Kazalo
25 odnosi: Beljakovina, Celična biologija, Celica, Centriol, Citoplazma, Citoskelet, Dednina, Deoksiribonukleinska kislina, Endoplazemski retikulum, Evkarionti, Gen, Genetika, Golgijev aparat, Histon, Ion, Jedrce, Jedrna ovojnica, Kromosom, Lizosom, Mitohondrij, Organel, Ribonukleinska kislina, Ribosom, Vakuola, Vezikel.
- Celična anatomija
- Organeli
Beljakovina
rentgensko kristalografijo. Beljakovína je kompleksna organska molekula, polimer, sestavljen iz najmanj 50 verižno povezanih aminokislin.
Poglej Celično jedro in Beljakovina
Celična biologija
Celična biologija (ali biologija celice) (nekdaj citologija) je veda, ki raziskuje ultrastrukturno in molekulsko zgradbo ter delovanje celic.
Poglej Celično jedro in Celična biologija
Celica
Celice epitela, obarvane za keratin (rdeče) in DNK (zeleno). Célica (tudi célula; latinsko cellula - sobica) je osnovna gradbena in funkcionalna enota vseh živih organizmov.
Poglej Celično jedro in Celica
Centriol
Centriol je celična struktura, ki je le v živalski celici in celici nekaterih nižjih rastlin.
Poglej Celično jedro in Centriol
Citoplazma
Citoplazma je celična tekočina iz citosola, v katerega so potopljeni organeli, razen celičnega jedra, ki ga ne štejemo v citoplazmo, saj ga ta le obdaja.
Poglej Celično jedro in Citoplazma
Citoskelet
Citoskelet ali notranje celično ogrodje je celično ogrodje.
Poglej Celično jedro in Citoskelet
Dednina
Dednína, dédina ali genóm je celota dednih informacij nekega organizma, ki obstaja v obliki DNK oziroma pri nekaterih virusih v obliki RNK.
Poglej Celično jedro in Dednina
Deoksiribonukleinska kislina
Struktura DNK Deoksiribonukleinska kislina (DNK oziroma DNA) je molekula, ki je nosilka genetske informacije v vseh živih organizmih.
Poglej Celično jedro in Deoksiribonukleinska kislina
Endoplazemski retikulum
transmisijskim elektronskim mikroskopom. Na desni strani je jedro, temne pike med retiklom pa so mitohondriji. Endoplazemski retikulum (ER) (tudi endoplazmatski ~, a je primernejša prva oblika) je celični organel, ki ima pomembno vlogo pri zorenju in usmerjanju proteinov v celicah.
Poglej Celično jedro in Endoplazemski retikulum
Evkarionti
Evkarionti (tudi evkarioti) (znanstveno ime Eukaryota) so organizmi, ki jih gradijo evkariontske (evkariotske) celice oziroma evcite.
Poglej Celično jedro in Evkarionti
Gen
spajanja izrežejo: protein kodirajo le eksoni. Diagram označuje kot gen regijo okrog 40 baznih parov. V resnici je večina genov več stokrat daljša. Gen je umestljiva regija genomskega zaporedja in ustreza enoti dedovanja s pridruženimi regulatornimi regijami, prepisljivimi regijami in/ali drugimi regijami funkcionalnega zaporedja.
Poglej Celično jedro in Gen
Genetika
Genetika je panoga biologije, ki proučuje dedovanje, lastnosti genov in DNK.
Poglej Celično jedro in Genetika
Golgijev aparat
presevnim elektronskim mikroskopom (TEM). Golgijev aparat (kratica GA) je membranski organel v celici.
Poglej Celično jedro in Golgijev aparat
Histon
Shematski prikaz sestavljanja histonov v nukleosom. Histón je bazična beljakovina, ki se povezuje z DNK in tvori kromosom.
Poglej Celično jedro in Histon
Ion
Ion je eno ali mnogoatomni električno nabiti delec, ki nastane, če se atomu, molekuli ali »skupini atomov« odvzame ali doda en ali več elektronov.
Poglej Celično jedro in Ion
Jedrce
Jedrce (znanstveno ime nukleolus) je del celičnega jedra, v katerem poteka sinteza sestavnih delov ribosomov.
Poglej Celično jedro in Jedrce
Jedrna ovojnica
Jedrna ovojnica ali jedrna membrana je dvojna biološka membrana z značilnimi porami, ki obdaja celično jedro.
Poglej Celično jedro in Jedrna ovojnica
Kromosom
fazi S. (2) Centromera – stičišče obeh kromatid. (3) Krajša ročica. (4) Daljša ročica. Kromosom je nitasta struktura v celičnem jedru.
Poglej Celično jedro in Kromosom
Lizosom
Lizosom je celični organel, v katerem poteka razgradnja beljakovin in nekaterih drugih makromolekul.
Poglej Celično jedro in Lizosom
Mitohondrij
Elektronska mikrografija mitohondrija Mitohondrij je membranska struktura (struktura obdana z dvema biološkima membranama) oziroma kompartment evcite, ki služi celičnemu dihanju.
Poglej Celično jedro in Mitohondrij
Organel
jedro (3) ribosom (4) vezikel (5) zrnati endoplazemski retikulum (6) Golgijev aparat (7) citoskelet (8) gladki endoplazemski retikulum (9) mitohondrija (10) vakuola (11) citosol (12) lizosom (13) centriol Organel, tudi organček, je strukturna in funkcionalna enota celice, kjer potekajo presnovni in drugi procesi ločeno od preostalega dela celice.
Poglej Celično jedro in Organel
Ribonukleinska kislina
Ribonukleinska kislina (RNK oziroma RNA) je, tako kot DNK, dolga molekula, ki opravlja vrsto ključnih funkcij v živih organizmih.
Poglej Celično jedro in Ribonukleinska kislina
Ribosom
Ribosom je velik in zapleten molekularni ustroj, ki ga najdemo v vseh živih celicah in ki katalizira in regulira tvorbo proteinov.
Poglej Celično jedro in Ribosom
Vakuola
mitohondriji (10) vakuola (11) citoplazma (citosol) (12) lizosom (13) centrioli Vakuole so celični organeli, obdani s celično membrano, ki se pojavljajo v nekaterih evkariontskih celicah.
Poglej Celično jedro in Vakuola
Vezikel
Vezikel ali mešiček (ponekod tudi mehurček in vezikula) je izraz, ki se v celični biologiji uporablja za znotrajcelično ali zunajcelično strukturo, ki jo sestavlja citosol ali druga tekočina, omejena z membrano iz lipidnega dvosloja, čigar glavni gradniki so fosfolipidne molekule.
Poglej Celično jedro in Vezikel
Glej tudi
Celična anatomija
Organeli
Prav tako znan kot Celična jedra, Jedrni protein, Jedrni proteini, Jedro (biologija), Jedro (celica), Karion, Nukleus.