Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Biologija

Index Biologija

Biologíja (bíos - življenje +: logos - beseda, nauka) ali življenjeslovje je naravoslovna veda, ki preučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov in njihovo medsebojno povezanost ter procese v živi naravi od molekularne ravni pa do biosfere.

149 odnosi: Abiogeneza, Agronomija, Al-Džahiz, Alexander von Humboldt, Alfred Russel Wallace, Aminokislina, Anatomija, Antična Grčija, Antonie van Leeuwenhoek, Arheje, Aristotel, Astrobiologija, Atom, Živinoreja, Bakterije, Beljakovina, Beseda, Bioakustika, Biofizika, Biogeografija, Biokemija, Biologija, Biologija človeka, Bionika, Biopsihologija, Biosfera, Biotehnologija, Biotska raznovrstnost, Botanika, Carl Linnaeus, Celična biologija, Celična delitev, Celična teorija, Celično jedro, Celica, Charles Darwin, Charles Lyell, Dednina, Deoksiribonukleinska kislina, Dvočlensko poimenovanje, Egipt, Ekologija, Ekologija populacije, Ekosistem, Embriologija, Energija, Entomologija, Epidemiologija, Epigenetika, Etologija, ..., Evkarionti, Evolucija, Evolucijska biologija, Farmakologija, Filogenija, Fiziologija, Fosil, Gen, Genetika, Genetski kod, Genetski zdrs, Genotip, Gensko prepisovanje, Gensko prevajanje, Georges-Louis Leclerc, Comte de Buffon, Glukagon, Glukokortikoid, Gozdarstvo, Herpetologija, Hipofiza, Hipokrat, Histologija, Histon, Indijska podcelina, Insulin, Jajce, Jean-Baptiste de Lamarck, Kemijska reakcija, Kemijsko ravnotežje, Kitajska, Kloroplast, Kortikoliberin, Kortizol, Kriobiologija, Kriptozoologija, Kromosom, Kvantitativna genetika, Licej, Limnologija, Marshall Warren Nirenberg, Medicina, Mezopotamija, Mikologija, Mikrobiologija, Mikroskop, Mitohondrij, Mnogoceličar, Modelni organizem, Molekula, Molekularna biologija, Morfologija (biologija), Morska biologija, Naravni izbor, Naravno okolje, Naravoslovje, Nezemeljsko življenje, Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino, Odprti sistem, Ontogenija, Organizem, Ornitologija, Paleontologija, Patologija, Prebivalstvo, Presnova, Projekt Človeški genom, Prokarionti, Prokariontsko jedro, Razvojna biologija, Ribonukleinska kislina, Ribosom, Rodoslovje, Rudolf Virchow, Seciranje, Semenčica, Seznam biologov, Seznam slovenskih biologov, Sintezna biologija, Sistematika, Sociobiologija, Speleobiologija, Srednji vek, Stephen Jay Gould, Systema naturae, Taksonomija, Theodor Schwann, Thomas Malthus, Varstvena biologija, Veda, Veterinarska medicina, Virusi, Vrsta (biologija), Zanikanje evolucije, Zaporedje, Zemlja, Znanstvenik, Zoologija, Zunanji skelet, 18. stoletje. Razširi indeks (99 več) »

Abiogeneza

Ábíogenéza je teorija o spontanem nastanku živega iz nežive snovi.

Novo!!: Biologija in Abiogeneza · Poglej več »

Agronomija

Agronomija je obdelovanju o krav.

Novo!!: Biologija in Agronomija · Poglej več »

Al-Džahiz

Al-Džahiz (s polnim imenom Abu Uthman Amr ibn Bahr al-Kinani al-Fuqaimi al-Basri, arabski učenjak mutazilitske teološke šole, začetnik evolucionizma v znanostih, * okoli 776, Basra, Irak, † 868, Basra. Po enem od staršev je bil potomec temnopoltih sužnjev iz vzhodne Afrike. Esencialistično razumevanje Aristotelove zoologije je presegel z uvedbo nekaterih temeljnih konceptov evolucionizma: naravno selekcijo in bojem za obstanek.

Novo!!: Biologija in Al-Džahiz · Poglej več »

Alexander von Humboldt

Friedrich Wilhelm Heinrich Alexander von Humboldt, nemški naravoslovec in raziskovalec, * 14. september 1769, Berlin, † 6. maj 1859, Berlin.

Novo!!: Biologija in Alexander von Humboldt · Poglej več »

Alfred Russel Wallace

Alfred Russel Wallace, OM, FRS, britanski naravoslovec, raziskovalec, geograf, antropolog in biolog, * 8. januar 1823, Usk, Monmouthshire, Wales, † 7. november 1913, Broadstone, Dorset, Anglija.

Novo!!: Biologija in Alfred Russel Wallace · Poglej več »

Aminokislina

Amínokislína je v kemiji na splošno vsaka molekula, ki vsebuje tako aminsko (–NH2) kot karboksilno (–COOH) funkcionalno skupino.

Novo!!: Biologija in Aminokislina · Poglej več »

Anatomija

Anatomski človek v ''Najsrečnejših uricah vojvode Berijskega'' Anatomija (iz grščine anatemnō, izrežem, iz ἀνά τέμνω) je veda biologije, ki preučuje zgradbo živih bitij, zlasti človeka in živali.

Novo!!: Biologija in Anatomija · Poglej več »

Antična Grčija

Grško ozemlje okrog 550 pr. n. št. Antična Grčija je poimenovanje za obdobje stare grške kulture med koncem velikih selitev indoevropskih plemen okoli leta 800 pr.

Novo!!: Biologija in Antična Grčija · Poglej več »

Antonie van Leeuwenhoek

Antonie Philips van Leeuwenhoek,Obstaja ogromno različic zapisa njegovega imena.

Novo!!: Biologija in Antonie van Leeuwenhoek · Poglej več »

Arheje

Arhêje (znanstveno ime Archaea), tudi arhe(o)bakterije, so velika skupina prokariontov, ki, tako kot bakterije, nimajo jedra in ostalih organelov.

Novo!!: Biologija in Arheje · Poglej več »

Aristotel

Aristótel (Aristotelēs), starogrški filozof, * 384 pr. n. št., Stagira, (grška kolonija na makedonskem polotoku Halkidiki), Trakija, † 7. marec 322 pr. n. št., Halkida (Kalcis), otok Evboja (Evbeja, Evbija), (danes Evvoia).

Novo!!: Biologija in Aristotel · Poglej več »

Astrobiologija

elektronskim mikroskopom so bile v meteoritu ALH 84001 odkrite strukture, ki bi lahko bile fosilne bakterije. Astrobiologija je meddisciplinarno področje, ki združuje poglede astronomije, biologije in geologije, in je prvotno ostredotočeno na raziskavo izvora, razdeljevanja in biološke evolucije.

Novo!!: Biologija in Astrobiologija · Poglej več »

Atom

Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.

Novo!!: Biologija in Atom · Poglej več »

Živinoreja

Govedo na živinorejski farmi Živinoreja je kmetijska panoga, ki se ukvarja z gojitvijo domačih živali, in sicer z namenom pridobivanja prehranskih proizvodov (mlečni izdelki, meso...), samih živali za delovno živino, surovin za oblačila in obutev (usnje, volna...) ter gnoja (za potrebe gnojenja).

Novo!!: Biologija in Živinoreja · Poglej več »

Bakterije

Bakterije (znanstveno ime Bacteria) so velika skupina enoceličnih mikroskopskih živih organizmov, z razmeroma preprosto celično strukturo brez celičnega jedra in brez organelov, kot so mitohondriji ali kloroplasti.

Novo!!: Biologija in Bakterije · Poglej več »

Beljakovina

rentgensko kristalografijo. Beljakovína je kompleksna organska molekula, polimer sestavljen iz najmanj 50 verižno povezanih aminokislin.

Novo!!: Biologija in Beljakovina · Poglej več »

Beseda

Beséda je v jezikoslovju najmanjša samostojna jezikovna enota, ki predstavlja ali sporoča pomen, sestavljen iz enega ali več morfemov.

Novo!!: Biologija in Beseda · Poglej več »

Bioakustika

Bíoakústika je interdisciplinarna veda, ki združuje biologijo in akustiko.

Novo!!: Biologija in Bioakustika · Poglej več »

Biofizika

Bíofizika (tudi biolóška fízika) je interdisciplinarna veda, ki preučuje fizikalne vidike biologije.

Novo!!: Biologija in Biofizika · Poglej več »

Biogeografija

ekocone in biome Biogeografija je fizičnogreografska veda, ki raziskuje razširjenost in številčnost rastlin (fitogeografija) in živali (zoogeografija) v prostoru in času.

Novo!!: Biologija in Biogeografija · Poglej več »

Biokemija

Biokemíja je interdisciplinarna veda, ki preučuje kemične snovi in procese, ki se odvijajo v organizmih: rastlinah, živalih in mikroorganizmih.

Novo!!: Biologija in Biokemija · Poglej več »

Biologija

Biologíja (bíos - življenje +: logos - beseda, nauka) ali življenjeslovje je naravoslovna veda, ki preučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov in njihovo medsebojno povezanost ter procese v živi naravi od molekularne ravni pa do biosfere.

Novo!!: Biologija in Biologija · Poglej več »

Biologija človeka

Biologija človeka je interdisciplinarna veda, ki združuje biologijo, fizično antropologijo in medicino, predmet preučevanja katere je človek.

Novo!!: Biologija in Biologija človeka · Poglej več »

Bionika

Biónika je biološka veda, ki preučuje funkcije živih bitij in s tem rešuje tehniške probleme.

Novo!!: Biologija in Bionika · Poglej več »

Biopsihologija

Biopsihologija, znana tudi kot biološka psihologija, psihobiologija, Merriam-Webster's Online Dictionary ali vedenjska nevroznanost je uporaba osnov biologije (predvsem nevrobiologije) za preučevanje fizioloških, genetskih in razvojnih mehanizmov vedenja.

Novo!!: Biologija in Biopsihologija · Poglej več »

Biosfera

celin. Biosfera je vsota vseh ekosistemov.

Novo!!: Biologija in Biosfera · Poglej več »

Biotehnologija

Struktura insulina. Biotehnologija je interdisciplinarna veda, ki združuje področja biologije, kemije in tehnologije, uporablja žive organizme,spec.

Novo!!: Biologija in Biotehnologija · Poglej več »

Biotska raznovrstnost

koralnega gebena Biotska raznovrstnost, tudi biološka raznovrstnost ali s tujko biodiverziteta, je stopnja raznolikosti vseh oblik življenja v nekem okolju, bodisi ekosistemu, biomu ali celotni Zemlji.

Novo!!: Biologija in Biotska raznovrstnost · Poglej več »

Botanika

Botánika je znanstvena veda, panoga biologije, ki se ukvarja s proučevanjem rastlin.

Novo!!: Biologija in Botanika · Poglej več »

Carl Linnaeus

Carl Linnaeus (latinizirano Carolus Linnaeus; po prejemu plemištva kot), švedski botanik, zdravnik in zoolog, * 13. maj 1707, Råshult, Smalandia, Švedska, † 10. januar 1778, Uppsala.

Novo!!: Biologija in Carl Linnaeus · Poglej več »

Celična biologija

Celična biologija (ali biologija celice) (nekdaj citologija) je veda, ki raziskuje ultrastrukturno in molekulsko zgradbo ter delovanje celic.

Novo!!: Biologija in Celična biologija · Poglej več »

Celična delitev

Shema treh tipov celične delitve Celična delitev je biološki proces, del celičnega cikla, pri katerem iz matične celice nastaneta dve ali več hčerinskih celic.

Novo!!: Biologija in Celična delitev · Poglej več »

Celična teorija

Celična (tudi celularna) teorija je koncept, da so vsi živi organizmi zgrajeni iz celic kot nosilk življenjskih procesov.

Novo!!: Biologija in Celična teorija · Poglej več »

Celično jedro

vezikel (5) zrnati endoplazemski retikulum (ER) (6) Golgijev aparat (7) citoskelet (8) gladki ER (9) mitohondriji (10) vakuola (11) citoplazma (12) lizosom (13) centrioli V celični biologiji je jedro, imenovano tudi nukleus ali karion, z membrano obdan organel, ki ga najdemo v večini evkariontskih celic.

Novo!!: Biologija in Celično jedro · Poglej več »

Celica

Celice epitela, obarvane za keratin (rdeče) in DNK (zeleno). Célica (latinsko cellula - sobica) je osnovna gradbena in funkcionalna enota vseh živih organizmov.

Novo!!: Biologija in Celica · Poglej več »

Charles Darwin

Charles Robert Darwin, FRS, angleški naravoslovec, * 12. februar 1809, Shrewsbury, grofija Shropshire, Anglija, † 19. april 1882, vas Downe, (danes London-Bromley), grofija Kent, Anglija.

Novo!!: Biologija in Charles Darwin · Poglej več »

Charles Lyell

Sir Charles Lyell, prvi baronet, Kt, FRS, britanski pravnik in geolog, * 14. november 1797, Kinnordy, Forfarshire, Škotska, † 22. februar 1875, London, Anglija.

Novo!!: Biologija in Charles Lyell · Poglej več »

Dednina

Dednína, dédina ali genóm je celota dednih informacij nekega organizma, ki obstaja v obliki DNK oziroma pri nekaterih virusih v obliki RNK.

Novo!!: Biologija in Dednina · Poglej več »

Deoksiribonukleinska kislina

Struktura DNK Deoksiribonukleinska kislina (DNK oziroma DNA) je molekula, ki je nosilka genetske informacije v vseh živih organizmih.

Novo!!: Biologija in Deoksiribonukleinska kislina · Poglej več »

Dvočlensko poimenovanje

Dvóčlénsko poimenovánje (s tujko binarna nomenklatura) je v biologiji standardni dogovor za poimenovanje vrst.

Novo!!: Biologija in Dvočlensko poimenovanje · Poglej več »

Egipt

Egipt (arabsko مصر, Misr) je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.

Novo!!: Biologija in Egipt · Poglej več »

Ekologija

Ekologíja je znanstvena veda, ki preučuje porazdelitev in bogastvo živih organizmov in odnose med živimi bitji ter živim in neživim okoljem.

Novo!!: Biologija in Ekologija · Poglej več »

Ekologija populacije

Ekologija populacije je pomembno pod-področje ekologije, ki se ukvarja z dinamiko populacij vrst in kako te populacije vplivajo na okolja, v katerih delujejo.

Novo!!: Biologija in Ekologija populacije · Poglej več »

Ekosistem

Ekosistem je ekološki sistem v ekosferi, zemeljski plasti, ki jo tvorijo vsi organizmi in deli neživega okolja, s katerimi so povezani.

Novo!!: Biologija in Ekosistem · Poglej več »

Embriologija

Embriologija (iz embrio - zarodek) je znanost zgodnjega razvoja organizmov, med enoceličnim stanjem (splošneje, zigoto) in začetkom prostega življenja.

Novo!!: Biologija in Embriologija · Poglej več »

Energija

Energíja je sestavljena fizikalna količina.

Novo!!: Biologija in Energija · Poglej več »

Entomologija

Entomologíja (grško έντομον: éntomon - žuželka + λόγος: lógos - veda, učenje + pripona ια; tudi žužkoslóvje) je del zoologije in je strogo gledano nauk o žuželkah, čeprav se včasih predmet preučevanja razširi tudi na druge zemeljske členonožce.

Novo!!: Biologija in Entomologija · Poglej več »

Epidemiologija

Epidemiologija je veda o pogostnosti, razporeditvi in vzročnosti pojavljanja kake bolezni ali drugih, za zdravje pomembnih pojavov (poškodbe, alkoholizem, kajenje, prakticiranje nevarne spolnosti itd.) v določeni populaciji in ima ključno vlogo pri oblikovanju in izvajanju javnozdravstvene politike.

Novo!!: Biologija in Epidemiologija · Poglej več »

Epigenetika

Epigenetika (epi- pomeni zunaj) je področje molekularne biologije, ki preučuje spremembe v izražanju genov organizma, ki niso povezane s spremembami v zaporedju DNK.

Novo!!: Biologija in Epigenetika · Poglej več »

Etologija

Etologíja (grško ήθος: ethos - navada; λογος: logos - veda) je znanstvena veda znotraj zoologije, ki preučuje vedenje živali.

Novo!!: Biologija in Etologija · Poglej več »

Evkarionti

Evkarionti (tudi evkarioti) (znanstveno ime Eukaryota) so organizmi, ki jih gradijo evkariontske (evkariotske) celice oziroma evcite.

Novo!!: Biologija in Evkarionti · Poglej več »

Evolucija

Evolúcija je biološki proces, pri katerem se genski zapis populacij organizmov spreminja iz generacije v generacijo.

Novo!!: Biologija in Evolucija · Poglej več »

Evolucijska biologija

Evolucijska biologija je področje biologije, ki preučuje skupni izvor bioloških vrst in njihovo spreminjanje, razširjanje ter raznovrstnost v času.

Novo!!: Biologija in Evolucijska biologija · Poglej več »

Farmakologija

Farmakologija (iz grških besed φάρμακον - zdravilo in λόγος - veda) je veda, ki proučuje medsebojno delovanje zdravila in organizma.

Novo!!: Biologija in Farmakologija · Poglej več »

Filogenija

Filogenetsko drevo življenja ponazarja sorodstvene odnose med različnimi višjimi skupinami organizmov. Vsaka razvejitev predstavlja hipotezo o skupnem predniku potomcev, ki jih ponazarjajo končne točke vej. Filogenija je v biologiji shematska predstavitev evolucijske zgodovine in sorodnosti skupin organizmov (taksonov).

Novo!!: Biologija in Filogenija · Poglej več »

Fiziologija

Fiziologija (iz besed Physis, narava + Logos, veščina, znanost) je panoga biologije, ki proučuje življenjske procese v organizmih.

Novo!!: Biologija in Fiziologija · Poglej več »

Fosil

Fosil ribe v kamnu Fosili so ostanki odmrlega organizma okamnelih rastlin in živali, ki so se ohranile v zemljini skorji, sedimentu ali kamenini iz starejših geoloških obdobij.

Novo!!: Biologija in Fosil · Poglej več »

Gen

spajanja izrežejo: protein kodirajo le eksoni. Diagram označuje kot gen regijo okrog 40 baznih parov. V resnici je večina genov več stokrat daljša. Gen je umestljiva regija genomskega zaporedja in ustreza enoti dedovanja s pridruženimi regulatornimi regijami, prepisljivimi regijami in/ali drugimi regijami funkcionalnega zaporedja.

Novo!!: Biologija in Gen · Poglej več »

Genetika

Genetika je panoga biologije, ki proučuje dedovanje, lastnosti genov in DNK.

Novo!!: Biologija in Genetika · Poglej več »

Genetski kod

Shema prevajanja DNK (mRNK je izpuščena) Genetski kod oz.

Novo!!: Biologija in Genetski kod · Poglej več »

Genetski zdrs

fiksacije je hitrejši v manjši populaciji. Genetski zdrs (angl. genetic drift) je spremenjena frekvenca različic nekega gena (alela) pri vzorcu osebkov glede na izhodno populacijo.

Novo!!: Biologija in Genetski zdrs · Poglej več »

Genotip

Genotip je skupek vseh genov v organizmu.

Novo!!: Biologija in Genotip · Poglej več »

Gensko prepisovanje

Gensko prepisovanje ali transkripcija je proces pretvorbe informacije iz molekule DNK v molekulo RNK, pri čemer imajo pomembno vlogo transkripcijski faktorji.

Novo!!: Biologija in Gensko prepisovanje · Poglej več »

Gensko prevajanje

Prikaz prevajanja RNK in sinteze beljakovine na ribosomu. Prevajanje (translacija) RNK je proces, v katerem se določeno zaporedje baz v molekuli sporočilne RNK (mRNK) med sintezo beljakovine prevede v zaporedje aminokislin v polipeptidu.

Novo!!: Biologija in Gensko prevajanje · Poglej več »

Georges-Louis Leclerc, Comte de Buffon

Georges-Louis Leclerc, Comte de Buffon, francoski prirodoslovec in akademik, * 7. september 1707, Montbard, Burgundija (danes Côte-d'Or), Francija, † 16. april 1788, Pariz.

Novo!!: Biologija in Georges-Louis Leclerc, Comte de Buffon · Poglej več »

Glukagon

Glukagon – model kroglic in paličic; karboksilni konec je na vrhu, aminski pa na dnu. Glukagón je polipeptidni hormon iz 29 aminokislin, ki ga izločajo celice A pankreasnih otočkov pod vplivom znižane koncentracije glukoze v krvi.

Novo!!: Biologija in Glukagon · Poglej več »

Glukokortikoid

Kortizol Deksametazon Glúkokortikoídi so steroidni hormoni skorje nadledvične žleze; glavni predstavnik je kortizol.

Novo!!: Biologija in Glukokortikoid · Poglej več »

Gozdarstvo

Gozdarstvo je znanstvena veda in pridobitna dejavnost - je tudi gospodarska panoga.

Novo!!: Biologija in Gozdarstvo · Poglej več »

Herpetologija

Herpetologija (iz grških besed ἑρπετόν - herpeton: plazeč in λόγος - lógos: veda) je panoga zoologije (vede o živalih), ki se ukvarja z znanstvenim preučevanjem dvoživk in plazilcev (»herpetofavne«).

Novo!!: Biologija in Herpetologija · Poglej več »

Hipofiza

Hipofiza (prednji del obarvan rdeče) Možganski privesek ali hipofiza (hypophysis cerebri, glandula pituitaria) je majhna žleza z notranjim izločanjem, ki leži v koščeni vdolbini lobanjskega dna v tako imenovanem turškem sedlu.

Novo!!: Biologija in Hipofiza · Poglej več »

Hipokrat

Hipokrat s Kosa (grško Ιπποκράτης: Ippokrátes), grški antični zdravnik, * okoli 460 pr. n. št, egejski otok Kos, Grčija, † okoli 380 pr. n. št, Larissa, Tesalija, Grčija.

Novo!!: Biologija in Hipokrat · Poglej več »

Histologija

pljučnega tkiva, obarvan z barvili hematoksilin in eozin, pod mikroskopom Histologija (grško ἱστός - mreža, λόγος - veda) je veda, ki opisuje mikroskopsko zgradbo tkiv na osnovi opazovanja tkivnih rezin.

Novo!!: Biologija in Histologija · Poglej več »

Histon

Shematski prikaz sestavljanja histonov v nukleosom. Histón je bazična beljakovina, ki se povezuje z DNK in tvori kromosom.

Novo!!: Biologija in Histon · Poglej več »

Indijska podcelina

Indijska podcelina Reliefni zemljevid Indijske podceline Satelitski posnetek Indijske podceline Índijska pòdcelina je območje v Južni Aziji, kjer žive narodi Indije, Bangladeša, Pakistana, Šrilanke in kjer so tudi deli Nepala, Butana, Mjanmara in nekatera sporna ozemlja, ki jih trenutno nadzoruje Ljudska republika Kitajska.

Novo!!: Biologija in Indijska podcelina · Poglej več »

Insulin

aminokislin H--NH-CHR-CO-n-OH proteina, kjer je R del, ki štrli iz skeleta vsake aminokisline. Insulín (tudi inzulin) (latinsko insula pomeni otok) je polipeptidni hormon trebušne slinavke, ki ga izločajo β-celice Langerhansovih otočkov.

Novo!!: Biologija in Insulin · Poglej več »

Jajce

Kokošje jajce Jajce (latinsko ovum) je pri večini ptic, plazilcev in nevretenčarjev zigota, ki zunaj materinega telesa s svojo bolj ali manj trdo »lupino« varuje zarodek, preden se ta izleže.

Novo!!: Biologija in Jajce · Poglej več »

Jean-Baptiste de Lamarck

Jean-Baptiste Pierre Antoine de Monet, Chevalier de Lamarck, francoski vojak, biolog in akademik, * 1. avgust 1744, Bazentin-le-Petit, Picardie, severna Francija, † 18. december 1829, Pariz.

Novo!!: Biologija in Jean-Baptiste de Lamarck · Poglej več »

Kemijska reakcija

Kemijska reakcija je proces, v katerem pride do trajne spremembe kemijskih in fizikalnih lastnosti snovi.

Novo!!: Biologija in Kemijska reakcija · Poglej več »

Kemijsko ravnotežje

Kemijsko ravnotežje je stanje kemijske reakcije, v katerem njeni produkti in reaktanti nastajajo z isto hitrostjo, pri tem pa njihove koncentracije ostajajo enako velike.

Novo!!: Biologija in Kemijsko ravnotežje · Poglej več »

Kitajska

Kitajska (tradicionalno: Zhōngguó (stara kitajščina: 中國, poenostavljena kitajščina: 中国)) je kulturno in geografsko območje ene najstarejših civilizacij ter naroda Kitajcev.

Novo!!: Biologija in Kitajska · Poglej več »

Kloroplast

Poenostavljenja zgradba kloroplasta. Kloroplast ali klorofilno zrno je celični organel zelenih alg in višjih rastlin.

Novo!!: Biologija in Kloroplast · Poglej več »

Kortikoliberin

Kortikoliberin ali sproščevalni hormon kortikotropina (znan tudi pod angleško kratico CRH; corticotropin-releasing hormone) je hormon, ki pospešuje izločanje kortikotropina v adenohipofizi in deluje tudi kot nevromodulator v možganih (igra torej vlogo pri modulaciji prenosa signalov).

Novo!!: Biologija in Kortikoliberin · Poglej več »

Kortizol

Kortizól (tudi hídrokortizón ali kortizolón) je kortikosteroidni hormon, ki se sintetizira v skorji nadledvične žleze.

Novo!!: Biologija in Kortizol · Poglej več »

Kriobiologija

Beseda kriobiologija dobesedno pomeni znanost o življenju na hladnih temperaturah.

Novo!!: Biologija in Kriobiologija · Poglej več »

Kriptozoologija

Kríptozoologíja (grško κρυπτος: kryptos - 'tajen', 'skrit' + zoos, 'živalski' + logos, 'znanost') je biološka veda o doslej še nedokaznem obstoju nekaterih živalskih vrst, kot so npr.

Novo!!: Biologija in Kriptozoologija · Poglej več »

Kromosom

fazi S. (2) Centromera – stičišče obeh kromatid. (3) Krajša ročica. (4) Daljša ročica. Kromosom je nitasta struktura v celičnem jedru.

Novo!!: Biologija in Kromosom · Poglej več »

Kvantitativna genetika

Kvantitativna genetika je veja genetike, ki preučuje kontinuirane kvantitativno merljive lastnosti in ugotavlja, kolikšen delež variance v fenotipu je mogoče pojasniti z varianco v genotipu oz.

Novo!!: Biologija in Kvantitativna genetika · Poglej več »

Licej

Licej je ime učenjaške ustanove, ki je skozi čas upravljala različne funkcije.

Novo!!: Biologija in Licej · Poglej več »

Limnologija

Limnologija je veda, ki se ukvarja z raziskavo celinskih voda.

Novo!!: Biologija in Limnologija · Poglej več »

Marshall Warren Nirenberg

Marshall Warren Nirenberg, ameriški biokemik in genetik, nobelovec, * 10. april 1927, New York, Združene države Amerike, † 15. januar 2010, New York.

Novo!!: Biologija in Marshall Warren Nirenberg · Poglej več »

Medicina

Medicina je v širšem pomenu veda in delovanje, usmerjeno k preprečitvi in zdravljenju bolezni in povrnitvi zdravja ljudi, v ožjem pa povezana z dejavnostjo zdravnikov.

Novo!!: Biologija in Medicina · Poglej več »

Mezopotamija

Mezopotámija (iz starogrškega Μεσοποταμία – dežela med rekama, medrečje, arabsko بلاد الرافدين‎, perzijsko میانرودان‎, sirsko ܒܝܬ ܢܗܪܝܢ - hiša rek) je aluvijalna ravnina med rekama Evfrat in Tigris.

Novo!!: Biologija in Mezopotamija · Poglej več »

Mikologija

Mikologija Mikologija (grško μύκης, mukes - gliva) je veda in znanost, ki se ukvarja z glivami, njihovimi genetskimi in biokemičnimi lastnostmi, njihovo taksonomijo in njihovim gospodarskim pomenom (npr. penicilin v medicini; glive kvasovke pri pridelovanju piva, vina, sira; užitne gobe), kot tudi z nevarnostmi, s katerimi so povezane, npr.

Novo!!: Biologija in Mikologija · Poglej več »

Mikrobiologija

Mikrobiologija je veda o mikroorganizmih (mikrobih).

Novo!!: Biologija in Mikrobiologija · Poglej več »

Mikroskop

200px Mikroskop (iz grških besed, mikrós - »majhno« in, skopeîn - »gledati« ali »videti«) je naprava za opazovanje objektov, ki so premajhni, da bi jih lahko videli s prostim očesom.

Novo!!: Biologija in Mikroskop · Poglej več »

Mitohondrij

Elektronska mikrografija mitohondrija Mitohondrij je membranska struktura (struktura obdana z dvema biološkima membranama) oziroma kompartment evcite, ki služi celičnemu dihanju.

Novo!!: Biologija in Mitohondrij · Poglej več »

Mnogoceličar

Hermafrodit vrste ''Caenorhabditis elegans'', divji tip, z obarvanimi jedri Mnogoceličarji ali mnogocelični organizmi so organizmi, ki sestojijo iz več kot ene celice in imajo diferencirane celice, ki opravljajo točno določene naloge.

Novo!!: Biologija in Mnogoceličar · Poglej več »

Modelni organizem

biotehnologije ter drugih področij Modelni organizem je vrsta živih bitij, ki je iz praktičnih razlogov posebej priročna za preučevanje ali pomembna za človeka, zato biologi intenzivno raziskujejo različne biološke procese pri njej.

Novo!!: Biologija in Modelni organizem · Poglej več »

Molekula

Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.

Novo!!: Biologija in Molekula · Poglej več »

Molekularna biologija

Molekularna biologija se ukvarja s proučevanjem genskega zapisa oziroma njegovega izražanja, prepisovanja.

Novo!!: Biologija in Molekularna biologija · Poglej več »

Morfologija (biologija)

Morfologija je panoga biologije, ki proučuje obliko in zgradbo organizmov.Pri uvrščanju organizmov v sisteme si biologi pomagajo s primerjalo morfologijo z ugotavljanjem podobnosti in razlik v zgradbi organizmov ter s sklepanjem o njihovih sorodstvenih odnosih.

Novo!!: Biologija in Morfologija (biologija) · Poglej več »

Morska biologija

Koralni grebeni so kompleksni morski ekosistemi z izredno biotsko raznovrstnostjo Morska biologija ali biologija morja je panoga biologije, ki se ukvarja s preučevanjem organizmov, živečih v morjih, oceanih in drugih slanih ter polslanih (brakičnih) vodah.

Novo!!: Biologija in Morska biologija · Poglej več »

Naravni izbor

Naravni izbor v populaciji za temno obarvanost Naravni izbor ali naravno odbiranje, s tujko naravna selekcija, je proces, s katerim postajajo iz generacije v generacijo pogostejše tiste dedne lastnosti organizmov, ki jim dajejo večjo možnost za preživetje in razmnoževanje.

Novo!!: Biologija in Naravni izbor · Poglej več »

Naravno okolje

Okolje je celota delujočih živih in neživih elementov narave.

Novo!!: Biologija in Naravno okolje · Poglej več »

Naravoslovje

Naravoslovne vede raziskujejo fizično, nečloveško podobo naravnega sveta.

Novo!!: Biologija in Naravoslovje · Poglej več »

Nezemeljsko življenje

Zemlji kopejk iz leta 1967, s satelitom izmišljene nezemeljske civilizacije Nezêmeljsko oziroma zúnajzêmeljsko življênje je življenje, ki morda obstaja in izvira zunaj planeta Zemlje.

Novo!!: Biologija in Nezemeljsko življenje · Poglej več »

Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino

Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino (včasih poslovenjeno tudi kot Nobelova nagrada za fiziologijo in medicino ali samo Nobelova nagrada za medicino) je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za odkritja na področjih fiziologije in medicine.

Novo!!: Biologija in Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino · Poglej več »

Odprti sistem

Odpŕti sistém v termodinamiki se imenuje termodinamski sistem, ki z okolico izmenjuje tako toploto kot snov.

Novo!!: Biologija in Odprti sistem · Poglej več »

Ontogenija

zarodki v različnih fazah razvoja Ontogenija, tudi ontogeneza (οντογένεση) ali morfogeneza, je razvoj in spreminjanje organizma od oplojene jajčne celice do odrasle oblike in nato smrti.

Novo!!: Biologija in Ontogenija · Poglej več »

Organizem

V biologiji in ekologiji je organizem (grško organon - orodje) živeč kompleksni adaptivni sistem organov, ki drug na drugega vplivajo tako, da delujejo kot bolj ali manj stabilna celota.

Novo!!: Biologija in Organizem · Poglej več »

Ornitologija

Ornitologíja (iz grških besed ὄρνις, ὄρνιθος, ornis, ornithos - »ptič« in λόγος, logos - »veda« oz. »znanost«) je panoga zoologije, ki se znanstveno ukvarja s proučevanjem ptic.

Novo!!: Biologija in Ornitologija · Poglej več »

Paleontologija

Ene najpomembnejših sledi v preteklost so fosili. Paleontologíja (grško παλαιός: palaoós - star, nekdanji, starodaven + ὄν: ón, óntos - bitje + λόγος: lógos - beseda, govor, pojem; misel, razum, mišljenje, presojanje; računanje, veda + pripona ια) je znanstvena veda, ki se ukvarja s preučevanjem razvoja življenja na Zemlji.

Novo!!: Biologija in Paleontologija · Poglej več »

Patologija

pljučnice. Patologija je študija ali diagnoza bolezni s pregledom organa, tkiva, telesne tekočine, ali celega telesa (obdukcija).

Novo!!: Biologija in Patologija · Poglej več »

Prebivalstvo

Zemljevid držav po številu prebivalstva Prebiválstvo je skupnost ljudi, ki živijo na nekem območju in tvorijo etnično, rasno ali narodno enoto.

Novo!!: Biologija in Prebivalstvo · Poglej več »

Presnova

Presnova ali metabolizem (grško μεταβολισμός) zajema kemične in fizikalne procese, pri katerih nastajajo ter se razgrajujejo snovi v organizmu.

Novo!!: Biologija in Presnova · Poglej več »

Projekt Človeški genom

Projekt Človeški genom je bil uradno ustanovljen oktobra 1990 v ZDA.

Novo!!: Biologija in Projekt Človeški genom · Poglej več »

Prokarionti

Prokariónti ali prokarióti (znanstveno ime Prokaryota) so skupina enoceličnih organizmov z značilno celično zgradbo, ki je preprostejša od evkariontske celice.

Novo!!: Biologija in Prokarionti · Poglej več »

Prokariontsko jedro

Nukleoid prokariontske celice (desno) v primerjavi s celičnim jedrom evkariontske celice (levo). Prokariontsko (bakterijsko) jedro ali nukleoid je območje enotne protoplazme prokariontov, v katerem leži prstanast kromosom.

Novo!!: Biologija in Prokariontsko jedro · Poglej več »

Razvojna biologija

Razvojna biologija je študij procesov, pri katerih organizmi rastejo in se razvijajo.

Novo!!: Biologija in Razvojna biologija · Poglej več »

Ribonukleinska kislina

Ribonukleinska kislina (RNK oziroma RNA) je, tako kot DNK, dolga molekula, ki opravlja vrsto ključnih funkcij v živih organizmih.

Novo!!: Biologija in Ribonukleinska kislina · Poglej več »

Ribosom

Ribosom je velik in zapleten molekularni ustroj, ki ga najdemo v vseh živih celicah in ki katalizira in regulira tvorbo proteinov.

Novo!!: Biologija in Ribosom · Poglej več »

Rodoslovje

Rodoslóvje ali genealogíja je pomožna zgodovinska veda, ki proučuje in zasleduje družinsko poreklo.

Novo!!: Biologija in Rodoslovje · Poglej več »

Rudolf Virchow

Rudolf Ludwig Karl Virchow, nemški zdravnik, antropolog, patolog, prazgodovinar, biolog in politik, * 13. oktober 1821, † 5. september 1902.

Novo!!: Biologija in Rudolf Virchow · Poglej več »

Seciranje

Seciranje.

Novo!!: Biologija in Seciranje · Poglej več »

Semenčica

Elektronska mikrografija človeških semenčic, povečanih 3140x Semenčica ali spermij, strokovno tudi spermatozoj, je gibljiva moška spolna celica, gameta, ki se v procesu spolnega razmnoževanja združi z žensko gameto (jajčecem) in tvori zigoto.

Novo!!: Biologija in Semenčica · Poglej več »

Seznam biologov

Seznam biologov je krovni seznam.

Novo!!: Biologija in Seznam biologov · Poglej več »

Seznam slovenskih biologov

Seznam slovenskih biologov.

Novo!!: Biologija in Seznam slovenskih biologov · Poglej več »

Sintezna biologija

Sintézna biologíja je nova znanstvena veda, ki v biologijo uvaja inženirske pristope ter združuje ugotovitve in izsledke številnih drugih ved.

Novo!!: Biologija in Sintezna biologija · Poglej več »

Sistematika

Biološka sistematika pomeni preučevanje raznolikosti življenja v sedanjosti in preteklosti ter razmerij med živimi bitji skozi čas.

Novo!!: Biologija in Sistematika · Poglej več »

Sociobiologija

Sociobiologija je sinteza več znanstvenih disciplin in se ukvarja s proučevanjem bioloških osnov socialnega vedenja.

Novo!!: Biologija in Sociobiologija · Poglej več »

Speleobiologija

Speleobiologija je relativno mlada biološka disciplina, ki proučuje organizme, živeče v podzemeljskih okoljih, jamah, vodah,...

Novo!!: Biologija in Speleobiologija · Poglej več »

Srednji vek

Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srédnji vék je zgodovinsko obdobje, ki se je pričelo leta 476 z razpadom Zahodnega rimskega cesarstva (konec starega veka) in se končalo leta 1492 z odkritjem Amerike.

Novo!!: Biologija in Srednji vek · Poglej več »

Stephen Jay Gould

Stephen Jay Gould, ameriški paleontolog, evolucijski biolog in zgodovinar znanosti, * 10. september 1941, New York, Združene države Amerike, † 20. maj 2002, New York.

Novo!!: Biologija in Stephen Jay Gould · Poglej več »

Systema naturae

Naslovnica prve izdaje ''Systema Naturae'' (Leiden, 1735) Systema Naturae je najbolj znano delo švedskega zdravnika in naravoslovca Carla Linnéja, ki je prvič izšlo leta 1735 s polnim naslovom Systema naturae; sive regna tria naturae in classes et ordines, genera et species redacta, tabulisque aeneis illustrata.

Novo!!: Biologija in Systema naturae · Poglej več »

Taksonomija

Taksonomíja (grško τάχις: táksis red, razpored, ureditev + νόμος: nómos - zakon, zakonitost; latinsko taxo) oziroma (v biologiji) starejše ime sistemátika se lahko nanaša na stopenjsko razvrstitev stvari oziroma na načela, ki podpirajo razvrstitev.

Novo!!: Biologija in Taksonomija · Poglej več »

Theodor Schwann

Theodor Schwann, nemški fiziolog, * 7. december 1810, Neuss, † 11. januar 1882.

Novo!!: Biologija in Theodor Schwann · Poglej več »

Thomas Malthus

Thomas Robert Malthus, angleški ekonomist, zgodovinar, demograf in sociolog, * 13. februar 1766, Rookery pri Guildfordu, grofija Surrey, Anglija, † 23. december 1834, Bath, grofija Somerset, Anglija.

Novo!!: Biologija in Thomas Malthus · Poglej več »

Varstvena biologija

Varstvena biologija je znanost o biodiverziteti in o njeni trajnostni rabi za potrebe človeštva.

Novo!!: Biologija in Varstvena biologija · Poglej več »

Veda

Véda je skupek znanj, postopkov in metod, ki preučujejo in razvijajo znanje o določeni temi, stvari.

Novo!!: Biologija in Veda · Poglej več »

Veterinarska medicina

psu Veterinarska medicina, krajše veterina, je področje naravoslovja in zdravstvena veda, ki se ukvarja s preprečevanjem, diagnozo in zdravljenjem bolezni in poškodb pri živalih.

Novo!!: Biologija in Veterinarska medicina · Poglej več »

Virusi

Vírus je v biologiji zelo majhen patogen, ki se lahko razmnožuje le v živih celicah, saj sam nima celičnih mehanizmov, potrebnih za lastno razmnoževanje.

Novo!!: Biologija in Virusi · Poglej več »

Vrsta (biologija)

Vŕsta (latinsko species) je v biologiji ena od osnovnih biodiverzitetnih kategorij.

Novo!!: Biologija in Vrsta (biologija) · Poglej več »

Zanikanje evolucije

Zanikanje evolucije je nepriznavanje celotne ali nekaterih pogledov teorije evolucije dokazom navkljub.

Novo!!: Biologija in Zanikanje evolucije · Poglej več »

Zaporedje

Zaporédje je v matematiki vsaka množica objektov, po navadi števil, ki je razporejena tako, da je en njen element a0 prvi, en element a1 drugi, en element a3 itd.

Novo!!: Biologija in Zaporedje · Poglej več »

Zemlja

Zemlja je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem se nahajata življenje, tekoča voda in človeštvo.

Novo!!: Biologija in Zemlja · Poglej več »

Znanstvenik

Znanstvenik se ukvarja z znanostjo in pri tem uporablja znanstvene metode.

Novo!!: Biologija in Znanstvenik · Poglej več »

Zoologija

Zoologíja (grško zoon - živo bitje + λόγος: lógos - veda + pripona ια) je naravoslovna veda, poddisciplina biologije, ki preučuje živali.

Novo!!: Biologija in Zoologija · Poglej več »

Zunanji skelet

pajka polžja hišica Zunanji skelet (s tujko eksoskelet) je tip oporne strukture pri živalih v obliki trdnega ovoja, ki predstavlja zunanjo plast telesa.

Novo!!: Biologija in Zunanji skelet · Poglej več »

18. stoletje

1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 15. stoletje | 16. stoletje | 17. stoletje | 18.

Novo!!: Biologija in 18. stoletje · Poglej več »

Preusmerja sem:

Biolog, Biologinja, Življenjeslovje.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »