Kazalo
184 odnosi: Abiogeneza, Acetilacija histonov, Acidogena celica, Akrosom, Alge, Apoptoza, Arheje, Avtofagija, Šinja Jamanaka, Šipkovci, Živali, Živalska celica, Žlezni mešiček, Češerika, Človeški možgani, Črne koze, Bakterije, Barvanje po Papanicolaouu, Barvanje po Pappenheimu, Barvanje s hematoksilinom in eozinom, Biologija, Botanični slovar, Celična delitev, Celična kultura, Celična membrana, Celični ciklus, Celica, Celica ovratničarka, Centrifugiranje, Centriol, Cepivo Oxforda in AstraZenece proti covidu-19, Cista (biologija), Citoplazma, Citosol, Dednina, Deoksiribonukleinska kislina, Dolly (ovca), Dvodomnost, Eikozanoid, Elajoplast, Endoplazemski retikulum, Entamoeba histolytica, Eozin, Epirubicin, Eritroblast, Eritrocit, Estrogen, Evglenofiti, Feritin, Floem, ... Razširi indeks (134 več) »
Abiogeneza
Ábíogenéza je teorija o spontanem nastanku živega iz nežive snovi.
Poglej Celično jedro in Abiogeneza
Acetilacija histonov
'''(a)'''prikaz transkripcijsko aktivnega kromatina. Na nukleosom so vezane acetilne skupine '''(b)'''transkripcija ni mogoča. Na nukleosomu so metilne skupine Acetilacijo oz.
Poglej Celično jedro in Acetilacija histonov
Acidogena celica
Acidogena celica (označena s puščico) Acidogene celice so epitelijske celice v želodcu, ki sodelujejo pri tvorbi solne kisline in izločajo želodčni intrinzični faktor.
Poglej Celično jedro in Acidogena celica
Akrosom
Akrosom je celični organel, ki se razvije na prednji strani glave semenčice (spermalne celice) pri mnogih živalih (vključujoč ljudi).
Poglej Celično jedro in Akrosom
Alge
Alge (znanstveno ime Algae) so steljčnice, saj se pri njih ne razvijejo organi, kot so korenine, steblo, list; steljka je telo alg.
Poglej Celično jedro in Alge
Apoptoza
jeter; s puščicami so označene celice v različnih fazah apopotoze Apoptoza (grško: apó – »od, iz« + ptosis – »padanje«) je eden od tipov programirane celične smrti.
Poglej Celično jedro in Apoptoza
Arheje
Arhêje (znanstveno ime Archaea), tudi arhe(o)bakterije, so velika skupina prokariontov, ki, tako kot bakterije, nimajo jedra in ostalih organelov.
Poglej Celično jedro in Arheje
Avtofagija
Avtofagíja (grško autos - sam + phageîn - jesti, požirati), tudi citoplazemska celična smrt, je kataboličen proces razgradnje celici lastnih sestavin s pomočjo lizosomov, ki jih lahko celica ponovno uporabi in s tem pridobi nujno potrebna hranila.
Poglej Celično jedro in Avtofagija
Šinja Jamanaka
Šinja Jamanaka (Yamanaka Shin'ya), japonski zdravnik, molekularni biolog in akademik, nobelovec, * 4. september 1962, Higashiosaka, Osaka, Japonska.
Poglej Celično jedro in Šinja Jamanaka
Šipkovci
Šipkovci (znanstveno ime Rosales) je red kritosemenk.
Poglej Celično jedro in Šipkovci
Živali
Živáli (znanstveno ime Animalia) so eno izmed petih kraljestev živih bitij.
Poglej Celično jedro in Živali
Živalska celica
'''Zgradba tipične živalske celice:''' 1. jedrce 2. celično jedro 3. ribosomi 4. sekretorni mešiček 5. zrnati endoplazemski retikulum 6. Golgijev aparat 7. mikrotubuli 8. gladki endoplazemski retikulum 9. mitohondriji 10. vakuola 11. citoplazma 12. lizosom 13.
Poglej Celično jedro in Živalska celica
Žlezni mešiček
Žlezni mešički ali pankreasni acinusi tvorijo eksokrini del trebušne slinavke (pankreasa).
Poglej Celično jedro in Žlezni mešiček
Češerika
pineal gland v možganih. Češeríka ali epifíza (epiphysis cerebri) je majhna endokrina žleza v možganih vretenčarjev.
Poglej Celično jedro in Češerika
Človeški možgani
Možgani so del osrednjega živčnega sistema.
Poglej Celično jedro in Človeški možgani
Črne koze
Črne koze (tudi osepnice ali variola) so človeška nalezljiva bolezen, ki jo povzroča virus variole.
Poglej Celično jedro in Črne koze
Bakterije
Baktêrije ali cepljívke (znanstveno ime Bacteria) so velika skupina enoceličnih mikroskopskih živih organizmov, z razmeroma preprosto celično strukturo brez celičnega jedra in brez organelov, kot so mitohondriji ali kloroplasti.
Poglej Celično jedro in Bakterije
Barvanje po Papanicolaouu
ploščatocelično intraepitelialno lezijo (PIL) nizke stopnje (test PAP). Celična jedra so obarvana modro. Barvanje po Papanicolaouu je v histologiji postopek barvanja z vodno raztopino hematoksilina v kombinaciji z drugimi barvili v etanolu za citodiagnostiko.
Poglej Celično jedro in Barvanje po Papanicolaouu
Barvanje po Pappenheimu
Kronična mieloična levkemija, prikazana z barvanjem po Pappenheimu Barvanje po Pappenheimu je histološka metoda, s katero prikažemo celice v krvnem razmazu.
Poglej Celično jedro in Barvanje po Pappenheimu
Barvanje s hematoksilinom in eozinom
Mrežnica (del očesa), obarvana s hematoksilinom in eozinom; celična jedra so obarvana vijoličastomodro, medceličnina pa rožnato. Barvanje s hematoksilinom in eozinom ali okrajšano barvanje HEhttps://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5507747/barvanje?query.
Poglej Celično jedro in Barvanje s hematoksilinom in eozinom
Biologija
Biologíja (bíos - življenje +: logos - beseda, nauka) ali življenjeslovje je naravoslovna veda, ki preučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov in njihovo medsebojno povezanost ter procese v živi naravi od molekularne ravni pa do biosfere.
Poglej Celično jedro in Biologija
Botanični slovar
Botanični slovar je seznam različnih strokovnih izrazov, ki se uporabljajo v botaniki.
Poglej Celično jedro in Botanični slovar
Celična delitev
Shema treh tipov celične delitve Celična delitev je biološki proces, del celičnega cikla, pri katerem iz matične celice nastaneta dve ali več hčerinskih celic.
Poglej Celično jedro in Celična delitev
Celična kultura
petrijevki Celična kultura so celice, gojene zunaj telesa (in vitro) v umetnih razmerah.
Poglej Celično jedro in Celična kultura
Celična membrana
Shema celične membrane in njenih delov Célična membrána (tudi plazmaléma) je tanka, urejena plast fosfolipidnih molekul in proteinov, ki v celoti obkroža notranjost celice in razmejuje protoplazmo od okolice ter selektivno prepušča izbrane snovi.
Poglej Celično jedro in Celična membrana
Celični ciklus
Shematski prikaz celičnega cikla; zunanji krog: I.
Poglej Celično jedro in Celični ciklus
Celica
Celice epitela, obarvane za keratin (rdeče) in DNK (zeleno). Célica (tudi célula; latinsko cellula - sobica) je osnovna gradbena in funkcionalna enota vseh živih organizmov.
Poglej Celično jedro in Celica
Celica ovratničarka
last2.
Poglej Celično jedro in Celica ovratničarka
Centrifugiranje
Centrifugiranje je ločevalna tehnika, ki ločuje delce s pomočjo centrifugalne sile.
Poglej Celično jedro in Centrifugiranje
Centriol
Centriol je celična struktura, ki je le v živalski celici in celici nekaterih nižjih rastlin.
Poglej Celično jedro in Centriol
Cepivo Oxforda in AstraZenece proti covidu-19
Cepivo Oxforda in AstraZenece proti covidu-19, s kodnim imenom AZD1222, v prodaji pod blagovnima znamkama Covishield in Vaxzevria, je virusno vektorsko cepivo za preprečevanje COVID-19.
Poglej Celično jedro in Cepivo Oxforda in AstraZenece proti covidu-19
Cista (biologija)
V biologiji je cista dormantna stopnja v življenjskem krogu mikroorganizmov, kot so bakterije in protisti, pa tudi nekaterih višjih nevretenčarjev.
Poglej Celično jedro in Cista (biologija)
Citoplazma
Citoplazma je celična tekočina iz citosola, v katerega so potopljeni organeli, razen celičnega jedra, ki ga ne štejemo v citoplazmo, saj ga ta le obdaja.
Poglej Celično jedro in Citoplazma
Citosol
Citosól je tekoči del citoplazme evkariontske ali prokariontske celice.
Poglej Celično jedro in Citosol
Dednina
Dednína, dédina ali genóm je celota dednih informacij nekega organizma, ki obstaja v obliki DNK oziroma pri nekaterih virusih v obliki RNK.
Poglej Celično jedro in Dednina
Deoksiribonukleinska kislina
Struktura DNK Deoksiribonukleinska kislina (DNK oziroma DNA) je molekula, ki je nosilka genetske informacije v vseh živih organizmih.
Poglej Celično jedro in Deoksiribonukleinska kislina
Dolly (ovca)
Nagačena ovca Dolly Ovca Dolly je bila prvi sesalec, ki so ga uspešno klonirali iz somatske celice.
Poglej Celično jedro in Dolly (ovca)
Dvodomnost
Dvodomnost ali diecičnost je lastnost vrste, pri kateri lahko ločimo individualne moške in ženske osebke.
Poglej Celično jedro in Dvodomnost
Eikozanoid
dihomo-gama-linolenske kisline. Eikozanoídi so skupina fiziološko aktivnih derivatov arahidonske kisline in drugih polinenasičenih maščobnih kislin z 20 ogljikovimi atomi.
Poglej Celično jedro in Eikozanoid
Elajoplast
Elajoplast ali elaioplast je rastlinski plastid in eden izmed treh glavnih oblik levkoplastov (poleg amiloplasta in proteinoplasta).
Poglej Celično jedro in Elajoplast
Endoplazemski retikulum
transmisijskim elektronskim mikroskopom. Na desni strani je jedro, temne pike med retiklom pa so mitohondriji. Endoplazemski retikulum (ER) (tudi endoplazmatski ~, a je primernejša prva oblika) je celični organel, ki ima pomembno vlogo pri zorenju in usmerjanju proteinov v celicah.
Poglej Celično jedro in Endoplazemski retikulum
Entamoeba histolytica
Entamoeba histolytica je anaerobna zajedavska ameboidna pražival iz rodu Entamoeba, ki je razširjena v zmerno toplem in tropskem pasu.
Poglej Celično jedro in Entamoeba histolytica
Eozin
Eozin Y Eozin B Eozin je kislo barvilo rdeče barve (derivat fluoresceina), ki se pogosto uporablja v histološki tehniki za barvanje citoplazme.
Poglej Celično jedro in Eozin
Epirubicin
Epirubicín antibiotični citostatik iz skupine antraciklinov.
Poglej Celično jedro in Epirubicin
Eritroblast
Eritroblást je normalna, nezrela celica eritropoetske vrste, predhodnik eritrocita, ki vsebuje še jedro.
Poglej Celično jedro in Eritroblast
Eritrocit
Človeške rdeče krvničke Rdeče krvničke ali eritrocíti so krvne celice, ki oskrbujejo telo s kisikom.
Poglej Celično jedro in Eritrocit
Estrogen
Estriol (dve hidroksilni (OH–) skupini na obroču D (skrajni desni obroč)). Estrogéni so steroidni hormoni z 18 ogljikovimi atomi, ki se sintetizirajo v jajčnikih, manj tudi v modih.
Poglej Celično jedro in Estrogen
Evglenofiti
Evglenofiti (znanstveno ime Euglenophyta) ali evglenidi, pa tudi evglenoidi, so enoceličarji, za katere je značilen monadni (tudi bičkasti ali flagelatni) organizacijski tip, pri katerem ima celica vsaj en biček (tudi bič).
Poglej Celično jedro in Evglenofiti
Feritin
Struktura feritina Feritín je globularna beljakovina, sestavljena iz 24 podenot, ki predstavlja v evkariontskih in prokariontskih organizmih poglavitno skladiščno mesto za železo.
Poglej Celično jedro in Feritin
Floem
Floem (označen z oranžno) prenaša produkte fotosinteze do različnih delov rastline. Floem je tip prevajalnega tkiva višjih rastlin, ki sestoji iz živih celic, in po katerem prehajajo vodotopne organske snovi, ki so bile proizvedene v procesu fotosinteze in jih zato imenujemo tudi fotosintati, do delov rastline, kjer so hranila potrebna.
Poglej Celično jedro in Floem
Fosforilacija histonov
Fosforiliran serinski ostanek V primerjavi z metilacijo in acetilacijo je o fosforilaciji histonov zelo malo znanega.
Poglej Celično jedro in Fosforilacija histonov
France Žajdela
France Žajdela, slovenski zdravnik onkolog, * 28. december 1920, Ljubljana, † 15. november 2008.
Poglej Celično jedro in France Žajdela
Gametogamija
177x177_pik Gametogamija je tip spolnega razmnoževanja, pri katerem se zlijeta dve raznospolni enocelični gameti (spolni celici) in nato pride do združitve njunih jeder ter pripadajočih znotrajceličnih struktur, nakar nastane tako jedro zigote (spojka) kot tudi druge celične strukture.
Poglej Celično jedro in Gametogamija
Genetika
Genetika je panoga biologije, ki proučuje dedovanje, lastnosti genov in DNK.
Poglej Celično jedro in Genetika
Genetsko vtisnjenje
Ilustracija molekule DNA, ki je metilirana na dveh osrednjih citozinih; metilacija DNA je ključna pri genetskem vtisnjenju in s tem za uravnavanje razvoja organizma. Genetsko vtisnjenje ali genomsko vtisnjenje je kompleksno dogajanje genskega uravnavanja oz.
Poglej Celično jedro in Genetsko vtisnjenje
Gladka mišica
Celice gladke mišičnine Gladke mišice predstavljajo mišičnino votlih in cevastih organov.
Poglej Celično jedro in Gladka mišica
Gladki endoplazemski retikulum
jedro (3) ribosom (4) vezikel (5) zrnati endoplazemski retikulum (6) Golgijev aparat (7) citoskelet (8) '''gladki endoplazemski retikulum''' (9) mitohondrija (10) vakuola (11) citosol (12) lizosom (13) centriol Gladki (tudi agranularni) endoplazemski retikulum je del endoplazemskega retikuluma (okrajšano ER), ki na citoplazemski strani nima vezanih ribosomov in je mesto sinteze membranskih lipidov in razstrupljanja.
Poglej Celično jedro in Gladki endoplazemski retikulum
Glukokortikoid
Kortizol Deksametazon Glúkokortikoídi so steroidni hormoni skorje nadledvične žleze; glavni predstavnik je kortizol.
Poglej Celično jedro in Glukokortikoid
Golgijev aparat
presevnim elektronskim mikroskopom (TEM). Golgijev aparat (kratica GA) je membranski organel v celici.
Poglej Celično jedro in Golgijev aparat
Granulocit
Granulociti (tudi celice granulocitne vrste) so ena od vrst belih krvničk in so dobili ime po svojih značilnih skupkih zrnc (granulacijah) v citoplazmi.
Poglej Celično jedro in Granulocit
Gripa
hongkonške gripe. Grípa (tudi influénca) je nalezljiva virusna bolezen dihal, ki jo povzročajo RNA-virusi iz družine Orthomyxoviridae.
Poglej Celično jedro in Gripa
Hans Spemann
Hans Spemann, nemški embriolog, nobelovec, * 27. junij 1869, Stuttgart, Kraljevina Württemberg (danes Nemčija), † 9. september 1941 (v nekaterih virih 12. september), Freiburg.
Poglej Celično jedro in Hans Spemann
Heterosporija
Heterosporija ali anizosporija je pojav proizvajanja dveh različno velikih tipov spor pri sporofitih višjih rastlin.
Poglej Celično jedro in Heterosporija
Hibernom
Hibernóm (tudi fetalni lipom ali lipom embrionalnega maščevja) je redka benigna novotvorba iz rjavega maščevja in se ga lahko obravnava kot podvrsto lipoma.
Poglej Celično jedro in Hibernom
Hifa
Hife čopičaste plesni s konidiji Hifa (s tujko hypha, množ. hyphae, iz starogrške ὑφή, huphḗ – »mreža«) je nitasta, s citoplazmo napolnjena in celično steno obdana struktura, ki jo tvorijo nekatere bakterije in glive ter glivam podobne oomicete.
Poglej Celično jedro in Hifa
Hipotiroidizem
Hipotiroidizém ali hipotiróza (iz hipo- – »pod, manj« in tiroidea – »ščitnica«) pomeni zmanjšano funkcijo ščitnice.
Poglej Celično jedro in Hipotiroidizem
Histon
Shematski prikaz sestavljanja histonov v nukleosom. Histón je bazična beljakovina, ki se povezuje z DNK in tvori kromosom.
Poglej Celično jedro in Histon
Hormon
Hormoni, ki uravnavajo porod Hormoni (grško ορμόνη.
Poglej Celično jedro in Hormon
Informacijska RNA
prevede. Končno se razgradi. Informacijska RNA (mRNA –; manj pravilno tudi obveščevalna RNA ali sporočilna RNA) je oznaka za molekule iz velike družine molekul ribonukleinske kisline (RNA), ki prenašajo genetske informacije iz DNA v ribosom, kjer določijo aminokislinsko zaporedje beljakovinskih produktov izražanja genov.
Poglej Celično jedro in Informacijska RNA
Integument
sesalčja koža, ki jo sestavljajo trije deli: povrhnjica ali pokožnica (epidermis), usnjica (dermis) in podkožje (subkutis). Integument je skrajni (zunanji) sloj tkiva, ki pokriva nek organizem ali organ.
Poglej Celično jedro in Integument
Intermediarni filament
Intermediarni filamenti (krajš. IF) so strukturne komponente, ki gradijo celični citoskelet, in jih najdemo v celicah vretenčarjev, pa tudi številnih nevretenčarjev.
Poglej Celično jedro in Intermediarni filament
Intron
Introni in eksoni, ki sestavljajo določen gen. Introni so nekodirajoči odseki DNK znotraj določenega gena, ki ločujejo eksone.
Poglej Celično jedro in Intron
Iskanje prstnih odtisov DNA
Razlike med dolžinami zaporedij VTNR pri šestih posameznikih Iskanje prstnih odtisov DNA (Genetic fingerprinting ali DNA testing) je tehnika za identificiranje posameznikov in ugotavljanje sorodstvenih vezi med njimi izključno na podlagi zaporedja njihove DNA.
Poglej Celično jedro in Iskanje prstnih odtisov DNA
Jajčece
Jajčece ali jájčna célica (lat. ovum) je ženska haploidna spolna celica (gameta).
Poglej Celično jedro in Jajčece
Janusova kinaza
Janusove kinaze (JAK) so družina znotrajceličnih nereceptorskih tirozin kinaz, ki se vežejo na transmembranske citokinske receptorje ter fosforilirajo STAT v signalni poti JAK-STAT.
Poglej Celično jedro in Janusova kinaza
Jedrce
Jedrce (znanstveno ime nukleolus) je del celičnega jedra, v katerem poteka sinteza sestavnih delov ribosomov.
Poglej Celično jedro in Jedrce
Jedrna ovojnica
Jedrna ovojnica ali jedrna membrana je dvojna biološka membrana z značilnimi porami, ki obdaja celično jedro.
Poglej Celično jedro in Jedrna ovojnica
Jedro
Beseda jédro ima več pomenov.
Poglej Celično jedro in Jedro
Jovan Hadži
Jovan Hadži, slovenski zoolog srbskega rodu, * 22. november 1884, Temišvar, Romunija, † 11. december 1972, Ljubljana.
Poglej Celično jedro in Jovan Hadži
Karmin
Karmin (/ˈkɑːrmən, ˈkɑːrmaɪn/) – imenovan tudi košenil (če je ekstrahiran iz žuželke košeniljke), izvleček košeniljke, škrlatni lak ali karmin lak – je pigment svetlo rdeče barve, pridobljen iz aluminijeve kompleksne spojine, izpeljane iz karminske kisline.
Poglej Celično jedro in Karmin
Kloroplast
Poenostavljenja zgradba kloroplasta. Kloroplast ali klorofilno zrno je celični organel zelenih alg in višjih rastlin.
Poglej Celično jedro in Kloroplast
Kri
vrstičnim elektronskim mikroskopom. Krí je tekoče tkivo, zgrajeno iz številnih vrst specializiranih celic in tekoče medceličnine (krvne plazme).
Poglej Celično jedro in Kri
Kriptokrom
Kriptokromi (grško - skrita barva) so razred fotoreceptivnih beljakovin pri rastlinah in živalih.
Poglej Celično jedro in Kriptokrom
Kromatin
Kromatin je DNK-proteinski kompleks različnih proteinov, v katerega je v evkariontski celici močno zapakirana DNK, da ne plava gola v celičnem jedru.
Poglej Celično jedro in Kromatin
Kromosom
fazi S. (2) Centromera – stičišče obeh kromatid. (3) Krajša ročica. (4) Daljša ročica. Kromosom je nitasta struktura v celičnem jedru.
Poglej Celično jedro in Kromosom
Ksilem
listom in poganjkom. Ksilem je eden izmed dveh tipov prevajalnih tkiv pri višjih rastlinah, pri čemer se drugi imenuje floem.
Poglej Celično jedro in Ksilem
Leptin
Struktura leptina Leptin (grško leptos - tanek) je peptidni hormon, ki ga izločajo v glavnem celice belega maščevja.
Poglej Celično jedro in Leptin
Levkemija
Levkemíja (tudi belokŕvnost) je napredujoča razrast nenormalnih belih krvničk v krvotvornem tkivu in drugih organih, opredeljena po dominantnem celičnem tipu in času trajanja, ter zvišana koncentracija teh celic v krvi.
Poglej Celično jedro in Levkemija
Levkoplast
krompirja. Levkoplasti so vrsta neobarvanih plastidov, ki so udeleženi v različnih vrstah presnove (metabolizma).
Poglej Celično jedro in Levkoplast
Leydigova celica
kapilare Leydigove celice (tudi intersticijske celice) so celice v intersticiju med semenskimi cevkami v modih (testisih), ki izločajo androgene, med drugim tudi testosteron.
Poglej Celično jedro in Leydigova celica
Limfoblast
Limfoblast Limfoblást je matična, nezrela celica limfocitopoetske vrste, ki se razvije v limfocit.
Poglej Celično jedro in Limfoblast
Limfocit
vrstičnim elektronskim mikroskopom. Limfocíti so zrele krvne celice in spadajo med celice limfocitne vrste. So ena od treh vrst belih krvničk (levkocitov) in predstavljajo 20-40 % vseh levkocitov.
Poglej Celično jedro in Limfocit
Limfocit T
Slika limfocita z vrstičnim elektronskim mikroskopom. Limfociti T so vrsta limfocitov in so pomembne celice imunske odpornosti.
Poglej Celično jedro in Limfocit T
Limfom plaščnih celic
Limfom plaščnih celic je ne-hodgkinov limfom, ki izvira iz plaščnih celic limfatičnega folikla.
Poglej Celično jedro in Limfom plaščnih celic
Lipid
triacilgliceroli (trigliceridi). V biologiji in biokemiji lipidi predstavljajo velike biomolekule, topne v nepolarnih (organskih) topilih.
Poglej Celično jedro in Lipid
Lipofuscin
Jetrna biopsija, kjer so vidna fina rumena oz. rjava zrnca lipofuscina v hepatocitih (HE barvanje) S pojmom lipofuscin označujemo fina rumeno-rjava pigmentna zrnca (granule), ki so sestavljena iz ostankov razgradnje lipidov v lizosomih.
Poglej Celično jedro in Lipofuscin
Lobularni karcinom in situ
Lobularni karcinom in situ (LCIS) je mikroskopska sprememba v dojki, pri kateri se v režnjičih oziroma lobulih nahajajo nenormalne celice.
Poglej Celično jedro in Lobularni karcinom in situ
Maščobna celica
Maščobne celice ali adipociti so celice, ki gradijo maščevje in so specializirane za skladiščenje energije v obliki maščobe.
Poglej Celično jedro in Maščobna celica
Makrofag
mikroorganizmov Makrofagi (grško makros - veliki + phageîn - jesti, požirati; okrajšava MΦ) so tip belih krvničk s fagocitno aktivnostjo, ki pri vretenčarjih predstavljajo pomembno komponento tako nespecifične kot tudi prilagodljive imunosti.
Poglej Celično jedro in Makrofag
Makula denza
Shematski prikaz ledvičnega telesca; makula denza je označena s številko '''7''' Makula denza je skupek specializiranih epitelijskih celic v distalnih cevkah ob žilnem polu ledvičnega telesca (glomerulus).
Poglej Celično jedro in Makula denza
Megaloblast
Megaloblást je velika celica eritropoetske vrste z jedrom, značilna za megaloblastno anemijo (npr. perniciozno anemijo ali slabokrvnostjo zaradi pomanjkanja folne kisline).
Poglej Celično jedro in Megaloblast
Megaloblastna anemija
Megaloblástna anemíja je vrsta makrocitne anemije, ki je posledica zavrte sinteze DNK v rdečih krvničkah.
Poglej Celično jedro in Megaloblastna anemija
Mehkužke
Mehkužke ali molluscum contagiosum so nalezljiva virusna kožna bolezen, ki se kaže v obliki za poprovo zrno velikih prosojnih bunčic z vgreznino na sredi.
Poglej Celično jedro in Mehkužke
Mejoza
Mejóza ali redukcijska delítev je do neke mere, podobno kot mitoza, postopek delitve celic.
Poglej Celično jedro in Mejoza
Melanocit
Shematska ponazoritev melanocitov in melanina. Melanociti so celice, ki se nahajajo v bazalni plasti vrhnjice (epidermisa), žilni plasti očesa (uvea), notranjem ušesu,, možganskih ovojnicah, kosteh, in srcu ter proizvajajo pigment melanin, ki je odgovoren za barvo kože, las in oči ter ščiti te strukture pred ultravijolično svetlobo (UV).
Poglej Celično jedro in Melanocit
Meristem
Meristem ali meristematsko (meristemsko) tkivo je tkivni tip, ki ga najdemo v rastlinah.
Poglej Celično jedro in Meristem
Mesangiospermae
Mesangiospermae (slovenjeno tudi osrednje kritosemenke) je klad kritosemenk.
Poglej Celično jedro in Mesangiospermae
Metageneza
Metageneza ali menjava generacij (tudi prerod) je tip življenjskega cikla, ki se pojavlja pri rastlinah, algah (rdečih in zelenih) in nekaterih protistih, za katere sta značilni jasno opredeljeni haploidna spolna in diploidna nespolna faza.
Poglej Celično jedro in Metageneza
Metalotionein
Metalotioneini (MT) so družina nizkomolekularnih beljakovin v citosolu, bogatih s cisteinom.
Poglej Celično jedro in Metalotionein
Mišična celica
Shema zgradbe skeletne mišične celice Mišična celica ali miocit je glavni tip celice, ki sestavlja mišično tkivo in živalim omogoča premikanje.
Poglej Celično jedro in Mišična celica
Mieloblast
Mieloblast Mieloblást je prva morfološko spoznavna celica granulocitopoetske vrste, ki ima veliko okroglo jedro z jedrcem in bazofilno citoplazmo brez zrnc (granulov).
Poglej Celično jedro in Mieloblast
Mitohondrijska DNK
citoplazme prikazuje diskretna črna polja mtDNA Mitohondrijska DNK (mtDNA) je DNK, ki se nahaja v mitohondrijih, organelih, ki so v splošnem odgovorni za pretvorbo energije iz hranilnih snovi v obliko, uporabno za celice (tj. adenozin trifosfat ali ATP).
Poglej Celično jedro in Mitohondrijska DNK
Mnogoceličar
Hermafrodit vrste ''Caenorhabditis elegans'', divji tip, z obarvanimi jedri Mnogoceličarji ali mnogocelični organizmi so organizmi, ki sestojijo iz več kot ene celice in imajo diferencirane celice, ki opravljajo točno določene naloge.
Poglej Celično jedro in Mnogoceličar
Monocit
Monocit Monociti oz.
Poglej Celično jedro in Monocit
Monoklonsko protitelo
Monoklonska protitelesa (mAb) so monospecifična in monoafinitetna protitelesa, usmerjena torej proti enemu antigenu in enemu epitopu.
Poglej Celično jedro in Monoklonsko protitelo
Nanotehnika
Vrteča se kristalna struktura C60 »nanotehnologija« Nánotéhnika je izraz, s katerim se označuje tehnični razvoj v nanometrskem merilu (nanolestvici), navadno v velikostih od 0,1 do 100 nm (en nanometer je enak tisočinki mikrometra ali milijoninki milimetra).
Poglej Celično jedro in Nanotehnika
Narava
Ugandi Naráva (tudi snôvni svét, snôvno vesólje, narávni svét in narávno vesólje ali starinsko natura in malo manj priroda) je vsa snov in energija, še posebej v svoji osnovni obliki, neodvisni od človeškega vpliva.
Poglej Celično jedro in Narava
Nektar
Nektar ali medičina je sladka tekočina, ki jo izločajo žleze v cvetovih rastlin.
Poglej Celično jedro in Nektar
Nevroglija
podgane Nevroglija (tudi samo glija) je živčno oporno tkivo, ki ga sestavljajo različne vrste nevroglijskih celic.
Poglej Celično jedro in Nevroglija
Nevron
Nevroni, živčne celice ali ganglijske celice so glavni gradniki živčevja.
Poglej Celično jedro in Nevron
NF-κB
Transkripcijski faktor jedrni faktor – κB (NF-κB) je proteinski kompleks, ki ima bistveno vlogo pri aktivaciji imunskega odgovora.
Poglej Celično jedro in NF-κB
Nukleoid
Nukleoíd lahko pomeni.
Poglej Celično jedro in Nukleoid
Ocena glomerulne filtracije
Ocena glomerulne filtracije (kraj. oGF, GFR, angl. glomerular filtration rate) je količina glomerulnega filtrata, nastalega v ledvica.
Poglej Celično jedro in Ocena glomerulne filtracije
Ogljikova nanocevka
Model enostenske nanocevke (SWCNT). Ogljikova nanocevka (CNT) je cev iz ogljika s premerom, ki se običajno meri v nanometrih.
Poglej Celično jedro in Ogljikova nanocevka
Ogorčice koreninskih šišk
Ogorčice koreninskih šišk (znanstveno ime Meloidogyne) so rod nematodov iz družine Heteroderidae, znane kot zajedavci v koreninskem sistemu višjih rastlin, ki so zaradi prehranjevanja na številnih vrstah kulturnih rastlin pomembni kmetijski škodljivci.
Poglej Celično jedro in Ogorčice koreninskih šišk
Oksifilna celica
Histološki preparat obščitnice: oksifilne celice so rdečkasto obarvane (na zgornjem področju slike; velike bele celice so adipociti) Oksifilne celice so izrazito eozinofilno obarvane celice v obščitnici.
Poglej Celično jedro in Oksifilna celica
Oligodendrocit
Oligodendrociti (v grščini celice z malo vejami) oziroma oligodendroglije so vrsta nevroglijskih celic.
Poglej Celično jedro in Oligodendrocit
Onkocit
onkocitoma ledvic (HE barvanje) Onkocit (grško ónkos - masa, nabreklost +: kýtos - celica) je velika epitelijska celica, ki jo označujejo drobno zrnata in izrazito eozinofilna citoplazma, okroglo jedro in različno število jedrc.
Poglej Celično jedro in Onkocit
Organel
jedro (3) ribosom (4) vezikel (5) zrnati endoplazemski retikulum (6) Golgijev aparat (7) citoskelet (8) gladki endoplazemski retikulum (9) mitohondrija (10) vakuola (11) citosol (12) lizosom (13) centriol Organel, tudi organček, je strukturna in funkcionalna enota celice, kjer potekajo presnovni in drugi procesi ločeno od preostalega dela celice.
Poglej Celično jedro in Organel
Osteoklast
jedri Osteoklast je večjedrna celica kostnine, ki nastane s fuzijo enojedrnih celic, nastalih v kostnem mozgu.
Poglej Celično jedro in Osteoklast
P53
p53, imenovan tudi protein p53, deluje kot tetramerni prepisovalni dejavnik, ki nadzoruje celične procese, vključno z zaustavitvijo celične rasti, pri apoptozi, diferenciaciji in popravljanju DNK.
Poglej Celično jedro in P53
Panethova celica
Panethove celice Panethove celice so eksokrine celice, ki se nahajajo v sluznici tankega črevesa, na dnu Lieberkühnovih kript.
Poglej Celično jedro in Panethova celica
Paramecij
Paramecij je rod praživali iz debla migetalkarjev.
Poglej Celično jedro in Paramecij
Periderm
Periderm je sekundarno krovno tkivo, ki se pojavlja pri lesnatih rastlinah na deblu in koreninah (namesto primarnih krovnih tkiv), razmeroma redko pa je prisoten na steblih in koreninah, ki so se debelile le primarno.
Poglej Celično jedro in Periderm
Perikarion
Perikarion ali soma (grško soma - telo; perikaryos - kar je okrog jedra) je telo živčne celice (nevrona), ki vsebuje jedro in citoplazmo.
Poglej Celično jedro in Perikarion
Peroksisom
Shema perokisoma. Peroksisóm je z dvoslojno membrano obdan celični organel, prehodno poznan pod imenom mikrotelo, ki ga najdemo v citoplazmi skoraj vseh evkariontov.
Poglej Celično jedro in Peroksisom
Plastid
Rastlinske celice z vidnimi zeleno obarvanimi kloroplasti Plastidi so organeli v rastlinskih celicah, udeleženi v sintezi in skladiščenju pomebnih spojin.
Poglej Celično jedro in Plastid
Plazmatka
Plazmatka Plazmatka je bela krvnička, ki nastane iz limfocita B in proizvaja velike količine protiteles.
Poglej Celično jedro in Plazmatka
Plesen
Plesniva breskev Plesni so vse mikroskopske vrste gliv, ki rastejo v obliki hif (v nasprotju s kroglastimi glivami, ki tvorijo kvas, in makroskopskimi glivami, ki jih poznamo kot gobe).
Poglej Celično jedro in Plesen
Pljučni rak
Pljučni rak je bolezen, za katero je značilna nenadzorovana rast celic v tkivih pljuč.
Poglej Celično jedro in Pljučni rak
Pnevmocit tipa II
Pnevmociti tipa II (tudi velike alveolarne celice) so alveolne epitelijske celice.
Poglej Celično jedro in Pnevmocit tipa II
Podvojevanje DNK
Podvojevanje DNK: dvoverižna molekula DNK se razpne in vsaka veriga posebej se podvoji. Podvajanje (ali replikácija) DNK je proces, pri katerem se prekopira dvovijačna molekula DNK v dve dvovijačni molekuli DNK.
Poglej Celično jedro in Podvojevanje DNK
Poksvirus
Poksvirusi ali Poxviridae so družina velikih kompleksnih virusov z dvoverižno DNK in večslojnimi ovojnicami, ki imajo afiniteto do kože in so patogeni za človeka in živali (za človeka so pomembni rodovi Orthopoxvirus, Parapoxvirus, Molluscipoxvirus in Yatapoxvirus).
Poglej Celično jedro in Poksvirus
Prečno progasta mišičnina
Prečno progasta mišičnina ali prečno progasto mišično tkivo (ponekod tudi samo progasta mišičnina in progasto mišično tkivo) je tip mišičnine, za katero so značilne ponavljajoče se funkcionalne enote, imenovane sarkomere.
Poglej Celično jedro in Prečno progasta mišičnina
Predkambrij
Predkambrij je najstarejše in najdaljše geološko obdobje, ki se je začelo pred 4,5 milijarde leti.
Poglej Celično jedro in Predkambrij
Prokariontsko jedro
Nukleoid prokariontske celice (desno) v primerjavi s celičnim jedrom evkariontske celice (levo). Prokariontsko (bakterijsko) jedro ali nukleoid je območje enotne protoplazme prokariontov, v katerem leži prstanast kromosom.
Poglej Celično jedro in Prokariontsko jedro
Proteasom
Proteasóm je ime za velike proteinske komplekse v celični citoplazmi in jedru, ki so sposobni razgrajevati proteine, ki so poškodovani ali celici niso več potrebni.
Poglej Celično jedro in Proteasom
Protismiselna RNK
Protismiselna RNK je enovijačna molekula RNK, ki je komplementarna informacijski RNK (mRNK).
Poglej Celično jedro in Protismiselna RNK
Rak dojke
Rak dojke je vrsta raka, ki vznikne iz tkiva dojke, najpogosteje iz vrhnjice (epitelija) izvodil mlečnih žlez ali režnjičev, ki oskrbujejo mlečne žleze z mlekom.
Poglej Celično jedro in Rak dojke
Rakava celica
Rakave celice (tudi rakaste celice) so nenormalne celice, ki se zaradi napak v delovanju regulacijskih mehanizmov celične delitve, diferenciacije in celičnega propada pospešeno delijo in v večjih številih tvorijo abnormalne novotvorbe, imenovane tumorji.
Poglej Celično jedro in Rakava celica
Receptor (biokemija)
Receptor je v biokemiji beljakovinska molekula na celični membrani ali redkeje v citoplazmi ali celičnem jedru, na katero se specifično vežejo telesu lastne snovi (hormoni, živčni prenašalci) ter substance, vnešene v telo (na primer strupi, zdravila) ter posledično povzročijo biološki odgovor.
Poglej Celično jedro in Receptor (biokemija)
Retikulocit
Retikulocit Retikulocít je nezrel eritrocit, ki se pri supravitalnem barvanju (barvanje še živih celic zunaj organizma) obarva z briljantnim krezilnim modrilom.
Poglej Celično jedro in Retikulocit
Rjavo maščobno tkivo
Porazdelitev rjavega maščobnega tkiva v telesu mlade ženske, slikano s PET Rjavo maščobno tkivo ali rjavo maščevje je eden od dveh tipov maščobnih tkiv pri sesalcih.
Poglej Celično jedro in Rjavo maščobno tkivo
RNA cepivo
RNA cepivo (RNK cepivo) ali mRNA cepivo (mRNK cepivo) je nova vrsta cepiv za doseganje pridobljene imunosti z vektorjem (prenašalcem), ki vsebuje umetno informacijsko RNA (mRNA).
Poglej Celično jedro in RNA cepivo
Ruminantia
Ruminantia je takson prežvekovalcev, ki ga uvrščamo v red sodoprstih kopitarjev in ga navadno dojemamo na ravni podreda.
Poglej Celično jedro in Ruminantia
Sarkomera
Sarkomera je osnovna enota krčenja mišičnih vlakenc (miofibril).
Poglej Celično jedro in Sarkomera
Semenčica
Seménčica ali spêrmij, strokovno tudi spermatozój, je gibljiva moška spolna celica, gameta, ki se v procesu spolnega razmnoževanja združi z žensko gameto (jajčecem) in tvori zigoto.
Poglej Celično jedro in Semenčica
Sertolijeva celica
Sertolijeve celice so podporne celice v modih (testisih) in so izjemnega pomena za njihovo delovanje.
Poglej Celično jedro in Sertolijeva celica
Seznam medicinskih vsebin
Seznam medicinskih vsebin.
Poglej Celično jedro in Seznam medicinskih vsebin
Sideroblastna anemija
Sideroblastna anemija je vrsta slabokrvnosti, pri kateri se pojavljajo sideroblasti (rdeče krvničke z vidnimi zrnci železa) v kostnem mozgu.
Poglej Celično jedro in Sideroblastna anemija
Sitasti element
Sitasti elementi so specializirane in živeče prevajalne celice rastlin, ki se nahajajo v floemu, prevajalnemu tkivu, namenjenemu transportu organskih snovi iz fotosintetskih tkiv.
Poglej Celično jedro in Sitasti element
Skeletna mišica
Zgradba skeletne mišice Skeletne mišice so mišice, ki so predvsem pod zavednim nadzorom, so odgovorne za premikanje in gibanje telesa, na primer mišice v spodnjih in zgornjih okončinah.
Poglej Celično jedro in Skeletna mišica
Skupina za filogenijo kritosemenk
Skupina za filogenijo kritosemenk (v izvirniku Angiosperm Phylogeny Group, okrajšano APG) je neformalna mednarodna skupina sistematskih botanikov, ki skrbijo za izdelavo in posodabljanje taksonomije kritosemenk, pri čemer spoznanja temeljijo na filogenetskih študijah in evolucijskih odnosih med taksoni.
Poglej Celično jedro in Skupina za filogenijo kritosemenk
Spermatogeneza
Spermatogenéza je proces zorenja semenčic oziroma spermijev - moških spolnih celic.
Poglej Celično jedro in Spermatogeneza
Spinalna mišična atrofija
Spinalna mišična atrofija (SMA) je skupina živčno-mišičnih motenj, ki se kažejo kot napredujoča mišična oslabelost zaradi degeneracije spodnjega motoričnega nevrona hrbtenjače.
Poglej Celično jedro in Spinalna mišična atrofija
Spužve
Spužve, s tujko porifere (znanstveno ime Porifera), so eno izmed devetih najpomembnejših in najobsežnejših debel živali (Animalia), v katerega spadajo vodni (pretežno morski, v manjšem deležu sladkovodni) mnogoceličarji, ki še nimajo pravih tkiv, organov in organskih sistemov, a je pri njih moč prepoznati več dobro razločnih tipov celic.
Poglej Celično jedro in Spužve
Srčna mišičnina
Srčna mišičnina (imenovana tudi srčna mišica ali miokardij) je ena od treh vrst mišičnine pri vretenčarjih, drugi dve pa sta skeletna in gladka mišičnina.
Poglej Celično jedro in Srčna mišičnina
Steatoza
Steatóza je v medicini čezmerno nabiranje maščobe v različnih celicah, tkivih ali organih.
Poglej Celično jedro in Steatoza
Steroidni hormon
Steroidni hormoni so hormoni steroidne strukture in nastanejo z oksidacijo sterolov.
Poglej Celično jedro in Steroidni hormon
To Hate
To Hate je bila slovenska melodična death metal skupina iz Ceršaka.
Poglej Celično jedro in To Hate
Ubikvitin
Molekularna površina ubikvintina Ubikvitin (Ub) je iz 76 aminokislin sestavljen protein, ki ima sposobnost kovalentne vezave, preko lizinskih (Lys) ostankov na druge proteine.
Poglej Celično jedro in Ubikvitin
Vakuola
mitohondriji (10) vakuola (11) citoplazma (citosol) (12) lizosom (13) centrioli Vakuole so celični organeli, obdani s celično membrano, ki se pojavljajo v nekaterih evkariontskih celicah.
Poglej Celično jedro in Vakuola
Virus hepatitisa B
Virus hepatitisa B, okrajšano VHB, je virus iz rodu ortohepadnavirusov, ki je odporen na toploto in občutljiv na kislo okolje, povzroča hepatitis B in se prenaša s krvjo in krvnimi produkti.
Poglej Celično jedro in Virus hepatitisa B
Virus hepatitisa D
Virus hepatitisa D (krajš. HDV ali VHD), tudi virus hepatitisa delta ali agens delta, je satelitski virus z enoverižno, negativno usmerjeno krožno RNK, ki jo obdaja kapsida HBsAg.
Poglej Celično jedro in Virus hepatitisa D
Virus variole
Virus črnih koz ali virus variole (ali Poxvirus hominis ali Poxvirus variolae) je virus iz rodu ortopoksvirusov, ki povzroča črne koze.
Poglej Celično jedro in Virus variole
Virus zika
Virus zika je virus iz rodu flavivirusov, ki se prenaša preko vboda komarjev iz rodu Aedes.
Poglej Celično jedro in Virus zika
Virusi
Vírus je v biologiji zelo majhen patogen, ki se lahko razmnožuje le v živih celicah, saj sam nima celičnih mehanizmov, potrebnih za lastno razmnoževanje.
Poglej Celično jedro in Virusi
Wilsonova bolezen
Wilsonova bolezen ali hepatolentikularna degeneracija je dedna presnovna motnja, ki se deduje avtosomno recesivno, značilnost bolezni pa je kopičenje bakra (Cu) v tkivih.
Poglej Celično jedro in Wilsonova bolezen
Zarodek
Človeški zarodek pri 6 tednih Zarodek ali embrij (grško έμβρυο) je človeški organizem v zgodnji fazi razvoja in sicer do vključno osmega tedna razvoja v maternici.
Poglej Celično jedro in Zarodek
Zaviralec Janusove kinaze
Zaviralci Janusove kinaze, zaviralci JAK ali jakinibi so družine učinkovin, ki zavirajo Janusovo kinazo, uporabljajo se pri zdravljenju nekaterih vnetnih avtoimunskih bolezni, kot so luskavica, revmatoidni artritis, mielofibroza in kronična vnetna črevesna bolezen.
Poglej Celično jedro in Zaviralec Janusove kinaze
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Celično jedro in Zemlja
Zgodovina biologije
Zgodovina biologije obravnava potek raziskovanja življenja, ki se je začel že ob začetkih človeške vrste in traja še danes, ko doživljamo razcvet bioloških panog.
Poglej Celično jedro in Zgodovina biologije
Znanstvena klasifikacija živih bitij
150px Znanstvena klasifikacija ali biološka klasifikacija pomeni razvrščanje živih bitij po znanstvenih merilih.
Poglej Celično jedro in Znanstvena klasifikacija živih bitij
Zrnati endoplazemski retikulum
jedro (3) ribosom (4) vezikel (5) '''zrnati endoplazemski retikulum''' (6) Golgijev aparat (7) citoskelet (8) gladki endoplazemski retikulum (9) mitohondrija (10) vakuola (11) citosol (12) lizosom (13) centriol Zrnati endoplazemski retikulum, tudi granularni endoplazemski retikulum (GER) ali ergastoplazma, je del endoplazemskega retikuluma, ki ima na svoji površini vezane ribosome in je mesto sinteze membranskih in sekrecijskih beljakovin.
Poglej Celično jedro in Zrnati endoplazemski retikulum
Prav tako znan kot Celična jedra, Jedrni protein, Jedrni proteini, Jedro (biologija), Jedro (celica), Karion, Nukleus.