Kazalo
104 odnosi: Acetilsalicilna kislina, Agrum, Alkohol, Aluminijev klorid, Amin, Aminokislina, Amonijak, Amonijev nitrat, Analgetik, Antacid, Antipiretik, Asparaginska kislina, Atom, Atomsko jedro, Želodec, Baza (kemija), Beljakovina, Benzen, Borov trifluorid, Borova kislina, Brønsted–Lowryjeva teorija kislin in baz, Brom, Bromovodikova kislina, Celična membrana, Celično dihanje, Cianovodikova kislina, Cink, Cinkov oksid, Citosol, Citronska kislina, Deoksiribonukleinska kislina, Dušik, Dušikova kislina, Elektroliza, Encim, Ester, Etanojska kislina, Fenilalanin, Fluoroborova kislina, Fluorovodikova kislina, Fosfolipid, Fosforjeva kislina, Gilbert Newton Lewis, Glicin, Halogen, Hidrid, Hidroliza, Histidin, Ibuprofen, Ion, ... Razširi indeks (54 več) »
- Kisline
- Kislinsko-bazna kemija
Acetilsalicilna kislina
Acetílsalicílna kislína, tudi aspirín, je salicilatna učinkovina, ki se pogosto uporablja kot analgetik (blaži bolečino), antipiretik (znižuje telesno temperaturo) in antiflogistik (zavira vnetje).
Poglej Kislina in Acetilsalicilna kislina
Agrum
Agrumi so kultivirane vrste in križanci iz družine rutičevk (Rutaceae), ki rastejo v oblikah sadnih dreves ali grmov, kakor tudi njih plodovi.
Poglej Kislina in Agrum
Alkohol
Model molekule etanola. Funkcionalna skupina alkohola. Na ogljikov atom so lahko vezani trije vodikovi atomi ali ena, dve ali tri (lahko različne) alkilne skupine. Alkoholi (iz arabskega الغول, al-ġuḥl) so organske spojine, v katerih je hidroksilna skupina (–OH) vezana na ogljikov atom v alkilni ali substituirani alkilni skupini.
Poglej Kislina in Alkohol
Aluminijev klorid
Aluminijev klorid je anorganska spojina s formulo AlCl3.
Poglej Kislina in Aluminijev klorid
Amin
Splošna zgradba amina. Amini so organske spojine s funkcionalno skupino, ki vsebuje dušikov atom s parom neveznih elektronov.
Poglej Kislina in Amin
Aminokislina
Amínokislína je v kemiji na splošno vsaka molekula, ki vsebuje tako aminsko (–NH2) kot karboksilno (–COOH) funkcionalno skupino.
Poglej Kislina in Aminokislina
Amonijak
Amonijak (tudi azan ali amoniak) je brezbarven plin neprijetnega vonja.
Poglej Kislina in Amonijak
Amonijev nitrat
Amonijev nitrat (NH4NO3) je sol, ki nastane z združitvijo amonijaka in dušikove kisline in se največ uporablja kot dušikovo gnojilo in eksploziv.
Poglej Kislina in Amonijev nitrat
Analgetik
Analgetiki so protibolečinska zdravila in imajo po ATC-klasifikaciji oznako N02.
Poglej Kislina in Analgetik
Antacid
Antacidi so skupina zdravil, ki se uporabljajo za zmanjševanje kislosti želodčnega soka.
Poglej Kislina in Antacid
Antipiretik
Antipirétik ali protivročinsko zdravilo je zdravilo za zniževanje povišane telesne temperature (vročine).
Poglej Kislina in Antipiretik
Asparaginska kislina
Asparaginska kislina (okrajšano kot Asp ali D; Asx ali B sta okrajšavi tako za asparagin kot za asparaginsko kislino) je α-aminokislina s kemijsko formulo HO2CCH(NH2)CH2CO2H.
Poglej Kislina in Asparaginska kislina
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Poglej Kislina in Atom
Atomsko jedro
Atómsko jêdro je osrednji del atoma in predstavlja večino (več kot 99,9 %) mase atoma.
Poglej Kislina in Atomsko jedro
Želodec
stomach) leži med požiralnikom in tankim črevesom. Želódec (ali στόμαχος, stómahos) je votli mišični organ, del prebavnega trakta, ki deluje kot vitalni prebavni organ.
Poglej Kislina in Želodec
Baza (kemija)
Baza, lug ali lužina je po Arrheniusovi definiciji kemijska spojina, ki ob raztapljanju v vodi bodisi odda hidroksidni ion, bodisi prejme vodikov ion.
Poglej Kislina in Baza (kemija)
Beljakovina
rentgensko kristalografijo. Beljakovína je kompleksna organska molekula, polimer, sestavljen iz najmanj 50 verižno povezanih aminokislin.
Poglej Kislina in Beljakovina
Benzen
Benzen ali benzol je aromatska kemična spojina s formulo C6H6.
Poglej Kislina in Benzen
Borov trifluorid
Borov trifluorid je kemijska spojina s formulo BF3.
Poglej Kislina in Borov trifluorid
Borova kislina
Borova kislina ali vodikov borat (latinsko acidum boricum) je šibka kislina s formulo H3BO3, ki se včasih piše tudi kot B(OH)3.
Poglej Kislina in Borova kislina
Brønsted–Lowryjeva teorija kislin in baz
Brønsted–Lowryjeva teorija kislin in baz je teorija, ki sta jo leta 1923 neodvisno eden od drugega predlagala danski fizikalni kemik Johannes Nicolaus Brönsted in angleški fizikalni kemik Thomas Martin Lowry.
Poglej Kislina in Brønsted–Lowryjeva teorija kislin in baz
Brom
Bróm (latinsko bromum iz grške besede bromos - smrad) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Br in atomsko število 35.
Poglej Kislina in Brom
Bromovodikova kislina
Bromovodikova kislina je raztopina vodikovega bromida v vodi.
Poglej Kislina in Bromovodikova kislina
Celična membrana
Shema celične membrane in njenih delov Célična membrána (tudi plazmaléma) je tanka, urejena plast fosfolipidnih molekul in proteinov, ki v celoti obkroža notranjost celice in razmejuje protoplazmo od okolice ter selektivno prepušča izbrane snovi.
Poglej Kislina in Celična membrana
Celično dihanje
Celično dihanje ali celična respiracija je skupek presnovnih (metabolnih) reakcij in procesov, ki potekajo v celicah organizmov, in v katerih se kemična energija kisikovih molekul Schmidt-Rohr, K. (2020).
Poglej Kislina in Celično dihanje
Cianovodikova kislina
Cianovodikova kislina (tudi vodikov cianid) je spojina z molekulsko formulo HCN, ki nastane, ko plinasti vodikov cianid raztopimo v vodi.
Poglej Kislina in Cianovodikova kislina
Cink
Cínk (latinsko zincum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Zn in atomsko število 30.
Poglej Kislina in Cink
Cinkov oksid
Cinkov oksid je anorganska spojina s kemijsko formulo ZnO.
Poglej Kislina in Cinkov oksid
Citosol
Citosól je tekoči del citoplazme evkariontske ali prokariontske celice.
Poglej Kislina in Citosol
Citronska kislina
Citronska kislina C6H8O7 je šibka organska kislina, ki je po sestavi podobna vitaminu C. Vsebuje jo večina sadja, največ je vsebujejo citrusi, kot so limone in pomaranče.
Poglej Kislina in Citronska kislina
Deoksiribonukleinska kislina
Struktura DNK Deoksiribonukleinska kislina (DNK oziroma DNA) je molekula, ki je nosilka genetske informacije v vseh živih organizmih.
Poglej Kislina in Deoksiribonukleinska kislina
Dušik
Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.
Poglej Kislina in Dušik
Dušikova kislina
Dušikova kislina (pravilneje dušikova(V) kislina) je zelo močna kislina s kemijsko formulo HNO3.
Poglej Kislina in Dušikova kislina
Elektroliza
Aparat za elektrolizo Elektrolíza je kemijski postopek, s pomočjo katerega se izvaja redukcija in oksidacija kemijskih elementov oz.
Poglej Kislina in Elektroliza
Encim
TIM. TIM je katalitično popoln encim, kar pomeni, da je njegova hitrost pretvorbe omejena ali skoraj omejena na difuzijsko hitrost substrata. Encim ali fermènt (grško ενζυμον - v kvasu, od tod tudi slovensko ime kvasína) je beljakovina ali beljakovinski kompleks, ki katalizira biokemične reakcije v živih ali neživih celicah, kar pomeni, da uravnava hitrost in smer teh reakcij, pri čemer se sam ne porablja in se trajno ne spremeni.
Poglej Kislina in Encim
Ester
Karboksiliran ester: R in R` predstavljata katerokoli alkilno ali arilno skupino. Ester je kemijska spojina, ki nastane ob reakciji alkoholov in karboksilnih kislin ob povišani temperaturi (180 °C) in prisotnosti žveplove kisline, ki je higroskopna (nase veže atome vodika in kisika v razmerju 2:1 (nase veže molekule vode)).
Poglej Kislina in Ester
Etanojska kislina
Ocetna kislina (pravilneje etanojska kislina, formula CH3COOH) je organska kislina.
Poglej Kislina in Etanojska kislina
Fenilalanin
Fenilalanin (skrajšano Phe ali F) je α - aminokislina s formulo C6H5CH2CH(NH2)COOH.
Poglej Kislina in Fenilalanin
Fluoroborova kislina
Fluoroborova kislina je kemična spojina s kemično formulo HBF4.
Poglej Kislina in Fluoroborova kislina
Fluorovodikova kislina
Fluorovodikova kislina je vodna raztopina vodikovega fluorida (HF).
Poglej Kislina in Fluorovodikova kislina
Fosfolipid
Fosfolipíd je molekula, predstavnik polarnih maščob.
Poglej Kislina in Fosfolipid
Fosforjeva kislina
Fosforjeva, ortofosforjeva ali natančneje fosforjeva(V) kislina) je anorganska kislina s kemijsko formulo H3PO4. Kislina nastane z raztapljanjem difosforjevega pentaoksida (P2O5) v vodi. Fosforjev pentaoksid nastaja z zgorevanjem fosforja. Fosforjeva(V) kislina vsebuje tri vodikove atome, zato disociira v treh stopnjah: H3PO4 → H2PO4 + H3O H3PO4 → H1PO4 + 2H3O H3PO4 → PO4 + 3H3O Zaradi treh predhodnih vodikovih atomov ima kislina strokovno predpono orto, ki velja za kisline z več H atomi.
Poglej Kislina in Fosforjeva kislina
Gilbert Newton Lewis
Gilbert Newton Lewis, ameriški kemik, * 23. oktober 1875, Weymouth, Massachusetts, ZDA, † 23. marec 1946, Berkeley, Kalifornija, ZDA.
Poglej Kislina in Gilbert Newton Lewis
Glicin
Glicin (skrajšano Gly ali G), je najmanjša od 20 aminokislin, ki jih je običajno srečati v beljakovinah; glicin je tudi najmanjša možna amino kislina - namesto stranske verige kot pri drugih amino kislinah je v glicinu najti en sam vodik.
Poglej Kislina in Glicin
Halogen
Halogeni elementi (brez astata) Halogeni ali halogeni elementi so skupina nekovin, ki tvorijo 17.
Poglej Kislina in Halogen
Hidrid
Hidrid je binarna spojina z vodikom (spojina med vodikom in še enim elementom), v kateri je vodik bolj ali manj elektronegativen del molekule te spojine.
Poglej Kislina in Hidrid
Hidroliza
Hidroliza (iz grščine hydro.
Poglej Kislina in Hidroliza
Histidin
Histidin (iz grškega ἱστός - tkivo), okrajšano kot His ali H, je α-aminokislina z imidazolno funkcionalno skupino.
Poglej Kislina in Histidin
Ibuprofen
Ibuprofén (izpeljano iz kemijskega imena izobutilfenilpropionska kislina) je nesteroidna protivnetna učinkovina s protivnetnim, protivročinskim in protibolečinskim učinkom.
Poglej Kislina in Ibuprofen
Ion
Ion je eno ali mnogoatomni električno nabiti delec, ki nastane, če se atomu, molekuli ali »skupini atomov« odvzame ali doda en ali več elektronov.
Poglej Kislina in Ion
Ionska vez
Iónska véz ali héteropolarna véz je kemijska vez med različnima kemijskima elementoma, od katerih je eden kovina, npr.
Poglej Kislina in Ionska vez
Izolevcin
Izolevcin (okrajšano kot Ile ali I) je α-aminokislina s kemijsko formulo HO2CCH(NH2)CH(CH3)CH2CH3.
Poglej Kislina in Izolevcin
Izomer
Izomeri so v kemiji snovi z enako molekulsko formulo in različno strukturno formulo.
Poglej Kislina in Izomer
Jod
Jód (latinsko iodum) (iz starogrške besede iódes - vijoličast) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol I in atomsko število 53.
Poglej Kislina in Jod
Johannes Nicolaus Brønsted
Johannes Nicolaus Brønsted, danski fizikalni kemik, * 22. februar 1879, Varde, Danska, 17. december 1947, København, Danska.
Poglej Kislina in Johannes Nicolaus Brønsted
Karbokation
Metenij Metanij Karbokation je ion s pozitivno nabitim ogljikovim atomom.
Poglej Kislina in Karbokation
Karboksilna kislina
Struktura karboksilne kisline. Trirazsežnostni model karboksilne skupine Karboksílne kislíne so organske spojine, ki vsebujejo eno ali več karboksilnih skupin, ki se običajno pišejo kot.
Poglej Kislina in Karboksilna kislina
Kation
Kátion je ion s pozitivnim električnim nabojem, ki pri elektrolizi potuje proti katodi.
Poglej Kislina in Kation
Kemijsko ravnotežje
Kemijsko ravnotežje je stanje reverzibilne kemijske reakcije, v katerem sta hitrosti nastajanja produktov iz reaktantov in reaktantov iz produktov enaki.
Poglej Kislina in Kemijsko ravnotežje
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Poglej Kislina in Kisik
Kislina
Dušikova kislina je brezbarvna tekočina, katero prosti dušikovi oksidi rjavo obarvajo Kislina (iz latinskega acidus/acēre – kisel) je kemijska spojina, katere vodne raztopine so kislega okusa, pordečijo moder lakmusov papir in z bazami in nekaterimi kovinami tvorijo soli.
Poglej Kislina in Kislina
Klorovodikova kislina
Klorovodikova kislina je vodna raztopina vodikovega klorida (HCl).
Poglej Kislina in Klorovodikova kislina
Korozija
Korozija Korozíja je razdiralni napad na kovino in najpogosteje temelji na elektrokemijskih reakcijah, ki potekajo zaradi termodinamske nestabilnosti materiala v nekem okolju.
Poglej Kislina in Korozija
Kovalentna vez
Kovalentna vez dve vodikovih atomov s skupnim elektronskim parom. Kovalentna vez je kemijska vez, ki nastane med dvema raznovrstnima ali istovrstnima nekovinama ali dvema kovinskima atomoma, ko dva atoma prispevata po enega ali več elektronov v skupni elektronski par, ki atoma poveže v molekulo.
Poglej Kislina in Kovalentna vez
Kovina
Kristali galija Vroče kovanje Kovína je kemijski element.
Poglej Kislina in Kovina
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Kislina in Latinščina
Levcin
Levcin (okrajšano kot Leu ali L) je α-aminokislina s kemijsko formulo HO2CCH(NH2)CH2CH(CH3)2.
Poglej Kislina in Levcin
Lewisova teorija kislin in baz
Lewisova kislina je molekularna entiteta (in ustrezna kemijska vrsta), ki je akceptor (prejemnik) elektronskega para in zato sposobna reagirati z Lewisovo bazo, pri čemer nastane Lewisov adukt.
Poglej Kislina in Lewisova teorija kislin in baz
Lizin
Lizin (skrajšano Lys ali K), (kodirata ga kodona AAA in AAG) je ɑ-aminokislina, ki se uporablja v biosintezi proteinov.
Poglej Kislina in Lizin
Maščobe
Načelna strukturna formula za maščobe. R1, R2 in R3 so oznake za radikale maščobnih kislin. Maščobe (živalsko maščobo v prehrani imenujemo mast) in maščobna olja so organske kemijske spojine, ki imajo velik pomen v zgradbi živih bitij.
Poglej Kislina in Maščobe
Maščobna kislina
Maščôbna kislína je v organski kemiji in še posebej biokemiji, karboksilna kislina, pogosto z dolgimi alifatskimi verigami, ki so lahko nasičene ali nenasičene.
Poglej Kislina in Maščobna kislina
Metionin
Metionin (okrajšano Met ali M; kodira ga kodon AUG) je α-amino kislina, ki se uporablja v biosintezi proteinov.
Poglej Kislina in Metionin
Mlečna kislina
Vzorec mlečne kisline Mlečna kislina (IUPAC-ime: 2-hidroksipropanojska kislina, v uporabi je tudi ime propan-2-olska kislina) je šibka karboksilna kislina s tremi ogljikovimi atomi, s kemijsko formulo C3H6O3.
Poglej Kislina in Mlečna kislina
Mravlje
Mravlje (znanstveno ime Formicidae, latinsko formica - mravlja) so po kriteriju števila vrst zelo uspešna družina kožekrilcev, v katero uvrščamo preko 12.000 danes živečih opisanih vrst žuželk.
Poglej Kislina in Mravlje
Mravljinčna kislina
Mravljínčna kislína (tudi mravljična kislina, pravilneje metanójska kislína) je najpreprostejša karboksilna kislina.
Poglej Kislina in Mravljinčna kislina
Nukleinska kislina
Nukleinska ali jedrna kislina je velemolekula, sestavljena iz monomerov, imenovanih nukleotidi.
Poglej Kislina in Nukleinska kislina
Ogljikov hidrat
200x200_pik Ogljikov hidrat ali ogljikohidrat (s tujko karbohidrat in saharid) je organska spojina, ki jo v razmerju 1:2:1 gradijo atomi ogljika, vodika in kisika.
Poglej Kislina in Ogljikov hidrat
Ogljikova kislina
Ogljikova kislina je zelo šibka kislina s kemijsko formulo H2CO3.
Poglej Kislina in Ogljikova kislina
Ogljikovodik
Surovo nafto v več korakih predelajo v ustrezne ogljikovodike za gorivo in druge namene. Ogljikovodik (skovanka iz besed ogljik in vodik) je organska spojina, ki je zgrajena izključno iz ogljika in vodika.
Poglej Kislina in Ogljikovodik
Oksalna kislina
Oksalna kislina je organska spojina s formulo H2C2O4.
Poglej Kislina in Oksalna kislina
Oksidacijsko stanje
Oksidacijsko stanje je v kemiji indikator stopnje oksidacije atoma ali kemijske spojine.
Poglej Kislina in Oksidacijsko stanje
Penicilini
Osnovna struktura penicilinov. Na mestu "R" se nahajajo različne strukture. Penicilini so skupina antibiotikov, ki so naravni produkti nekaterih gliv (iz rodu čopičastih plesni (Penicillium)) ali pa so polsintetičnega izvora.
Poglej Kislina in Penicilini
Pepsin
Pepsin je prebavni encim, proteaza, ki razgradi beljakovine do polipeptidov.
Poglej Kislina in Pepsin
PH
pH je merilo za koncentracijo oksonijevih ionov v raztopini, in s tem posledično za njeno kislost ali alkalnost.
Poglej Kislina in PH
Polarnost
Polárnost kovalentne vezi je pojav, ko si dva ali več atomov, povezanih s kovalentno vezjo, »nepravično« oz.
Poglej Kislina in Polarnost
Polisaharid
Polisaharidi so polimerne strukture ogljikovih hidratov, kjer so posamezne enote (mono- ali disaharidi) povezane z glikozidno vezjo.
Poglej Kislina in Polisaharid
Polistiren
Lonček za jogurt iz polistirena Polistiren (IUPAC ime poli(1-fenileten-1,2-diil), standardna okrajšava PS) je aromatski polimer stirena (feniletena) z molekulsko formulo (H5C6-CH.
Poglej Kislina in Polistiren
Proton
Zgradba protona Protón je stabilen jedrski delec z maso 1,6726 · 10-27 kg in pozitivnim električnim nabojem 1,6022 · 10-19 As.
Poglej Kislina in Proton
Ribonukleinska kislina
Ribonukleinska kislina (RNK oziroma RNA) je, tako kot DNK, dolga molekula, ki opravlja vrsto ključnih funkcij v živih organizmih.
Poglej Kislina in Ribonukleinska kislina
Sečna kislina
Sečna kislina je slabo topna organska kislina, ki je tudi končni produkt presnove purinov pri sesalcih.
Poglej Kislina in Sečna kislina
Seznam kislin
Seznam kislin.
Poglej Kislina in Seznam kislin
Sol
Kristali soli Kuhinjska sol oziroma krajše sol je nujna sestavina velike večine jedi, pogosto tudi sladkih.
Poglej Kislina in Sol
Spojina
Spojína se v kemiji imenuje snov, ki jo sestavljata dva ali več kemičnih elementov (prvin) v stalnem razmerju, ki določa spojino.
Poglej Kislina in Spojina
Superkislina
300px Po definiciji so superkisline tiste kisline, ki so bolj kisle od 100% H2SO4.
Poglej Kislina in Superkislina
Svante August Arrhenius
Svante August Arrhenius, švedski fizik in kemik oz.
Poglej Kislina in Svante August Arrhenius
Thomas Martin Lowry
Thomas Martin Lowry, angleški fizikalni kemik, * 26. oktober 1874, † 2. november 1936.
Poglej Kislina in Thomas Martin Lowry
Treonin
Treonin (okrajšano kot Thr ali T), je esencialna aminokislina, kar pomeni, da ga človeško telo samo ne more proizvesti, zato ga mora prejemati s hrano.
Poglej Kislina in Treonin
Triptofan
Triptofan (skrajšano Trp ali W) je nepolarna in aromatska aminokislina s formulo C11H12N2O2.
Poglej Kislina in Triptofan
Valin
Valin (okrajšano kot Val ali V) je α-aminokislina s kemijsko formulo.
Poglej Kislina in Valin
Vinska kislina
Vinska kislina je bela kristalinična dvoprotonska organska kislina, dihidroksilni derivat jantarne kisline.
Poglej Kislina in Vinska kislina
Vitamin
Vitamín (vita življenje, amin vsebujoč dušik) je skupno ime za skupino biološko aktivnih organskih spojin, katerih prisotnost v krvi pripomore danemu živemu organizmu pri vzpostavljanju zdravstvenega ravnotežja.
Poglej Kislina in Vitamin
Vitamin C
Vitamin C (askorbinska kislina) je vodotopen vitamin.
Poglej Kislina in Vitamin C
Vodikov klorid
Vodikov klorid je kemijska spojina vodika in klora s formulo HCl.
Poglej Kislina in Vodikov klorid
Zdravilo
Zdravila v različnih oblikah thumb Zdravilo je pripravek, ki se uporablja za zdravljenje, lajšanje, preprečevanje ali odkrivanje bolezni oziroma je namenjen za učinkovanje na zgradbo telesa ali njegovo delovanje.
Poglej Kislina in Zdravilo
Glej tudi
Kisline
Kislinsko-bazna kemija
Prav tako znan kot Anorganska kislina, Kisline, Močna kislina, Organska kislina, Organske kisline.