodna vesoljska postaja (MVP, - ISS, - МКС) je vesoljska postaja v nizkozemeljski orbiti, skupni projekt petih vesoljskih agencij ZDA (NASA), Rusije (FKA), Japonske (JAXA), Kanade (CSA) in Evropske unije (ESA).

Novo!!: Zemlja in Mednarodna vesoljska postaja · Poglej več »

Mehiški zaliv

3D računalniški model Mehiškega zaliva Mehiški zaliv je veliko vodno telo med Severno in Srednjo Ameriko, del Atlantskega oceana.

Novo!!: Zemlja in Mehiški zaliv · Poglej več »

Merkur

Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.

Novo!!: Zemlja in Merkur · Poglej več »

Meteorit

Košček meteroita (Foto: NASA/JSC) Meteorít (tudi izpodnébnik) (grško meteron - pojav na nebu) je kamnit ali kovinski del snovi, ki pade na zemeljsko površje iz vesolja.

Novo!!: Zemlja in Meteorit · Poglej več »

Mezosfera

Zgradba ozračja (NOAA) Mezosfera (iz grščine mesos - srednja in sphaira - krogla) je plast Zemljinega ozračja, ki se začne nad stratosfero, točneje nad stratopavzo in se konča z mezopavzo, nad katero se razprostira termosfera.

Novo!!: Zemlja in Mezosfera · Poglej več »

Mineral

Različni minerali Rudnina ali mineral (iz latinske besede za rudnino: minerallis) je naravna spojina z značilno kristalno zgradbo, nastala s pomočjo geoloških procesov.

Novo!!: Zemlja in Mineral · Poglej več »

Močvirje

Močvirje Močvirje je območje, kjer ima podzemna voda stalen ali občasen stik s površinsko vodo, ali površinska voda zaradi geološke sestave tal ne more pronicati v tla.

Novo!!: Zemlja in Močvirje · Poglej več »

Modrozelene cepljivke

Modrozelene cepljivke (znanstveno ime Cyanobacteria), tudi modrozelene alge, modrozelene bakterije, cianofiti (Cyanophyta) pogosto tudi uporabljena okrajšava MZC, je deblo bakterij, ki dobijo svojo energijo s pomočjo fotosinteze.

Novo!!: Zemlja in Modrozelene cepljivke · Poglej več »

Naravni satelit

Luno. Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog planeta.

Novo!!: Zemlja in Naravni satelit · Poglej več »

Neptun

Neptún je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju (v času, ko je Pluton, ki ima izsredni tir, še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni plinasti orjak v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot Uran, ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto. Okrog tega modrega planeta so bili odkriti šibki temni obroči, ki pa so manj izdatni kot Saturnovi. Ob njihovem odkritju so sprva domnevali, da niso zaključeni, vendar so podatki z vesoljskega plovila Voyager 2 to domnevo ovrgli. Neptun ima tudi vetrove, ki pihajo s hitrostjo 2000 km/h, v ozračju pa so znatne količine vodika, helija in metana, ki dajejo planetu značilno modro barvo. Ob mimoletu Voyagerja 2 leta 1989 se je na južni polobli nahajala Velika temna pega, primerljiva z Veliko rdečo pego planeta Jupitra. Neptun dokazano obkroža devet lun, štiri pa še čakajo na potrditev. Neptunovo največjo luno Triton označujejo njen vzvratni tir, izredno nizke temperature (38 K) in zelo redka (14 mikrobarov) atmosfera iz dušika in metana. Zaradi svojega modrega izgleda se planet imenuje po rimskem bogu morja Neptunu. Njegov astronomski simbol predstavlja stilizirani trizob. Neptun je bil odkrit 23. septembra 1846 in ga je do sedaj obiskala samo ena vesoljska sonda; Voyager 2 je letel mimo 25. avgusta 1989. V letu 2003 je bil predstavljen predlog, da bi izvedli odpravo Neptunov orbiter s sondami, ki bi imela podobne raziskovalne zmogljivosti kot Cassini-Huygens, vendar brez pomoči fisije pri pogonu ali električnemu napajanju.

Novo!!: Zemlja in Neptun · Poglej več »

Noč

Sestavljena satelitska slika Zemlje ponoči Ljubljane Luka Koper ponoči Nóč je čas (perioda), v katerem je Sonce navidezno pod krajevnim obzorjem.

Novo!!: Zemlja in Noč · Poglej več »

Oblika Zemlje

teže; ta ni vedno usmerjena povsem v središče Zemlje Oblika Zemlje je bila skozi zgodovino od antike dalje in je v določenem obsegu še vedno predmet mnogih razprav in znanstvenih preučevanj.

Novo!!: Zemlja in Oblika Zemlje · Poglej več »

Ocean

Antarktični ali Južni ocean; zadnja sta ponekod obravnavana kot del prvih treh. Oceán (starogrško: Okeanós (Okeánes) - veliko morje) je telo slane vode, ki obsega večji del hidrosfere katerega od planetov.

Novo!!: Zemlja in Ocean · Poglej več »

Ocean Tetida

Ocean Tetida (grško Τηθύς) je ocean, ki je bil med celinama Gondvano in Lavrazijo v mezozoiku pred nastankom Indijskega in Atlantskega oceana v kredi.

Novo!!: Zemlja in Ocean Tetida · Poglej več »

Ogljik

Ogljík (latinsko carbonium) je kemični element s simbolom C in vrstnim številom 6.

Novo!!: Zemlja in Ogljik · Poglej več »

Ogljikov dioksid

Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin(zgornje vrelišče je narobe) s kemijsko formulo CO2.

Novo!!: Zemlja in Ogljikov dioksid · Poglej več »

Ognjenik

Javi v Indoneziji Seattla Ognjeník (tudi vulkan) je geološka površinska oblika, ki se največkrat pojavlja kot gora ali hrib.

Novo!!: Zemlja in Ognjenik · Poglej več »

Ordovicij

Ordovícij je druga perioda paleozoika, za kambrijem, ki se je končal pred 490 milijoni let in pred silurjem, ki se je začel pred 438 milijoni let.

Novo!!: Zemlja in Ordovicij · Poglej več »

Orogeneza

Andsko gorovje je posledica orogeneze Orogeneza (tudi gorotvornost in gorotvorni proces) je postopek nastajanja gora skozi tektonske strukturne spremembe.

Novo!!: Zemlja in Orogeneza · Poglej več »

Osončje

Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.

Novo!!: Zemlja in Osončje · Poglej več »

Otok

Mariborski otok, viden je most s kopnega Križni jami, Slovenija Blejski otok Otok je del kopnega sveta, obdan z vodo.

Novo!!: Zemlja in Otok · Poglej več »

Ozračje

halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.

Novo!!: Zemlja in Ozračje · Poglej več »

Paleozoik

Paleozóik pomeni obdobje starih živih bitij: v njem so se razvile kopenske rastline in je nastalo obilje lupinskih okamnin.

Novo!!: Zemlja in Paleozoik · Poglej več »

Pangea

Zemljevid Pangee Pangea (grško - vse zemlje) je ime, ki se nanaša na supercelino, oziroma na pracelino v času mezozoika, preden je proces tektonike plošč razdvojil njene celine.

Novo!!: Zemlja in Pangea · Poglej več »

Panonska nižina

Panonska nižina Panonska nižina ali Panonska kotlina je velika nižina v srednji Evropi.

Novo!!: Zemlja in Panonska nižina · Poglej več »

Peščenjak

Vzorec peščenjaka Peščenjak je sedimentna kamnina, sestavljena iz drobnih zrn peska velikosti 0,1 mm do 2 mm, zlepljenih med seboj z vezivom iz raztopljenih mineralov, najpogosteje kremenice ali kalcijevega karbonata.

Novo!!: Zemlja in Peščenjak · Poglej več »

Perm

Pêrm je geološka doba v paleozoiku, ki je potekala od pred 280 do pred 248 milijoni let.

Novo!!: Zemlja in Perm · Poglej več »

Pireneji

Satelitska slika Pirenejev Pireneji (katalonsko Pirineus; francosko Pyrénées; špansko Pirineos; okcitansko Pirenèus; aragonsko Perinés; baskovsko Pirinioak) so gorovje v jugozahodni Evropi in predstavljajo naravno mejo med Francijo in Španijo.

Novo!!: Zemlja in Pireneji · Poglej več »

Planet

Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.

Novo!!: Zemlja in Planet · Poglej več »

Pleistocen

Pleistocen (simbol PS) je geološka doba, ki je trajala od pred približno 2.588.000 do 11.700 let, in zajema nedavno obdobje ponavljajočih poledenitev.

Novo!!: Zemlja in Pleistocen · Poglej več »

Plin

Skladišče naravnega plina, enega izmed obnovljivih virov energije Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.

Novo!!: Zemlja in Plin · Poglej več »

Pliocen

Epoha Pliocen (simbol PO)) je obdobje v geoloških zgodovini Zemlje, ki se razteza od 5.333 do 2,58 milijonov let pred sedanjostjo.. To je druga in najmlajši doba obdobja neogen v kenozojski eri. Pliocen sledi epohi miocen, nato sledi doba pleistocena. Pred revizijo Geološke časovne lestvice v letu 2009, ki je postavljena na osnovi 4 zadnjih večjih poledenitev znotraj pleistocena, je bila v pliocen vključena tudi faza gelasij, ki je trajala od 2.588 do 1.806 milijonov let pred sedanjostjo in je sedaj vključena v pleistocen. Kot pri drugih starejših geoloških obdobjih, so geološke plasti, ki določajo začetek in konec dobro označene, vendar so natančni datumi začetka in konca dobe nekoliko negotovi. Meje, ki opredeljujejo pliocen niso določene na zlahka identificiranem svetovnem dogodku, temveč na regionalnih mejah med toplejšim miocenom in relativno hladnejšem pliocenu. Zgornja meja je bila določena na začetku te pleistocenske poledenitve. V pliocenu se je morje skoraj v celoti umaknilo z današnjega ozemlja Slovenije.

Novo!!: Zemlja in Pliocen · Poglej več »

Podnebje

Letne povprečne temperature od 1961 do 1990 - primer kako se podnebje spreminja glede na položaj. Podnébje (klíma) je pojem, ki obsega vse vremenske pojave na nekem področju.

Novo!!: Zemlja in Podnebje · Poglej več »

Potres

San Franciscu leta 1906 Potres je sunkovito nihanje tal, ki nastane zaradi premikanja zemeljskih plošč.

Novo!!: Zemlja in Potres · Poglej več »

Prapok

galaksije. Prápòk (prápók) ali velíki pòk (véliki ~) je v fizikalni kozmologiji znanstvena teorija nastanka Vesolja, ki naj bi nastalo z velikansko eksplozijo prostora in snovi v nekem končnem času v preteklosti.

Novo!!: Zemlja in Prapok · Poglej več »

Praprotnice

Praprotnice so deblo rastlin z okrog 20.000 vrstami.

Novo!!: Zemlja in Praprotnice · Poglej več »

Predkambrij

Predkambrij je najstarejše in najdaljše geološko obdobje, ki se je začelo pred 4,5 milijarde leti.

Novo!!: Zemlja in Predkambrij · Poglej več »

Premog

Premog Prêmog je fosilno gorivo, ki ga pridobivamo izpod površja z rudarjenjem, dnevnim kopom ali pasovnim rudarjenjem.

Novo!!: Zemlja in Premog · Poglej več »

Preslica

Préslica (znanstveno ime Equisetum) je edini živeči rod iz družine presličevk (Equisetaceae).

Novo!!: Zemlja in Preslica · Poglej več »

Prokarionti

Prokariónti ali prokarióti (znanstveno ime Prokaryota) so skupina enoceličnih organizmov z značilno celično zgradbo, ki je preprostejša od evkariontske celice.

Novo!!: Zemlja in Prokarionti · Poglej več »

Prostor

Prôstor je brezsnovna in neomejena entiteta v kateri so telesa, kjer se lahko gibljejo, in v kateri so pojavljajo dogodki.

Novo!!: Zemlja in Prostor · Poglej več »

Proterozoik

Proterozoik je zadnji geološki eon predkambrija oziroma obdobja brez vidnega življenja.

Novo!!: Zemlja in Proterozoik · Poglej več »

Ptiči

Ptíči ali ptíce (znanstveno ime Aves) so dvonožni, toplokrvni vretenčarji (Vertebrata), pokriti s perjem, s sprednjimi udi spremenjenimi v peruti z lahkimi in votlimi kostmi.

Novo!!: Zemlja in Ptiči · Poglej več »

Radioaktivni izotop

Radioaktivni izotop je atom.

Novo!!: Zemlja in Radioaktivni izotop · Poglej več »

Radioaktivnost

Mednarodni znak za radioaktivno nevarnost. Radioaktívnost je pojav, pri katerem nestabilno atomsko jedro razpade.

Novo!!: Zemlja in Radioaktivnost · Poglej več »

Radiometrično datiranje

Radiométrično datíranje je postopek, pri katerem z analizo koncentracij posameznih izotopov nekega radioaktivnega elementa določimo starost snovi, običajno kamnine ali predmeta organskega izvora.

Novo!!: Zemlja in Radiometrično datiranje · Poglej več »

Rastline

Rastlíne (znanstveno ime Plantae) so eno izmed kraljestev živih bitij, v katerega uvrščamo približno 300.000 danes znanih vrst.

Novo!!: Zemlja in Rastline · Poglej več »

Ribe

Ribe so ektotermni vretenčarji, ki so prilagojeni na življenje v vodnem okolju.

Novo!!: Zemlja in Ribe · Poglej več »

Rodopi

Rodopi (Родопи, Ροδόπη) so gorovje na južnem Balkanu, ki večinoma leži na ozemlju Bolgarije, manjši del pa tudi na severu Grčije.

Novo!!: Zemlja in Rodopi · Poglej več »

Sardinija

Capo del Falcone - panoramska slika Sardinija (italijansko Sardegna, sardinsko Sardigna ali Sardinna) je otok v Sredozemskem morju, drugi po velikosti za Sicilijo.

Novo!!: Zemlja in Sardinija · Poglej več »

Satelit

Prvi satelit Sputnik 4. oktobra 1957 Satelít je naravno ali umetno telo (predmet), ki se giblje po tiru (krožnici, elipsi) okrog nebesnega telesa.

Novo!!: Zemlja in Satelit · Poglej več »

Saturn

Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.

Novo!!: Zemlja in Saturn · Poglej več »

Semenke

Seménke (znanstveno ime Spermatophyta) (imenovane tudi fanerogame) so tiste rastline, ki tvorijo semena.

Novo!!: Zemlja in Semenke · Poglej več »

Sesalci

Sesálci (znanstveno ime Mammalia) so najvišje razviti razred vretenčarjev in s tem tudi najbolj razvite živali.

Novo!!: Zemlja in Sesalci · Poglej več »

Severna Amerika

Severna Amerika je tretja največja celina na svetu.

Novo!!: Zemlja in Severna Amerika · Poglej več »

Sibirija

Sibirija (- Sibír; sibir v jeziku Tatarov pomeni »speča dežela«) je prostrano območje Rusije (okoli 75 % vse površine) in severnega Kazahstana, ki pokriva skoraj celotno Severno Azijo.

Novo!!: Zemlja in Sibirija · Poglej več »

Silikat

Tetraedrični silikatni anion Kondenzirani dvojni tetraeder Silikati so soli in estri ortosilicijeve kisline H4SiO4 (SiO2•2H2O) in njenih kondenzatov.

Novo!!: Zemlja in Silikat · Poglej več »

Silur

Silúr je geološka doba v paleozoiku, ki se je raztezala pred približno 439 milijoni let, do začetka devona pred 408,5 milijoni let.

Novo!!: Zemlja in Silur · Poglej več »

Skalno gorovje

Skalno gorovje (ali krajše Rockies) je obširno gorovje v zahodni Severni Ameriki in del Zahodne kordiljere, enega najdaljših gorskih pasov na Zemlji, ki sega v Severni Ameriki iznad Polarnega kroga do Zahodne Sierre Madre v Mehiki.

Novo!!: Zemlja in Skalno gorovje · Poglej več »

Skandinavija

Zemljevid Skandinavije Skandinavija je kulturno in zgodovinsko območje v okolici Skandinavskega polotoka, med Severnim morjem na zahodu in Baltskim morjem na vzhodu.

Novo!!: Zemlja in Skandinavija · Poglej več »

Skorja (geologija)

Zemeljska skorja je najvrhnejši zemeljski sloj Skorja je v geologiji zunanji izmed slojev Zemlje in del njene litosfere, ki združuje slednjo in tudi najzgornejši del plašča.

Novo!!: Zemlja in Skorja (geologija) · Poglej več »

Sonce

Sónce je edina zvezda in glavno telo našega Osončja.

Novo!!: Zemlja in Sonce · Poglej več »

Spolno razmnoževanje

T.i. »crossing-over«, eden od načinov homologne rekombinacije, pri katerem se izmenjata enakovredna dela homolognih kromosomov Spolno razmnoževanje je način razmnoževanja, pri katerem se kombinira genski zapis staršev ob nastanku potomcev.

Novo!!: Zemlja in Spolno razmnoževanje · Poglej več »

Starost Zemlje

Starost Zemlje je vprašanje, s katerim se je od nekdaj ukvarjalo veliko ljudi.

Novo!!: Zemlja in Starost Zemlje · Poglej več »

Stratigrafija

Stratigrafija je veja geologije, ki proučuje zaporedje plasti v Zemljini skorji, njihovo starost in medsebojne odnose ter dogodke, ki so povzročili njihov nastanek.

Novo!!: Zemlja in Stratigrafija · Poglej več »

Stratosfera

Zgradba ozračja (NOAA) Stratosfera je plast Zemljinega ozračja v višini med 15 in 50 km nad zemeljsko površino.

Novo!!: Zemlja in Stratosfera · Poglej več »

Stromatolit

Stromatolit (grščina: στρώμα strōma 'plast' in λίθος lithos 'kamen') je kalcitna ali aragonitna skorja na morskem dnu ali pri obali, ki nastaja pri presnovi modrozelenih cepljivk.

Novo!!: Zemlja in Stromatolit · Poglej več »

Struktura Zemlje

Notranje plasti Zemlje:1. Notranje jedro2. Zunanje jedro3. Plašč4. Plašč (zgornji del)5. Skorja6. Površje. Struktura Zemlje sestoji iz notranjih sfer, nad katerimi je najti zunanje sfere oziroma atmosfero in hidrosfero.

Novo!!: Zemlja in Struktura Zemlje · Poglej več »

Supernova

CXO Súpernóva je eksplozija na koncu življenja zvezde.

Novo!!: Zemlja in Supernova · Poglej več »

Težnost

Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.

Novo!!: Zemlja in Težnost · Poglej več »

Tektonika plošč

Tektonske plošče, kot so bile kartirane v drugi polovici dvajsetega stoletja. Slika prikazuje smeri, v katerih se plošče premikajo. Tektonika plošč (grško τεκτων: tekton - nekdo, ki gradi in podira) je geološka teorija, ki pojasnjuje pojav premikov celin.

Novo!!: Zemlja in Tektonika plošč · Poglej več »

Tektonska plošča

Tektonske plošče kartirane v drugi polovici dvajsetega stoletja Tektonska plošča je del zemljine skorje imenovane tudi litosfera). Površino Zemlje sestavlja sedem glavnih tektonskih plošč in mnogo več manjših. Debelina plošč se giblje okoli 100 km, sestavljata pa jih dva tipa skorje, in sicer: oceanska skorja imenovana tudi »sima« (silicij in magnezij) ter kontinentalna skorja »sial« (silicij in aluminij). Pod obema plastema leži relativno plastičen gneten sloj imenovan astenosfera. Sestav teh dveh tipov skorje se bistveno loči. Oceanska skorja je pretežno sestavljena iz bazaltnih kamenin, kontinentalna skorja pa predvsem iz granitnih kamenin, bogatih s silicijem in aluminijem. Obe skorji se tudi razlikujeta po debelini, pri tem je kontinentalna skorja debelejša. Gnetni sloj astenosfere nosi plošče naokoli, tako kot nosi tekočinski tok ledene skorje, pri tem pa pride do sovpliva ene plošče na drugo. Nastajajo gore in vulkani, pri tem pa nastajajo potresi in ostali geološki fenomeni. Robovi plošč se ne ujemajo s kontinenti ali oceani, tako da Severnoameriška plošča ne pokriva le Severne Amerike, temveč tudi Grenlandijo, vzhodno Sibirijo in severno Japonsko. Kot je poznano doslej, je Zemlja edini planet v Osončju, ki ima aktivne tektonske plošče.

Novo!!: Zemlja in Tektonska plošča · Poglej več »

Terciar

Terciar je geološka doba v kenozoiku, ki se je začela približno pred 64 milijoni let s koncem krede in končala z začetkom kvartarja pred približno 1,6 milijonom let.

Novo!!: Zemlja in Terciar · Poglej več »

Tir

Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.

Novo!!: Zemlja in Tir · Poglej več »

Torij

Torij Torij je kemični element, radioaktivna kovina srebrno bele barve.

Novo!!: Zemlja in Torij · Poglej več »

Trdnina

Enokristalinska oblika trdninskega insulina Trdnína (oznaka S), tudi trdna snov, je snov v trdem agregatnem stanju, ki zavzema stalno prostornino z določeno obliko.

Novo!!: Zemlja in Trdnina · Poglej več »

Trias

Trias ali triada je prvo geološko obdobje v mezozoiku.

Novo!!: Zemlja in Trias · Poglej več »

Troposfera

letala Zgradba ozračja (NOAA) Troposfêra je najnižji del Zemljinega ozračja, ki se neposredno dotika zemeljskega površja.

Novo!!: Zemlja in Troposfera · Poglej več »

Uralsko gorovje

Topografski zemljevid Rusije; Uralsko gorovje je ozka črta sredi nižine na zahodu Rusije Uralsko gorovje, tudi samo Ural, je staro gorovje v Rusiji in Kazahstanu, ki se razprostira približno 2500 km od severa proti jugu, od obale Arktičnega oceana, skozi zahodno Rusijo do izvira reke Ural na severovzhodu Kazahstana, geološko pa je del iste gorske verige še otočje Nova dežela na severu.

Novo!!: Zemlja in Uralsko gorovje · Poglej več »

Uran

Urán (latinsko uranium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol U in atomsko število 92.

Novo!!: Zemlja in Uran · Poglej več »

Velika Britanija

Lega otoka Velike Britanije Velika Britanija je otok v severnem predelu Atlantskega oceana, ki obsega večino ozemlja Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.

Novo!!: Zemlja in Velika Britanija · Poglej več »

Venera

Vénera je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.

Novo!!: Zemlja in Venera · Poglej več »

Vesolje

Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.

Novo!!: Zemlja in Vesolje · Poglej več »

Voda

Voda ali sistematično oksidan je kemijska spojina in polarna molekula, pri standardnih pogojih tekočina s kemijsko molekulsko formulo H2O.

Novo!!: Zemlja in Voda · Poglej več »

Vodik

Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.

Novo!!: Zemlja in Vodik · Poglej več »

Vogezi

Značilna pokrajina Vogeškega hribovja (dolina Chajoux, La Bresse Slapovi v vzhodnem delu Vogezov Ledeniško jezero (Lac de Schiessrothried) Vogezi so hribovje v centralno-zahodni Evropi, ki se raztezajo vzdolž zahodne strani doline Rena v smeri sever-severovzhod, od Basla v Švici do Mainza v Nemčiji.

Novo!!: Zemlja in Vogezi · Poglej več »

Zaliv

Mehiški zaliv v 3D Zaliv je del morja, ki se zajeda v obalo oz.

Novo!!: Zemlja in Zaliv · Poglej več »

Zemeljsko površje

Zemeljsko površje je splet vplivov množice dejavnikov; med drugim ima velik vpliv na njegovo podobo podnebje, kar je zaradi podnebnih pasov lepo vidno iz vesolja Površje Zemlje na kopnem in pod oceani zaznamujejo različne skupine oblikovalnih procesov, zlasti kopni del pa dandanes v veliki meri tudi posegi človeka Zêmeljsko povŕšje (zémeljsko ~) je zunanja meja zemeljske skorje oziroma litosfere.

Novo!!: Zemlja in Zemeljsko površje · Poglej več »

Zemljin plašč

Spodnji plašč Plašč je del zemeljskih planetov ali drugih trdnih teles, ki so dovolj velika, da je njihova notranjost razslojena po gostoti.

Novo!!: Zemlja in Zemljin plašč · Poglej več »

19. stoletje

1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 16. stoletje | 17. stoletje | 18. stoletje | 19.

Novo!!: Zemlja in 19. stoletje · Poglej več »

2000

2000 (MM) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Novo!!: Zemlja in 2000 · Poglej več »

Preusmerja sem:

Planet Zemlja, Zemlja (planet), Zgradba zemlje.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »