Hitreje kot brskalnik!
183 odnosi: Abiogeneza, Agronomija, Al-Džahiz, Alexander von Humboldt, Alfred Russel Wallace, Aminokislina, Anatomija, Antična Grčija, Antonie van Leeuwenhoek, Antropologija, Arahnologija, Arheje, Aristotel, Astrobiologija, Atom, Živinoreja, Bakterije, Beljakovina, Beseda, Bioakustika, Biofizika, Biogeografija, Bioinformatika, Biokemija, Biološki inštitut Jovana Hadžija, Biologija človeka, Biomolekula, Bionika, Biopsihologija, Biosfera, Biotehniška fakulteta v Ljubljani, Biotehnologija, Biotska raznovrstnost, Botanika, Carl Linnaeus, Celična biologija, Celična delitev, Celična teorija, Celično jedro, Celica, Charles Darwin, Charles Lyell, Dednina, Dendrologija, Deoksiribonukleinska kislina, Društvo študentov biologije, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Dvočlensko poimenovanje, Egipt, Ekologija, ..., Ekologija populacije, Ekosistem, Embriologija, Energija, Entomologija, Epidemiologija, Epigenetika, Etologija, Evkarionti, Evolucija, Evolucijska biologija, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Koper, Fakulteta za naravoslovje in matematiko v Mariboru, Farmakologija, Filogenija, Fitocenologija, Fizična geografija, Fiziologija, Fosil, Gen, Genetika, Genetski kod, Genetski zdrs, Genetsko spremenjeni organizem, Genotip, Gensko prepisovanje, Gensko prevajanje, Geologija, Georges-Louis Leclerc, Comte de Buffon, Glukagon, Glukokortikoid, Gozdarstvo, Herbarij, Herpetologija, Hipofiza, Hipokrat, Histologija, Histon, Hrana, Ihtiologija, Indijska podcelina, Insulin, Jajce, Jean-Baptiste de Lamarck, Jovan Hadži, Kemijska reakcija, Kemijsko ravnotežje, Kitajska, Kloroplast, Kmetijstvo, Kortikoliberin, Kortizol, Kriobiologija, Kriptozoologija, Kromosom, Kvantitativna genetika, Licej, Limnologija, Marshall Warren Nirenberg, Medicina, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani, Mezopotamija, Mikologija, Mikrobiologija, Mikroskop, Mitohondrij, Mnogoceličar, Modelni organizem, Molekula, Molekularna biologija, Morfologija (biologija), Morska biološka postaja, Morska biologija, Nacionalni inštitut za biologijo, Naravni izbor, Naravno okolje, Naravoslovje, Nezemeljsko življenje, Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino, Oceanografija, Odprti sistem, Ontogenija, Organizem, Ornitologija, Paleontologija, Parazitologija, Patologija, Pedologija, Prebivalstvo, Presnova, Projekt Človeški genom, Prokarionti, Prokariontsko jedro, Rak (bolezen), Razsvetljenstvo, Razvojna biologija, Ribonukleinska kislina, Ribosom, Rodoslovje, Rudolf Virchow, Seciranje, Semenčica, Seznam biologov, Seznam slovenskih biologov, Sintezna biologija, Sistematika, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Sociobiologija, Speleobiologija, Srednji vek, Stephen Jay Gould, Systema naturae, Takson, Taksonomija, Theodor Schwann, Thomas Malthus, Toksikologija, Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru, Varstvena biologija, Veda, Veterinarska medicina, Virusi, Vrsta (biologija), Zanikanje evolucije, Zaporedje, Zdravje, Zemlja, Zgodovina biologije, Znanstvenik, Zoologija, Zunanji skelet, 18. stoletje. Razširi indeks (133 več) »
Abiogeneza
Ábíogenéza je teorija o spontanem nastanku živega iz nežive snovi.
Novo!!: Biologija in Abiogeneza · Poglej več »
Agronomija
Agronomija je veda o obdelovanju zemlje (poljedelstvu) in o kmetijstvu nasploh.
Novo!!: Biologija in Agronomija · Poglej več »
Al-Džahiz
Al-Džahiz (s polnim imenom Abu Uthman Amr ibn Bahr al-Kinani al-Fuqaimi al-Basri, arabski učenjak mutazilitske teološke šole, začetnik evolucionizma v znanostih, * okoli 776, Basra, Irak, † 868, Basra. Po enem od staršev je bil potomec temnopoltih sužnjev iz vzhodne Afrike. Esencialistično razumevanje Aristotelove zoologije je presegel z uvedbo nekaterih temeljnih konceptov evolucionizma: naravno selekcijo in bojem za obstanek.
Novo!!: Biologija in Al-Džahiz · Poglej več »
Alexander von Humboldt
Friedrich Wilhelm Heinrich Alexander von Humboldt, nemški naravoslovec in raziskovalec, * 14. september 1769, Berlin, † 6. maj 1859, Berlin.
Novo!!: Biologija in Alexander von Humboldt · Poglej več »
Alfred Russel Wallace
Alfred Russel Wallace, OM, FRS, britanski naravoslovec, raziskovalec, geograf, antropolog in biolog, * 8. januar 1823, Usk, Monmouthshire, Wales, † 7. november 1913, Broadstone, Dorset, Anglija.
Novo!!: Biologija in Alfred Russel Wallace · Poglej več »
Aminokislina
Amínokislína je v kemiji na splošno vsaka molekula, ki vsebuje tako aminsko (–NH2) kot karboksilno (–COOH) funkcionalno skupino.
Novo!!: Biologija in Aminokislina · Poglej več »
Anatomija
Anatomski človek v ''Najsrečnejših uricah vojvode Berijskega'' Anatomija (iz grščine anatemnō, izrežem, iz ἀνά τέμνω) je veda biologije, ki preučuje zgradbo živih bitij, zlasti človeka in živali.
Novo!!: Biologija in Anatomija · Poglej več »
Antična Grčija
Antična Grčija je poimenovanje za obdobje stare grške kulture med koncem velikih selitev indoevropskih plemen okoli leta 800 pr.
Novo!!: Biologija in Antična Grčija · Poglej več »
Antonie van Leeuwenhoek
Antonie Philips van Leeuwenhoek,Obstaja ogromno različic zapisa njegovega imena.
Novo!!: Biologija in Antonie van Leeuwenhoek · Poglej več »
Antropologija
Antropologija (grško: anthropos - človek + λογος: logos - beseda, govor) ali človekoslovje je interdisciplinarna znanstvena disciplina, ki se ukvarja s preučevanjem človeka (glej rod ''Homo'' (hominoid)).
Novo!!: Biologija in Antropologija · Poglej več »
Arahnologija
Arahnologija (grško: αραχνη (arachne) - pajek + λόγος (logos) - veda, znanje) je znanstvena disciplina, ki se ukvarja s preučevanjem pajkovcev - pajkov in sorodnih organizmov, kot so ščipalci, paščipalci, klopi, suhe južine idr.
Novo!!: Biologija in Arahnologija · Poglej več »
Arheje
Arhêje (znanstveno ime Archaea), tudi arhe(o)bakterije, so velika skupina prokariontov, ki, tako kot bakterije, nimajo jedra in ostalih organelov.
Novo!!: Biologija in Arheje · Poglej več »
Aristotel
Aristótel (Aristŏtélēs), starogrški filozof, * 384 pr. n. št., Stagira, (grška kolonija na makedonskem polotoku Halkidiki), Trakija, † 7. marec 322 pr. n. št., Halkida (Kalcis), otok Evboja (Evbeja, Evbija), (danes Evvoia).
Novo!!: Biologija in Aristotel · Poglej več »
Astrobiologija
elektronskim mikroskopom so bile v meteoritu ALH 84001 odkrite strukture, ki bi lahko bile fosilne bakterije. Astrobiologija je meddisciplinarno področje, ki združuje poglede astronomije, biologije in geologije, in je prvotno ostredotočeno na raziskavo izvora, razdeljevanja in biološke evolucije.
Novo!!: Biologija in Astrobiologija · Poglej več »
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Novo!!: Biologija in Atom · Poglej več »
Živinoreja
Govedo na živinorejski farmi Živinoreja je kmetijska panoga, ki se ukvarja z gojitvijo domačih živali, in sicer z namenom pridobivanja prehranskih proizvodov (mlečni izdelki, meso...), samih živali za delovno živino, surovin za oblačila in obutev (usnje, volna...) ter gnoja (za potrebe gnojenja).
Novo!!: Biologija in Živinoreja · Poglej več »
Bakterije
Baktêrije ali cepljívke (znanstveno ime Bacteria) so velika skupina enoceličnih mikroskopskih živih organizmov, z razmeroma preprosto celično strukturo brez celičnega jedra in brez organelov, kot so mitohondriji ali kloroplasti.
Novo!!: Biologija in Bakterije · Poglej več »
Beljakovina
rentgensko kristalografijo. Beljakovína je kompleksna organska molekula, polimer, sestavljen iz najmanj 50 verižno povezanih aminokislin.
Novo!!: Biologija in Beljakovina · Poglej več »
Beseda
Beséda je v jezikoslovju najmanjša samostojna jezikovna enota, ki predstavlja ali sporoča pomen, sestavljen iz enega ali več morfemov.
Novo!!: Biologija in Beseda · Poglej več »
Bioakustika
Bíoakústika je interdisciplinarna veda, ki združuje biologijo in akustiko.
Novo!!: Biologija in Bioakustika · Poglej več »
Biofizika
Bíofizika (tudi biolóška fízika) je interdisciplinarna veda, ki preučuje fizikalne vidike biologije.
Novo!!: Biologija in Biofizika · Poglej več »
Biogeografija
ekoregije in biome Biogeografija je fizičnogreografska veda, ki raziskuje razširjenost in številčnost rastlin (fitogeografija) in živali (zoogeografija) v prostoru in času.
Novo!!: Biologija in Biogeografija · Poglej več »
Bioinformatika
Bioinformatika je računalniško preučevanje bioloških podatkov.
Novo!!: Biologija in Bioinformatika · Poglej več »
Biokemija
Biokemíja je interdisciplinarna veda, ki preučuje kemijske snovi in procese, ki se odvijajo v organizmih: rastlinah, živalih in mikroorganizmih.
Novo!!: Biologija in Biokemija · Poglej več »
Biološki inštitut Jovana Hadžija
Biološki inštitut Jovana Hadžija je slovenski inštitut, ki ga je ustanovila Slovenska akademija znanosti in umetnosti.
Novo!!: Biologija in Biološki inštitut Jovana Hadžija · Poglej več »
Biologija človeka
Biologija človeka je interdisciplinarna veda, ki združuje biologijo, fizično antropologijo in medicino, predmet preučevanja katere je človek.
Novo!!: Biologija in Biologija človeka · Poglej več »
Biomolekula
Struktura biomolekule mioglobina Biomolekula oz.
Novo!!: Biologija in Biomolekula · Poglej več »
Bionika
Biónika je biološka veda, ki preučuje funkcije živih bitij in s tem rešuje tehniške probleme.
Novo!!: Biologija in Bionika · Poglej več »
Biopsihologija
Biopsihologija, znana tudi kot biološka psihologija, psihobiologija, Merriam-Webster's Online Dictionary ali vedenjska nevroznanost je uporaba osnov biologije (predvsem nevrobiologije) za preučevanje fizioloških, genetskih in razvojnih mehanizmov vedenja.
Novo!!: Biologija in Biopsihologija · Poglej več »
Biosfera
celin. Biosfera je vsota vseh ekosistemov.
Novo!!: Biologija in Biosfera · Poglej več »
Biotehniška fakulteta v Ljubljani
Biotehniška fakulteta (kratica BF) je fakulteta, ki je članica Univerze v Ljubljani, s sedežem na Jamnikarjevi 101 v Ljubljani.
Novo!!: Biologija in Biotehniška fakulteta v Ljubljani · Poglej več »
Biotehnologija
Struktura insulina. Biotehnologija je interdisciplinarna veda, ki združuje področja biologije, kemije in tehnologije, uporablja žive organizme, spec.
Novo!!: Biologija in Biotehnologija · Poglej več »
Biotska raznovrstnost
Vzorčenje gliv, zbranih poleti 2008 v mešanih gozdovih severne Saskatchevana, blizu LaRonge je primer raznolikosti vrst gliv. Na tej fotografiji so tudi listni lišaji in mahovi. Biotska raznovrstnost, tudi biološka raznovrstnost ali s tujko biodiverziteta, je stopnja raznolikosti vseh oblik življenja v nekem okolju, bodisi ekosistemu, biomu ali celotni Zemlji.
Novo!!: Biologija in Biotska raznovrstnost · Poglej več »
Botanika
Botánika je znanstvena veda, panoga biologije, ki se ukvarja s proučevanjem rastlin.
Novo!!: Biologija in Botanika · Poglej več »
Carl Linnaeus
Carl Linnaeus (latinizirano Carolus Linnaeus; po prejemu plemištva kot), švedski botanik, zdravnik in zoolog, * 23. maj 1707, Råshult, Smalandia, Švedska, † 10. januar 1778, Uppsala.
Novo!!: Biologija in Carl Linnaeus · Poglej več »
Celična biologija
Celična biologija (ali biologija celice) (nekdaj citologija) je veda, ki raziskuje ultrastrukturno in molekulsko zgradbo ter delovanje celic.
Novo!!: Biologija in Celična biologija · Poglej več »
Celična delitev
Shema treh tipov celične delitve Celična delitev je biološki proces, del celičnega cikla, pri katerem iz matične celice nastaneta dve ali več hčerinskih celic.
Novo!!: Biologija in Celična delitev · Poglej več »
Celična teorija
Celična (tudi celularna) teorija je koncept, da so vsi živi organizmi zgrajeni iz celic kot nosilk življenjskih procesov.
Novo!!: Biologija in Celična teorija · Poglej več »
Celično jedro
Skica tipične živalske celice, s prikazanimi subcelularnimi gradniki. Organeli: (1) jedrce (nukleolus) (2) jedro (nukleus, karion) (3) ribosom (4) vezikel (5) zrnati endoplazemski retikulum (ER) (6) Golgijev aparat (7) citoskelet (8) gladki ER (9) mitohondriji (10) vakuola (11) citoplazma (12) lizosom (13) centrioli V celični biologiji je jedro, imenovano tudi nukleus ali karion, z membrano obdan organel, ki ga najdemo v večini evkariontskih celic.
Novo!!: Biologija in Celično jedro · Poglej več »
Celica
Celice epitela, obarvane za keratin (rdeče) in DNK (zeleno). Célica (tudi célula; latinsko cellula - sobica) je osnovna gradbena in funkcionalna enota vseh živih organizmov.
Novo!!: Biologija in Celica · Poglej več »
Charles Darwin
Charles Robert Darwin, FRS, angleški naravoslovec, biolog in geolog * 12. februar 1809, Shrewsbury, grofija Shropshire, Anglija, † 19. april 1882, vas Downe, (danes London-Bromley), grofija Kent, Anglija.
Novo!!: Biologija in Charles Darwin · Poglej več »
Charles Lyell
Sir Charles Lyell, prvi baronet, Kt, FRS, britanski pravnik in geolog, * 14. november 1797, Kinnordy, Forfarshire, Škotska, † 22. februar 1875, London, Anglija.
Novo!!: Biologija in Charles Lyell · Poglej več »
Dednina
Dednína, dédina ali genóm je celota dednih informacij nekega organizma, ki obstaja v obliki DNK oziroma pri nekaterih virusih v obliki RNK.
Novo!!: Biologija in Dednina · Poglej več »
Dendrologija
Drevo Dendrologija (antično grško: δένδρον, dendron, »drevo«; in: -λογία, -logia, veda) je veda in študija o olesenelih rastlinah (drevesa, grmi).
Novo!!: Biologija in Dendrologija · Poglej več »
Deoksiribonukleinska kislina
Struktura DNK Deoksiribonukleinska kislina (DNK oziroma DNA) je molekula, ki je nosilka genetske informacije v vseh živih organizmih.
Novo!!: Biologija in Deoksiribonukleinska kislina · Poglej več »
Društvo študentov biologije
Logotip društva Društvo študentov biologije (kratica DŠB) je prostovoljno, samostojno in nepridobitno združenje fizičnih oseb, ki jih druži zanimanje za problematiko študija biologije v Sloveniji ali dejavnosti, povezane z biologijo.
Novo!!: Biologija in Društvo študentov biologije · Poglej več »
Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije
Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (kratica: DOPPS) je verjetno največja in ena najstarejših nevladnih naravovarstvenih organizacij v Sloveniji.
Novo!!: Biologija in Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije · Poglej več »
Dvočlensko poimenovanje
Dvóčlénsko poimenovánje (s tujko binarna nomenklatura) je v biologiji standardni dogovor za poimenovanje vrst.
Novo!!: Biologija in Dvočlensko poimenovanje · Poglej več »
Egipt
Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.
Novo!!: Biologija in Egipt · Poglej več »
Ekologija
Ekologíja je znanstvena veda, ki preučuje porazdelitev in bogastvo živih organizmov in odnose med živimi bitji ter živim in neživim okoljem.
Novo!!: Biologija in Ekologija · Poglej več »
Ekologija populacije
Ekologija populacije ali populacijska ekologija je pomembno področje ekologije, ki se ukvarja z dinamiko populacij vrst in kako te populacije vplivajo na okolja, v katerih delujejo.
Novo!!: Biologija in Ekologija populacije · Poglej več »
Ekosistem
Ekosistem je ekološki sistem v ekosferi, zemeljski plasti, ki jo tvorijo vsi organizmi in deli neživega okolja, s katerimi so povezani.
Novo!!: Biologija in Ekosistem · Poglej več »
Embriologija
Embriologija (iz embrio - zarodek) je znanost zgodnjega razvoja organizmov, med enoceličnim stanjem (splošneje, zigoto) in začetkom prostega življenja.
Novo!!: Biologija in Embriologija · Poglej več »
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Novo!!: Biologija in Energija · Poglej več »
Entomologija
Entomologíja (grško έντομον: éntomon - žuželka + λόγος: lógos - veda, učenje + pripona ια; tudi žužkoslóvje) je del zoologije in je strogo gledano nauk o žuželkah, čeprav se včasih predmet preučevanja razširi tudi na druge zemeljske členonožce.
Novo!!: Biologija in Entomologija · Poglej več »
Epidemiologija
Epidemiologija je veda o pogostnosti, razporeditvi in vzročnosti pojavljanja kake bolezni ali drugih, za zdravje pomembnih pojavov (poškodbe, alkoholizem, kajenje, prakticiranje nevarne spolnosti itd.) v določeni populaciji in ima ključno vlogo pri oblikovanju in izvajanju javnozdravstvene politike.
Novo!!: Biologija in Epidemiologija · Poglej več »
Epigenetika
Epigenetika (epi- pomeni zunaj) je področje molekularne biologije, ki preučuje spremembe v izražanju genov organizma, ki niso povezane s spremembami v zaporedju DNK.
Novo!!: Biologija in Epigenetika · Poglej več »
Etologija
Etologíja (grško ήθος: ethos - navada; λογος: logos - veda) je znanstvena veda znotraj zoologije, ki preučuje vedenje živali.
Novo!!: Biologija in Etologija · Poglej več »
Evkarionti
Evkarionti (tudi evkarioti) (znanstveno ime Eukaryota) so organizmi, ki jih gradijo evkariontske (evkariotske) celice oziroma evcite.
Novo!!: Biologija in Evkarionti · Poglej več »
Evolucija
Evolúcija je biološki proces pri katerem se genski zapis populacij organizmov spreminja iz generacije v generacijo.
Novo!!: Biologija in Evolucija · Poglej več »
Evolucijska biologija
Evolucijska biologija je področje biologije, ki preučuje skupni izvor bioloških vrst in njihovo spreminjanje, razširjanje ter raznovrstnost v času.
Novo!!: Biologija in Evolucijska biologija · Poglej več »
Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Koper
UP Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Koper (uradno krajše ime UP FAMNIT) ima sedež v Kopru in je članica Univerze na Primorskem.
Novo!!: Biologija in Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Koper · Poglej več »
Fakulteta za naravoslovje in matematiko v Mariboru
Vhod FNM UM Fakulteta za naravoslovje in matematiko (kratica: FNM) je članica Univerze v Mariboru.
Novo!!: Biologija in Fakulteta za naravoslovje in matematiko v Mariboru · Poglej več »
Farmakologija
Farmakologija (iz grških besed φάρμακον - zdravilo in λόγος - veda) je veda, ki proučuje medsebojno delovanje zdravila in organizma.
Novo!!: Biologija in Farmakologija · Poglej več »
Filogenija
Filogenetsko drevo življenja ponazarja sorodstvene odnose med različnimi višjimi skupinami organizmov. Vsaka razvejitev predstavlja hipotezo o skupnem predniku potomcev, ki jih ponazarjajo končne točke vej. Filogenija je v biologiji shematska predstavitev evolucijske zgodovine in sorodnosti skupin organizmov (taksonov).
Novo!!: Biologija in Filogenija · Poglej več »
Fitocenologija
Fitocenologija je veja ekologije, ki proučuje rastlinske združbe.
Novo!!: Biologija in Fitocenologija · Poglej več »
Fizična geografija
Fizična geografija je veja geografske znanosti, ki zajema skupino disciplin, katerim je skupno preučevanje naravnih preoblikovalnih dejavnikov zemeljskega površja.
Novo!!: Biologija in Fizična geografija · Poglej več »
Fiziologija
Fiziologija (iz besed Physis, narava + Logos, veščina, znanost) je panoga biologije, ki proučuje življenjske procese v organizmih.
Novo!!: Biologija in Fiziologija · Poglej več »
Fosil
členonožcev je moč najti tudi v Sloveniji. Fosil, fosilija, fosilni ostanek, ostalina, petrefakt, pa tudi okamenek, okamenica, okamenina in okamnina je okameneli, v kamnini (praviloma v sedimentu, izredno redko v metamorfni kamnini) ohranjen ostanek, odtis ali sled rastlin in živali ter drugih organizmov iz geološke preteklosti.
Novo!!: Biologija in Fosil · Poglej več »
Gen
spajanja izrežejo: protein kodirajo le eksoni. Diagram označuje kot gen regijo okrog 40 baznih parov. V resnici je večina genov več stokrat daljša. Gen je umestljiva regija genomskega zaporedja in ustreza enoti dedovanja s pridruženimi regulatornimi regijami, prepisljivimi regijami in/ali drugimi regijami funkcionalnega zaporedja.
Novo!!: Biologija in Gen · Poglej več »
Genetika
Genetika je panoga biologije, ki proučuje dedovanje, lastnosti genov in DNK.
Novo!!: Biologija in Genetika · Poglej več »
Genetski kod
Shema prevajanja DNK (mRNK je izpuščena) Genetski kod oz.
Novo!!: Biologija in Genetski kod · Poglej več »
Genetski zdrs
fiksacije je hitrejši v manjši populaciji. Genetski zdrs (angl. genetic drift) je spremenjena frekvenca različic nekega gena (alela) pri vzorcu osebkov glede na izhodno populacijo.
Novo!!: Biologija in Genetski zdrs · Poglej več »
Genetsko spremenjeni organizem
miški z vstavljenim genom za zeleni fluorescenčni protein (GFP), pod modro svetlobo, v primerjavi z nespremenjeno miško Genetsko spremenjeni organizem (GSO) je organizem, v katerem je z uporabo sodobnih metod genetskega inženirstva vnesen točno določen gen za točno določeno lastnost iz drugega organizma.
Novo!!: Biologija in Genetsko spremenjeni organizem · Poglej več »
Genotip
Genotip je skupek vseh genov v organizmu.
Novo!!: Biologija in Genotip · Poglej več »
Gensko prepisovanje
Gensko prepisovanje ali transkripcija je proces pretvorbe informacije iz molekule DNK v molekulo RNK, pri čemer imajo pomembno vlogo transkripcijski faktorji.
Novo!!: Biologija in Gensko prepisovanje · Poglej več »
Gensko prevajanje
Prikaz prevajanja RNK in sinteze beljakovine na ribosomu. Prevajanje (translacija) RNK je proces, v katerem se določeno zaporedje baz v molekuli sporočilne RNK (mRNK) med sintezo beljakovine prevede v zaporedje aminokislin v polipeptidu.
Novo!!: Biologija in Gensko prevajanje · Poglej več »
Geologija
Geologíja (grško γη-: ge- - zemlja + λογος: logos - beseda, vzrok) je znanstvena veda o nastanku, razvoju in zgradbi Zemlje.
Novo!!: Biologija in Geologija · Poglej več »
Georges-Louis Leclerc, Comte de Buffon
Georges-Louis Leclerc, Comte de Buffon, francoski prirodoslovec in akademik, * 7. september 1707, Montbard, Burgundija (danes Côte-d'Or), Francija, † 16. april 1788, Pariz.
Novo!!: Biologija in Georges-Louis Leclerc, Comte de Buffon · Poglej več »
Glukagon
Glukagon – model kroglic in paličic; karboksilni konec je na vrhu, aminski pa na dnu. Glukagón je polipeptidni hormon iz 29 aminokislin, ki ga izločajo celice A pankreasnih otočkov pod vplivom znižane koncentracije glukoze v krvi.
Novo!!: Biologija in Glukagon · Poglej več »
Glukokortikoid
Kortizol Deksametazon Glúkokortikoídi so steroidni hormoni skorje nadledvične žleze; glavni predstavnik je kortizol.
Novo!!: Biologija in Glukokortikoid · Poglej več »
Gozdarstvo
Gozdarstvo je znanstvena veda in pridobitna dejavnost - je tudi gospodarska panoga.
Novo!!: Biologija in Gozdarstvo · Poglej več »
Herbarij
''Vitellaria paradoxa'', primer rastline v herbariju. Sušilna peč za herbarijske rastline. Herbarij (iz latinščine herba.
Novo!!: Biologija in Herbarij · Poglej več »
Herpetologija
Herpetologija (iz grških besed ἑρπετόν - herpeton: plazeč in λόγος - lógos: veda) je panoga zoologije (vede o živalih), ki se ukvarja z znanstvenim preučevanjem dvoživk in plazilcev (»herpetofavne«).
Novo!!: Biologija in Herpetologija · Poglej več »
Hipofiza
Lega hipofize v lobanji Hipofiza ali možganski privesek (glandula pituitaria, hypophysis) je endokrina žleza (žleza z notranjim izločanjem), nameščena na predelu lobanje v turškem sedlu, ki je zadolžena za uravnavanje delovanja mnogih drugih, njej podrejenih endokrinih žlez (med drugim ščitnice, skorje nadledvične žleze in spolnih žlez).
Novo!!: Biologija in Hipofiza · Poglej več »
Hipokrat
Hipókrat s Kósa (grško Ιπποκράτης: Ippokrátes), grški antični zdravnik, * okoli 460 pr. n. št., egejski otok Kos, Grčija, † okoli 380 pr. n. št., Larisa, Tesalija, Grčija.
Novo!!: Biologija in Hipokrat · Poglej več »
Histologija
pljučnega tkiva, obarvan z barvili hematoksilin in eozin, pod mikroskopom Histologija (grško ἱστός - mreža, λόγος - veda) je veda, ki opisuje mikroskopsko zgradbo tkiv na osnovi opazovanja tkivnih rezin.
Novo!!: Biologija in Histologija · Poglej več »
Histon
Shematski prikaz sestavljanja histonov v nukleosom. Histón je bazična beljakovina, ki se povezuje z DNK in tvori kromosom.
Novo!!: Biologija in Histon · Poglej več »
Hrana
Različna živila, ki jih človek uporablja za hrano Hrana je skupek snovi, ki jo organizem zaužije in predstavlja vir energije za njegovo delovanje ter molekularne gradnike za rast.
Novo!!: Biologija in Hrana · Poglej več »
Ihtiologija
Ihtiologija (iz grških ikhthu - ribe, logos - znanost) je veja zoologije, ki preučuje ribe.
Novo!!: Biologija in Ihtiologija · Poglej več »
Indijska podcelina
Indijska podcelina Reliefni zemljevid Indijske podceline Satelitski posnetek Indijske podceline Índijska pòdcelina je območje v Južni Aziji, kjer žive narodi Indije, Bangladeša, Pakistana, Šrilanke in kjer so tudi deli Nepala, Butana, Mjanmara in nekatera sporna ozemlja, ki jih trenutno nadzoruje Ljudska republika Kitajska.
Novo!!: Biologija in Indijska podcelina · Poglej več »
Insulin
aminokislin H--NH-CHR-CO-n-OH proteina, kjer je R del, ki štrli iz skeleta vsake aminokisline. Insulín (tudi inzulin) (latinsko insula pomeni otok) je polipeptidni hormon trebušne slinavke, ki ga izločajo β-celice Langerhansovih otočkov.
Novo!!: Biologija in Insulin · Poglej več »
Jajce
Kokošje jajce Jajce (latinsko ovum) je pri večini ptic, plazilcev in nevretenčarjev zigota, ki zunaj materinega telesa s svojo bolj ali manj trdo »lupino« varuje zarodek, preden se ta izleže.
Novo!!: Biologija in Jajce · Poglej več »
Jean-Baptiste de Lamarck
Jean-Baptiste Pierre Antoine de Monet, Chevalier de Lamarck, francoski vojak, biolog in akademik, * 1. avgust 1744, Bazentin-le-Petit, Picardie, severna Francija, † 18. december 1829, Pariz.
Novo!!: Biologija in Jean-Baptiste de Lamarck · Poglej več »
Jovan Hadži
Jovan Hadži, slovenski zoolog srbskega rodu, * 22. november 1884, Temišvar, Romunija, † 11. december 1972, Ljubljana.
Novo!!: Biologija in Jovan Hadži · Poglej več »
Kemijska reakcija
Zgorevanje je kemijska reakcija, pri kateri les s kisikom iz zraka oksidira v ogljikov dioksid in vodo Kémijska reákcija je proces, v katerem pride do trajne spremembe kemijskih in fizikalnih lastnosti snovi.
Novo!!: Biologija in Kemijska reakcija · Poglej več »
Kemijsko ravnotežje
Kemijsko ravnotežje je stanje reverzibilne kemijske reakcije, v katerem sta hitrosti nastajanja produktov iz reaktantov in reaktantov iz produktov enaki.
Novo!!: Biologija in Kemijsko ravnotežje · Poglej več »
Kitajska
Kitajska (tradicionalno: Zhōngguó (stara kitajščina: 中國, poenostavljena kitajščina: 中国)) je kulturno in geografsko območje ene najstarejših civilizacij ter naroda Kitajcev.
Novo!!: Biologija in Kitajska · Poglej več »
Kloroplast
Poenostavljenja zgradba kloroplasta. Kloroplast ali klorofilno zrno je celični organel zelenih alg in višjih rastlin.
Novo!!: Biologija in Kloroplast · Poglej več »
Kmetijstvo
polje. Kmetíjstvo ali agrikultúra je človekova dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem rastlin in živali za hrano in surovine, običajno udomačenih živali in kulturnih rastlin, ki jih je skozi generacije odbiral človek za čim večji pridelek.
Novo!!: Biologija in Kmetijstvo · Poglej več »
Kortikoliberin
Kortikoliberin ali sproščevalni hormon kortikotropina (znan tudi pod angleško kratico CRH; corticotropin-releasing hormone) je hormon, ki pospešuje izločanje kortikotropina v adenohipofizi in deluje tudi kot nevromodulator v možganih (igra torej vlogo pri modulaciji prenosa signalov).
Novo!!: Biologija in Kortikoliberin · Poglej več »
Kortizol
Kortizól (tudi hídrokortizón ali kortizolón) je kortikosteroidni hormon, ki se sintetizira v skorji nadledvične žleze.
Novo!!: Biologija in Kortizol · Poglej več »
Kriobiologija
Beseda kriobiologija dobesedno pomeni znanost o življenju na hladnih temperaturah.
Novo!!: Biologija in Kriobiologija · Poglej več »
Kriptozoologija
Kríptozoologíja (grško κρυπτος: kryptos - 'tajen', 'skrit' + zoos, 'živalski' + logos, 'znanost') je biološka veda o doslej še nedokaznem obstoju nekaterih živalskih vrst, kot so npr.
Novo!!: Biologija in Kriptozoologija · Poglej več »
Kromosom
fazi S. (2) Centromera – stičišče obeh kromatid. (3) Krajša ročica. (4) Daljša ročica. Kromosom je nitasta struktura v celičnem jedru.
Novo!!: Biologija in Kromosom · Poglej več »
Kvantitativna genetika
Kvantitativna genetika je veja genetike, ki preučuje kontinuirane kvantitativno merljive lastnosti in ugotavlja, kolikšen delež variance v fenotipu je mogoče pojasniti z varianco v genotipu oz.
Novo!!: Biologija in Kvantitativna genetika · Poglej več »
Licej
Licej je ime učenjaške ustanove, ki je skozi čas upravljala različne funkcije.
Novo!!: Biologija in Licej · Poglej več »
Limnologija
Limnologija je veda, ki se ukvarja z raziskavo celinskih voda.
Novo!!: Biologija in Limnologija · Poglej več »
Marshall Warren Nirenberg
Marshall Warren Nirenberg, ameriški biokemik in genetik, nobelovec, * 10. april 1927, New York, Združene države Amerike, † 15. januar 2010, New York.
Novo!!: Biologija in Marshall Warren Nirenberg · Poglej več »
Medicina
Medicina je v širšem pomenu veda in delovanje, usmerjeno k preprečitvi in zdravljenju bolezni in povrnitvi zdravja ljudi, v ožjem pa povezana z dejavnostjo zdravnikov.
Novo!!: Biologija in Medicina · Poglej več »
Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani
Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani (kratica UL MF) je fakulteta, ki je članica Univerze v Ljubljani.
Novo!!: Biologija in Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani · Poglej več »
Mezopotamija
Mezopotamija je aluvialna ravnica med rekama Evfrat in Tigris.
Novo!!: Biologija in Mezopotamija · Poglej več »
Mikologija
Mikologija Mikologija (grško μύκης, mukes - gliva) je veda in znanost, ki se ukvarja z glivami, njihovimi genetskimi in biokemičnimi lastnostmi, njihovo taksonomijo in njihovim gospodarskim pomenom (npr. penicilin v medicini; glive kvasovke pri pridelovanju piva, vina, sira; užitne gobe), kot tudi z nevarnostmi, s katerimi so povezane, npr.
Novo!!: Biologija in Mikologija · Poglej več »
Mikrobiologija
Mikrobiologija je kot veja biologije veda o mikroorganizmih (mikrobih).
Novo!!: Biologija in Mikrobiologija · Poglej več »
Mikroskop
200px Mikroskop (iz grških besed, mikrós - »majhno« in, skopeîn - »gledati« ali »videti«) - slovensko drobnogled - je naprava za opazovanje objektov, ki so premajhni, da bi jih lahko videli s prostim očesom.
Novo!!: Biologija in Mikroskop · Poglej več »
Mitohondrij
Elektronska mikrografija mitohondrija Mitohondrij je membranska struktura (struktura obdana z dvema biološkima membranama) oziroma kompartment evcite, ki služi celičnemu dihanju.
Novo!!: Biologija in Mitohondrij · Poglej več »
Mnogoceličar
Hermafrodit vrste ''Caenorhabditis elegans'', divji tip, z obarvanimi jedri Mnogoceličarji ali mnogocelični organizmi so organizmi, ki sestojijo iz več kot ene celice in imajo diferencirane celice, ki opravljajo točno določene naloge.
Novo!!: Biologija in Mnogoceličar · Poglej več »
Modelni organizem
biotehnologije ter drugih področij Modelni organizem je vrsta živih bitij, ki je iz praktičnih razlogov posebej priročna za preučevanje ali pomembna za človeka, zato biologi intenzivno raziskujejo različne biološke procese pri njej.
Novo!!: Biologija in Modelni organizem · Poglej več »
Molekula
Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.
Novo!!: Biologija in Molekula · Poglej več »
Molekularna biologija
Molekularna biologija se ukvarja s proučevanjem genskega zapisa oziroma njegovega izražanja, prepisovanja.
Novo!!: Biologija in Molekularna biologija · Poglej več »
Morfologija (biologija)
Morfologija je panoga biologije, ki proučuje obliko in zgradbo organizmov.
Novo!!: Biologija in Morfologija (biologija) · Poglej več »
Morska biološka postaja
Morska biološka postaja Piran (skrajšano MBP) je raziskovalna skupina strokovnjakov različnih profilov v okviru Nacionalnega inštituta za biologijo iz Ljubljane, ustanovljena leta 1969.
Novo!!: Biologija in Morska biološka postaja · Poglej več »
Morska biologija
Koralni grebeni so kompleksni morski ekosistemi z izredno biotsko raznovrstnostjo Morska biologija ali biologija morja je panoga biologije, ki se ukvarja s preučevanjem organizmov, živečih v morjih, oceanih in drugih slanih ter polslanih (brakičnih) vodah.
Novo!!: Biologija in Morska biologija · Poglej več »
Nacionalni inštitut za biologijo
Nacionalni inštitut za biologijo (kratica NIB) je slovenski javni raziskovalni zavod na področju biologije, pridruženi član Univerze v Ljubljani.
Novo!!: Biologija in Nacionalni inštitut za biologijo · Poglej več »
Naravni izbor
Naravni izbor v populaciji za temno obarvanost Naravno odbiranje, naravno izbiranje ali naravni izbor, s tujko naravna selekcija, je proces, s katerim postajajo iz generacije v generacijo pogostejše tiste dedne lastnosti organizmov, ki jim dajejo večjo možnost za preživetje in razmnoževanje.
Novo!!: Biologija in Naravni izbor · Poglej več »
Naravno okolje
Okolje je celota delujočih živih in neživih elementov narave.
Novo!!: Biologija in Naravno okolje · Poglej več »
Naravoslovje
Naravoslovne vede raziskujejo fizično, nečloveško podobo naravnega sveta.
Novo!!: Biologija in Naravoslovje · Poglej več »
Nezemeljsko življenje
Zemlji kopejk iz leta 1967, s satelitom izmišljene nezemeljske civilizacije Nezêmeljsko oziroma zúnajzêmeljsko življênje je življenje, ki morda obstaja in izvira zunaj planeta Zemlje.
Novo!!: Biologija in Nezemeljsko življenje · Poglej več »
Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino
Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino (včasih poslovenjeno tudi kot Nobelova nagrada za fiziologijo in medicino ali samo Nobelova nagrada za medicino) je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za odkritja na področjih fiziologije in medicine.
Novo!!: Biologija in Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino · Poglej več »
Oceanografija
spektroskopsko s satelita. Vesoljska tehnologija je pomembno orodje v sodobni oceanografiji. Oceanografíja (sestavljeni starogrški besedi: Okeanós (Okeánes) - veliko morje, ocean in: gráfe - pisati) ali oceanologija je znanstvena veda, ki proučuje oceane oziroma morja, kar vključuje vse naravne pojave v morskem okolju - od tektonike plošč na dnu, kroženja snovi v morjih na globalni ravni, vodnih tokov in valovanja na gladini, do morskih organizmov.
Novo!!: Biologija in Oceanografija · Poglej več »
Odprti sistem
Odpŕti sistém v termodinamiki se imenuje termodinamski sistem, ki z okolico izmenjuje tako toploto kot snov.
Novo!!: Biologija in Odprti sistem · Poglej več »
Ontogenija
zarodki v različnih fazah razvoja Ontogenija, tudi ontogeneza (οντογένεση) ali morfogeneza, je razvoj in spreminjanje organizma od oplojene jajčne celice do odrasle oblike in nato smrti.
Novo!!: Biologija in Ontogenija · Poglej več »
Organizem
V biologiji in ekologiji je organizem (grško organon - orodje) živeč kompleksni adaptivni sistem organov, ki drug na drugega vplivajo tako, da delujejo kot bolj ali manj stabilna celota.
Novo!!: Biologija in Organizem · Poglej več »
Ornitologija
Ornitologíja (iz grških besed ὄρνις, ὄρνιθος, ornis, ornithos - »ptič« in λόγος, logos - »veda« oz. »znanost«) je panoga zoologije, ki se znanstveno ukvarja s proučevanjem ptic.
Novo!!: Biologija in Ornitologija · Poglej več »
Paleontologija
Ene najpomembnejših sledi v preteklost so fosili. Paleontologíja (grško παλαιός: palaoós - star, nekdanji, starodaven + ὄν: ón, óntos - bitje + λόγος: lógos - beseda, govor, pojem; misel, razum, mišljenje, presojanje; računanje, veda + pripona ια) je znanstvena veda, ki se ukvarja s preučevanjem razvoja življenja na Zemlji.
Novo!!: Biologija in Paleontologija · Poglej več »
Parazitologija
Parazitologija je veda, ki se ukvarja s preučevanjem odnosa parazitizma (tudi zajedavstva).
Novo!!: Biologija in Parazitologija · Poglej več »
Patologija
pljučnice. Patologija je študija ali diagnoza bolezni s pregledom organa, tkiva, telesne tekočine, ali celega telesa (obdukcija).
Novo!!: Biologija in Patologija · Poglej več »
Pedologija
Pedologija ali veda o tleh proučuje tla.
Novo!!: Biologija in Pedologija · Poglej več »
Prebivalstvo
Zemljevid držav po številu prebivalstva Prebiválstvo je skupnost ljudi, ki živijo na nekem območju in tvorijo etnično, rasno ali narodno enoto.
Novo!!: Biologija in Prebivalstvo · Poglej več »
Presnova
Presnova ali metabolizem (grško μεταβολισμός) zajema kemične in fizikalne procese, pri katerih nastajajo ter se razgrajujejo snovi v organizmu.
Novo!!: Biologija in Presnova · Poglej več »
Projekt Človeški genom
Projekt Človeški genom je bil uradno ustanovljen oktobra 1990 v ZDA.
Novo!!: Biologija in Projekt Človeški genom · Poglej več »
Prokarionti
Prokariónti ali prokarióti (znanstveno ime Prokaryota) so skupina enoceličnih organizmov z značilno celično zgradbo, ki je preprostejša od evkariontske celice.
Novo!!: Biologija in Prokarionti · Poglej več »
Prokariontsko jedro
Nukleoid prokariontske celice (desno) v primerjavi s celičnim jedrom evkariontske celice (levo). Prokariontsko (bakterijsko) jedro ali nukleoid je območje enotne protoplazme prokariontov, v katerem leži prstanast kromosom.
Novo!!: Biologija in Prokariontsko jedro · Poglej več »
Rak (bolezen)
Rák je razred bolezni, za katere je značilna nenadzorovana celična delitev in sposobnost teh celic, da napadejo druga tkiva, bodisi tako, da se neposredno vrastejo v sosednje tkivo (»invazija«) ali pa z migracijo rakastih celic na oddaljena mesta (»zasevanje«).
Novo!!: Biologija in Rak (bolezen) · Poglej več »
Razsvetljenstvo
Razsvetljenstvo je bilo izrazito evropsko družbeno, filozofsko in umetniško gibanje, ki ga grobo uvrščamo v 18. stoletje.
Novo!!: Biologija in Razsvetljenstvo · Poglej več »
Razvojna biologija
Razvojna biologija je študij procesov, pri katerih organizmi rastejo in se razvijajo.
Novo!!: Biologija in Razvojna biologija · Poglej več »
Ribonukleinska kislina
Ribonukleinska kislina (RNK oziroma RNA) je, tako kot DNK, dolga molekula, ki opravlja vrsto ključnih funkcij v živih organizmih.
Novo!!: Biologija in Ribonukleinska kislina · Poglej več »
Ribosom
Ribosom je velik in zapleten molekularni ustroj, ki ga najdemo v vseh živih celicah in ki katalizira in regulira tvorbo proteinov.
Novo!!: Biologija in Ribosom · Poglej več »
Rodoslovje
Rodoslóvje ali genealogíja je pomožna zgodovinska veda, ki proučuje in zasleduje družinsko poreklo.
Novo!!: Biologija in Rodoslovje · Poglej več »
Rudolf Virchow
Rudolf Ludwig Karl Virchow, nemški zdravnik, antropolog, patolog, prazgodovinar, biolog in politik, * 13. oktober 1821, † 5. september 1902.
Novo!!: Biologija in Rudolf Virchow · Poglej več »
Seciranje
Seciranje.
Novo!!: Biologija in Seciranje · Poglej več »
Semenčica
Seménčica ali spêrmij, strokovno tudi spermatozój, je gibljiva moška spolna celica, gameta, ki se v procesu spolnega razmnoževanja združi z žensko gameto (jajčecem) in tvori zigoto.
Novo!!: Biologija in Semenčica · Poglej več »
Seznam biologov
Seznam biologov je krovni seznam.
Novo!!: Biologija in Seznam biologov · Poglej več »
Seznam slovenskih biologov
Seznam slovenskih biologov.
Novo!!: Biologija in Seznam slovenskih biologov · Poglej več »
Sintezna biologija
Sintézna biologíja je nova znanstvena veda, ki v biologijo uvaja inženirske pristope ter združuje ugotovitve in izsledke številnih drugih ved.
Novo!!: Biologija in Sintezna biologija · Poglej več »
Sistematika
Biološka sistematika pomeni preučevanje raznolikosti življenja v sedanjosti in preteklosti ter razmerij med živimi bitji skozi čas.
Novo!!: Biologija in Sistematika · Poglej več »
Slovenska akademija znanosti in umetnosti
Lontovž, današnji sedež SAZU na Novem trgu v Ljubljani Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) je najvišja narodna znanstvena in umetnostna ustanova Slovenije, ki združuje vrhunske slovenske znanstvenike in umetnike, člane akademije, imenovane akademiki, ki so uvrščeni (razvrščeni) v šest področnih razredov, ki jih vodijo razredni tajniki: I. za zgodovinske in družbene vede (z dvema oddelkoma - 1. za zgodovinske: zgodovina, arheologija, umetnostna zgodovina, muzikologija in 2. za družbene vede: filozofija, psihologija, pravo, sociologija, ekonomija) II.
Novo!!: Biologija in Slovenska akademija znanosti in umetnosti · Poglej več »
Sociobiologija
Sociobiologija je interdisciplinarna veda, ki se ukvarja s proučevanjem bioloških, zlasti evolucijskih osnov socialnega vedenja.
Novo!!: Biologija in Sociobiologija · Poglej več »
Speleobiologija
Speleobiologija je relativno mlada biološka disciplina, ki proučuje organizme, živeče v podzemeljskih okoljih, jamah, vodah,...
Novo!!: Biologija in Speleobiologija · Poglej več »
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Novo!!: Biologija in Srednji vek · Poglej več »
Stephen Jay Gould
Stephen Jay Gould, ameriški paleontolog, evolucijski biolog in zgodovinar znanosti, * 10. september 1941, New York, Združene države Amerike, † 20. maj 2002, New York.
Novo!!: Biologija in Stephen Jay Gould · Poglej več »
Systema naturae
Naslovnica prve izdaje ''Systema Naturae'' (Leiden, 1735) Systema Naturae je najbolj znano delo švedskega zdravnika in naravoslovca Carla Linnéja, ki je prvič izšlo leta 1735 s polnim naslovom Systema naturae; sive regna tria naturae in classes et ordines, genera et species redacta, tabulisque aeneis illustrata.
Novo!!: Biologija in Systema naturae · Poglej več »
Takson
Takson je biološki izraz, ki označuje skupino organizmov kot sistematsko enoto.
Novo!!: Biologija in Takson · Poglej več »
Taksonomija
Taksonomíja (grško τάχις: táksis red, razpored, ureditev + νόμος: nómos - zakon, zakonitost; latinsko taxo) oziroma (v biologiji) starejše ime sistemátika se lahko nanaša na stopenjsko razvrstitev stvari oziroma na načela, ki podpirajo razvrstitev.
Novo!!: Biologija in Taksonomija · Poglej več »
Theodor Schwann
Theodor Schwann, nemški fiziolog, * 7. december 1810, Neuss, † 11. januar 1882.
Novo!!: Biologija in Theodor Schwann · Poglej več »
Thomas Malthus
Thomas Robert Malthus, angleški ekonomist, zgodovinar, demograf in sociolog, * 13. februar 1766, Rookery pri Guildfordu, grofija Surrey, Anglija, † 23. december 1834, Bath, grofija Somerset, Anglija.
Novo!!: Biologija in Thomas Malthus · Poglej več »
Toksikologija
Toksikologija je veda o strupenih snoveh in njihovem učinkovanju.
Novo!!: Biologija in Toksikologija · Poglej več »
Univerza v Ljubljani
Univerza v Ljubljani je najstarejša in s 40.000 študenti (v študijskem letu 2016/17) največja univerza v Sloveniji.
Novo!!: Biologija in Univerza v Ljubljani · Poglej več »
Univerza v Mariboru
Univêrza v Máriboru je druga največja in druga najstarejša univerza v Sloveniji.
Novo!!: Biologija in Univerza v Mariboru · Poglej več »
Varstvena biologija
Varstvena biologija je znanost o biodiverziteti in o njeni trajnostni rabi za potrebe človeštva.
Novo!!: Biologija in Varstvena biologija · Poglej več »
Veda
Véda je skupek znanj, postopkov in metod, ki preučujejo in razvijajo znanje o določeni temi, stvari.
Novo!!: Biologija in Veda · Poglej več »
Veterinarska medicina
psu Veterinarska medicina, krajše veterina, je področje naravoslovja in zdravstvena veda, ki se ukvarja s preprečevanjem, diagnozo in zdravljenjem bolezni in poškodb pri živalih.
Novo!!: Biologija in Veterinarska medicina · Poglej več »
Virusi
Vírus je v biologiji zelo majhen patogen, ki se lahko razmnožuje le v živih celicah, saj sam nima celičnih mehanizmov, potrebnih za lastno razmnoževanje.
Novo!!: Biologija in Virusi · Poglej več »
Vrsta (biologija)
Vŕsta (latinsko species) je v biologiji ena od osnovnih biodiverzitetnih kategorij.
Novo!!: Biologija in Vrsta (biologija) · Poglej več »
Zanikanje evolucije
Zanikanje evolucije je nepriznavanje celotne ali nekaterih pogledov teorije evolucije dokazom navkljub.
Novo!!: Biologija in Zanikanje evolucije · Poglej več »
Zaporedje
Zaporédje je v matematiki vsaka množica objektov, po navadi števil, ki je razporejena tako, da je en njen element a_0 prvi, en element a_1 drugi, en element a_3 itd.
Novo!!: Biologija in Zaporedje · Poglej več »
Zdravje
Zdravje je stanje telesnega, duševnega in socialnega blagostanja, in ne le odsotnost bolezni ali napake.
Novo!!: Biologija in Zdravje · Poglej več »
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Novo!!: Biologija in Zemlja · Poglej več »
Zgodovina biologije
Zgodovina biologije obravnava potek raziskovanja življenja, ki se je začel že ob začetkih človeške vrste in traja še danes, ko doživljamo razcvet bioloških panog.
Novo!!: Biologija in Zgodovina biologije · Poglej več »
Znanstvenik
Znanstvenik se ukvarja z znanostjo in pri tem uporablja znanstvene metode.
Novo!!: Biologija in Znanstvenik · Poglej več »
Zoologija
Zoologíja (grško zoon - živo bitje + λόγος: lógos - veda + pripona ια) je naravoslovna veda, poddisciplina biologije, ki preučuje živali.
Novo!!: Biologija in Zoologija · Poglej več »
Zunanji skelet
pajka polžja hišica Zunanji skelet (s tujko eksoskelet) je tip oporne strukture pri živalih v obliki trdnega ovoja, ki predstavlja zunanjo plast telesa.
Novo!!: Biologija in Zunanji skelet · Poglej več »
18. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 15. stoletje | 16. stoletje | 17. stoletje | 18.
Novo!!: Biologija in 18. stoletje · Poglej več »
Preusmerja sem:
Biolog, Biologinja, Življenjeslovje.
