Kazalo
33 odnosi: Adenin, Aristotel, Baza (kemija), Bazni par, Beljakovina, Biologija, Celična membrana, Celično jedro, Celica, Citozin, Deoksiribonukleinska kislina, Downov sindrom, Dvojna vijačnica DNK, Forenzika, Fosil, Gen, Grki, Gvanin, Hipokrat, Iskanje prstnih odtisov DNA, Kislina, Kromosom, Kvantitativna genetika, Mumija, Mutacija, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta v Ljubljani, Organel, Organizem, Populacija (biologija), Timin, Vrsta (biologija), Znanstvena revija, Znanstvenik.
Adenin
Adenin je dušikova baza, ki se nahaja v nukleotidih.
Poglej Genetika in Adenin
Aristotel
Aristótel (Aristŏtélēs), starogrški filozof, * 384 pr. n. št., Stagira, (grška kolonija na makedonskem polotoku Halkidiki), Trakija, † 7. marec 322 pr. n. št., Halkida (Kalcis), otok Evboja (Evbeja, Evbija), (danes Evvoia).
Poglej Genetika in Aristotel
Baza (kemija)
Baza, lug ali lužina je po Arrheniusovi definiciji kemijska spojina, ki ob raztapljanju v vodi bodisi odda hidroksidni ion, bodisi prejme vodikov ion.
Poglej Genetika in Baza (kemija)
Bazni par
Bazni par gvanin-citozin s tremi vodikovimi vezmi Bazni par adenin-timin z dvema vodikovima vezema Bazni par (pogosto okrajšano bp ali samo b) je v molekularni biologiji par nukleotidnih baz na sosednjih komplementarnih verigah DNK ali RNK, ki sta med seboj povezani z vodikovimi vezmi.
Poglej Genetika in Bazni par
Beljakovina
rentgensko kristalografijo. Beljakovína je kompleksna organska molekula, polimer, sestavljen iz najmanj 50 verižno povezanih aminokislin.
Poglej Genetika in Beljakovina
Biologija
Biologíja (bíos - življenje +: logos - beseda, nauka) ali življenjeslovje je naravoslovna veda, ki preučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov in njihovo medsebojno povezanost ter procese v živi naravi od molekularne ravni pa do biosfere.
Poglej Genetika in Biologija
Celična membrana
Shema celične membrane in njenih delov Célična membrána (tudi plazmaléma) je tanka, urejena plast fosfolipidnih molekul in proteinov, ki v celoti obkroža notranjost celice in razmejuje protoplazmo od okolice ter selektivno prepušča izbrane snovi.
Poglej Genetika in Celična membrana
Celično jedro
Skica tipične živalske celice, s prikazanimi subcelularnimi gradniki. Organeli: (1) jedrce (nukleolus) (2) jedro (nukleus, karion) (3) ribosom (4) vezikel (5) zrnati endoplazemski retikulum (ER) (6) Golgijev aparat (7) citoskelet (8) gladki ER (9) mitohondriji (10) vakuola (11) citoplazma (12) lizosom (13) centrioli V celični biologiji je jedro, imenovano tudi nukleus ali karion, z membrano obdan organel, ki ga najdemo v večini evkariontskih celic.
Poglej Genetika in Celično jedro
Celica
Celice epitela, obarvane za keratin (rdeče) in DNK (zeleno). Célica (tudi célula; latinsko cellula - sobica) je osnovna gradbena in funkcionalna enota vseh živih organizmov.
Poglej Genetika in Celica
Citozin
Citozin je dušikova baza, ki je sestavina nukleozidov citidina in deoksicitidina, nukleotidov in nukleinskih kislin.
Poglej Genetika in Citozin
Deoksiribonukleinska kislina
Struktura DNK Deoksiribonukleinska kislina (DNK oziroma DNA) je molekula, ki je nosilka genetske informacije v vseh živih organizmih.
Poglej Genetika in Deoksiribonukleinska kislina
Downov sindrom
Downov sindrom ali trisomija 21 je kromosomska motnja, ki jo povzroči dodatni 21.
Poglej Genetika in Downov sindrom
Dvojna vijačnica DNK
bazne pare ter s tem tvorita dvojnovijačno strukturo. Dvojna vijačnica DNK (tudi dvojni heliks DNK, dvojnovijačna DNK ali dvojnoverižna DNK) je v molekularni biologiji struktura, ki jo tvorita dve antiparalelno potekajoči verigi DNK, ki se združujeta po načelu komplementarnosti baz svojih nukleotidov; vsak polni obrat nastale dvojne vijačnice vsebuje okoli deset nukleotidnih parov.
Poglej Genetika in Dvojna vijačnica DNK
Forenzika
Primerjava obuvala in njegovega odtisa kot ena klasičnih forenzičnih tehnik za ugotavljanje osumljenčeve prisotnosti na mestu zločina Forenzika je skupno ime za znanje iz različnih strok, ki prispevajo k razkrivanju kaznivih dejanj.
Poglej Genetika in Forenzika
Fosil
členonožcev je moč najti tudi v Sloveniji. Fosil, fosilija, fosilni ostanek, ostalina, petrefakt, pa tudi okamenek, okamenica, okamenina in okamnina je okameneli, v kamnini (praviloma v sedimentu, izredno redko v metamorfni kamnini) ohranjen ostanek, odtis ali sled rastlin in živali ter drugih organizmov iz geološke preteklosti.
Poglej Genetika in Fosil
Gen
spajanja izrežejo: protein kodirajo le eksoni. Diagram označuje kot gen regijo okrog 40 baznih parov. V resnici je večina genov več stokrat daljša. Gen je umestljiva regija genomskega zaporedja in ustreza enoti dedovanja s pridruženimi regulatornimi regijami, prepisljivimi regijami in/ali drugimi regijami funkcionalnega zaporedja.
Poglej Genetika in Gen
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Poglej Genetika in Grki
Gvanin
Gvanin je dušikova baza, ki se nahaja v nukleotidih.
Poglej Genetika in Gvanin
Hipokrat
Hipókrat s Kósa (grško Ιπποκράτης: Ippokrátes), grški antični zdravnik, * okoli 460 pr. n. št., egejski otok Kos, Grčija, † okoli 380 pr. n. št., Larisa, Tesalija, Grčija.
Poglej Genetika in Hipokrat
Iskanje prstnih odtisov DNA
Razlike med dolžinami zaporedij VTNR pri šestih posameznikih Iskanje prstnih odtisov DNA (Genetic fingerprinting ali DNA testing) je tehnika za identificiranje posameznikov in ugotavljanje sorodstvenih vezi med njimi izključno na podlagi zaporedja njihove DNA.
Poglej Genetika in Iskanje prstnih odtisov DNA
Kislina
Dušikova kislina je brezbarvna tekočina, katero prosti dušikovi oksidi rjavo obarvajo Kislina (iz latinskega acidus/acēre – kisel) je kemijska spojina, katere vodne raztopine so kislega okusa, pordečijo moder lakmusov papir in z bazami in nekaterimi kovinami tvorijo soli.
Poglej Genetika in Kislina
Kromosom
fazi S. (2) Centromera – stičišče obeh kromatid. (3) Krajša ročica. (4) Daljša ročica. Kromosom je nitasta struktura v celičnem jedru.
Poglej Genetika in Kromosom
Kvantitativna genetika
Kvantitativna genetika je veja genetike, ki preučuje kontinuirane kvantitativno merljive lastnosti in ugotavlja, kolikšen delež variance v fenotipu je mogoče pojasniti z varianco v genotipu oz.
Poglej Genetika in Kvantitativna genetika
Mumija
Mumija iz Britanskega muzeja v Londonu Mumija je fosilni ostanek sesalcev, še posebej ljudi, katerih koža in meso sta se ohranila, potem ko sta bila namerno oz.
Poglej Genetika in Mumija
Mutacija
Mutacije so trajne dedne spremembe genoma, ki jih povzročijo različni dejavniki (mutageni), ki so lahko kemijski (vplivi spojin in elementov, npr. azbest), fizikalni (različna sevanja), biološki (virusi)...
Poglej Genetika in Mutacija
Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta v Ljubljani
Logotip Oddelka za biologijo Oddelek za biologijo je eden od oddelkov Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani v Biološkem središču ob levem bregu Glinščice na Večni poti v Ljubljani, nasproti Živalskega vrta, nekoliko odmaknjen od preostalega kompleksa Biotehniške fakultete.
Poglej Genetika in Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta v Ljubljani
Organel
jedro (3) ribosom (4) vezikel (5) zrnati endoplazemski retikulum (6) Golgijev aparat (7) citoskelet (8) gladki endoplazemski retikulum (9) mitohondrija (10) vakuola (11) citosol (12) lizosom (13) centriol Organel, tudi organček, je strukturna in funkcionalna enota celice, kjer potekajo presnovni in drugi procesi ločeno od preostalega dela celice.
Poglej Genetika in Organel
Organizem
V biologiji in ekologiji je organizem (grško organon - orodje) živeč kompleksni adaptivni sistem organov, ki drug na drugega vplivajo tako, da delujejo kot bolj ali manj stabilna celota.
Poglej Genetika in Organizem
Populacija (biologija)
Populacija je v biologiji skupina organizmov iste vrste, ki zasedajo nek prostor v nekem času.
Poglej Genetika in Populacija (biologija)
Timin
Timin je dušikova baza, ki se nahaja v nukleotidih.
Poglej Genetika in Timin
Vrsta (biologija)
Vŕsta (latinsko species) je v biologiji ena od osnovnih biodiverzitetnih kategorij.
Poglej Genetika in Vrsta (biologija)
Znanstvena revija
Univerze baskovske države Znanstvena revija je periodična publikacija, ki jo izdaja akademska ali druga znanstvena ustanova, v njej pa so objavljeni članki, ki opisujejo nova znanstvena odkritja, zaradi česar so bistvenega pomena za napredek znanosti.
Poglej Genetika in Znanstvena revija
Znanstvenik
Znanstvenik se ukvarja z znanostjo in pri tem uporablja znanstvene metode.
Poglej Genetika in Znanstvenik
Prav tako znan kot Genetik.