Kazalo
69 odnosi: Aditiv, Akrolein, Anion, Število E, Biokemija, Butanojska kislina, Carl Wilhelm Scheele, Delni tlak, Eritrocit, Etanojska kislina, Etanol, Farmacevtika, Fermentacija, Glikogen, Glukoza, Higroskopnost, Ion, Γ-aminomaslena kislina, Jöns Jacob Berzelius, Jetra, Jogurt, Kalij, Karboksilna kislina, Katalizator, Kazein, Kefir, Kemijska formula, Kiralnost (kemija), Kisik, Kislina, Klorid, Kozmetika, Krebsov cikel, Kri, Kumis, Likvor, Louis Pasteur, Medicina, Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo, Miš, Mišica, Mitohondrij, Mleko, Možgani, Natrijev klorid, Nevroglija, Nevron, Ogljik, Opeklina, Operacija (medicina), ... Razširi indeks (19 več) »
- Fiziologija telesne aktivnosti
- Konservansi
Aditiv
Aditiv ali prehranski dodatek je kemični dodatek živilu, ki se uporablja z namenom konzerviranja, zgoščevanja ali razredčevanja, obarvanja ali »dodajanja« arom le-temu.
Poglej Mlečna kislina in Aditiv
Akrolein
Akrolein (sistematsko ime propenal, molekulska formula: C3H4O; racionalna formula: CH2.
Poglej Mlečna kislina in Akrolein
Anion
Ánion je ion z negativnim električnim nabojem, ki pri elektrolizi potuje proti anodi (pozitivno nabiti elektrodi).
Poglej Mlečna kislina in Anion
Število E
Označevanje aditivov s števili E (pogovorno ejekov) je razvila Evropska gospodarska skupnost (EEC) za uskladitev zakonodaje in lažje mednarodno trgovanje z živili.
Poglej Mlečna kislina in Število E
Biokemija
Biokemíja je interdisciplinarna veda, ki preučuje kemijske snovi in procese, ki se odvijajo v organizmih: rastlinah, živalih in mikroorganizmih.
Poglej Mlečna kislina in Biokemija
Butanojska kislina
Masléna kislína (iz grškega βούτῡρον - maslo, IUPAC-ime: butanojska kislina) je karboksilna kislina s kemijsko formulo CH3CH2CH2-COOH.
Poglej Mlečna kislina in Butanojska kislina
Carl Wilhelm Scheele
Carl Wilhelm Scheele, švedsko-nemški kemik in farmacevt, * 9. december 1742, Stralsund, Švedska Pomeranija (zdaj Nemčija), † 21. maj 1786, Köping, Švedska.
Poglej Mlečna kislina in Carl Wilhelm Scheele
Delni tlak
Délni tlák (tudi parciálni tlák) je tlak, ki ga v mešanici plinov v posodi s prostornino V pri temperaturi T pripišemo posameznemu plinu.
Poglej Mlečna kislina in Delni tlak
Eritrocit
Človeške rdeče krvničke Rdeče krvničke ali eritrocíti so krvne celice, ki oskrbujejo telo s kisikom.
Poglej Mlečna kislina in Eritrocit
Etanojska kislina
Ocetna kislina (pravilneje etanojska kislina, formula CH3COOH) je organska kislina.
Poglej Mlečna kislina in Etanojska kislina
Etanol
Etanol, tudi etilni alkohol, je alkohol s kemijsko formulo je C2H5OH.
Poglej Mlečna kislina in Etanol
Farmacevtika
Farmacevtika je področje farmacije, ki se ukvarja z načrtovanjem in izdelavo farmacevtskih pripravkov (zdravil).
Poglej Mlečna kislina in Farmacevtika
Fermentacija
CO2 tvorijo peno na površini fermentacijske zmesi. Pregled etanolne fermentacije. Ena molekula glukoze razpade na dve molekuli piruvata (1). Energija te eksotermne reakcije se porablja za vezavo anorganskih fosfatov na ATP in pretvorbo NAD+ v NADH. Molekuli piruvata nato razpadeta na dve molekuli etanala, pri čemer kot stranski produkt nastaneta še dve molekuli CO2 (2).
Poglej Mlečna kislina in Fermentacija
Glikogen
Model, ki ponazarja kemijsko strukturo glikogena, zgrajenega iz številnih monomernih enot (glukoznih molekul). Glikogen je polisaharid in predstavlja osnovno obliko uskladiščene glukoze v živalskih, glivnih in nekaterih bakterijskih celicah.
Poglej Mlečna kislina in Glikogen
Glukoza
Glukoza (D-glukoza; tudi grozdni sladkor, dekstroza, krvni sladkor) je enostavni sladkor (monosaharid) z molekulsko formulo C6H12O6.
Poglej Mlečna kislina in Glukoza
Higroskopnost
Higroskopnost je zmožnost snovi vezati vodo nase z absorpcijo ali adsorpcijo.
Poglej Mlečna kislina in Higroskopnost
Ion
Ion je eno ali mnogoatomni električno nabiti delec, ki nastane, če se atomu, molekuli ali »skupini atomov« odvzame ali doda en ali več elektronov.
Poglej Mlečna kislina in Ion
Γ-aminomaslena kislina
γ-aminobutanojska kislina oz.
Poglej Mlečna kislina in Γ-aminomaslena kislina
Jöns Jacob Berzelius
Jöns Jacob Berzelius, švedski kemik, * 20. avgust 1779, Väversunda, pokrajina Östergötland, Švedska, † 7. avgust 1848, Stockholm, Švedska.
Poglej Mlečna kislina in Jöns Jacob Berzelius
Jetra
Jetra so eden največjih organov človeškega telesa Jetra so za vretenčarje značilen organ.
Poglej Mlečna kislina in Jetra
Jogurt
Jogurt Jogurt je mlečni proizvod, ki nastane z bakterijsko fermentacijo mleka.
Poglej Mlečna kislina in Jogurt
Kalij
Kálij je kemični element v periodnem sistemu elementov z znakom K in atomskim številom 19.
Poglej Mlečna kislina in Kalij
Karboksilna kislina
Struktura karboksilne kisline. Trirazsežnostni model karboksilne skupine Karboksílne kislíne so organske spojine, ki vsebujejo eno ali več karboksilnih skupin, ki se običajno pišejo kot.
Poglej Mlečna kislina in Karboksilna kislina
Katalizator
Katalizátor je v kemiji snov, ki zmanjšuje aktivacijsko energijo snovi.
Poglej Mlečna kislina in Katalizator
Kazein
Kazeín (iz latinskega) ali sirnína je glavna beljakovina v mleku prežvekovalcev (npr. v kravjem mleku).
Poglej Mlečna kislina in Kazein
Kefir
Kefirna gobica Kefír je napitek iz skisanega polnovrednega ali posnetega kravjega mleka.
Poglej Mlečna kislina in Kefir
Kemijska formula
Kemijska formula je simbolični ali grafični prikaz sestave oziroma zgradbe molekule kemijske spojine.
Poglej Mlečna kislina in Kemijska formula
Kiralnost (kemija)
aminokisline (''S'')-Alanin (levo) in (''R'')-alanin (desno) v zwitterionski obliki pri nevtralnem pH Királnost je geometrijska lastnost nekaterih molekul in ionov.
Poglej Mlečna kislina in Kiralnost (kemija)
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Poglej Mlečna kislina in Kisik
Kislina
Dušikova kislina je brezbarvna tekočina, katero prosti dušikovi oksidi rjavo obarvajo Kislina (iz latinskega acidus/acēre – kisel) je kemijska spojina, katere vodne raztopine so kislega okusa, pordečijo moder lakmusov papir in z bazami in nekaterimi kovinami tvorijo soli.
Poglej Mlečna kislina in Kislina
Klorid
Kloridi so različne spojine s klorom, kar izključuje klorove spojine s kisikom in fluorom, kjer ima klor pozitivno vrednost oksidacijskega števila, saj sta elementa kisik in fluor bolj elektronegativna od klora in lahko le-tega oksidirata.
Poglej Mlečna kislina in Klorid
Kozmetika
Kozmetika je skupno ime za snovi, ki se uporabljajo za to, da spremenijo izgled ali vonj človeškega telesa.
Poglej Mlečna kislina in Kozmetika
Krebsov cikel
Cikel citronske kisline (poznan tudi pod imenom cikel trikarboksilnih kislin ali Krebsov cikel - imenovan po Hansu Aldolfu Krebsu, ki je prvi prepoznal cikel) je zaporedje več kemijskih reakcij, ki potekajo v živih celicah, pri tem pa uporabljajo kisik kot del celičnega metabolizma.
Poglej Mlečna kislina in Krebsov cikel
Kri
vrstičnim elektronskim mikroskopom. Krí je tekoče tkivo, zgrajeno iz številnih vrst specializiranih celic in tekoče medceličnine (krvne plazme).
Poglej Mlečna kislina in Kri
Kumis
Domač mongolski ''airag'', ki je fermentiral v plastičnem sodu v ozadju Kumis (včasih zapisano kumiss, koumiss ali kumys, қымыз, kimiz) je fermentiran mlečni izdelek, tradicionalno pripravljen iz kobiljega mleka, obstaja pa tudi različica iz oslovskega.
Poglej Mlečna kislina in Kumis
Likvor
Likvor v štirih epruvetah Možgansko-hrbtenjačna tekočina, cerebrospinalna tekočina ali likvor (CSF) (latinsko liquor cerebrospinalis) je bistra, brezbarvna telesna tekočina, ki obdaja možgane in hrbtenjačo, nastaja pa v horoidnem pletežu štirih možganskih prekatov (levi in desni lateralni prekat, tretji prekat, četrti prekat).
Poglej Mlečna kislina in Likvor
Louis Pasteur
Louis Pasteur, francoski mikrobiolog in kemik, * 27. december 1822, Dole, Jura, Francija, † 28. september 1895, Saint-Cloud, Hauts-de-Seine, Francija.
Poglej Mlečna kislina in Louis Pasteur
Medicina
Medicina je v širšem pomenu veda in delovanje, usmerjeno k preprečitvi in zdravljenju bolezni in povrnitvi zdravja ljudi, v ožjem pa povezana z dejavnostjo zdravnikov.
Poglej Mlečna kislina in Medicina
Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo
Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo (angleško The International Union of Pure and Applied Chemistry, kratica IUPAC) je mednarodna nevladna organizacija ustanovljena leta 1919 posvečena napredku kemije.
Poglej Mlečna kislina in Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo
Miš
Miš v naravnem okolju Miš (znanstveno ime Mus) je majhen, pogosto škodljiv glodavec, z dolgim, golim repom, ki se hrani z živili, poljskimi pridelki.
Poglej Mlečna kislina in Miš
Mišica
Diagram ramenske mišice Mišica je organ, ki s krčenjem omogoča gibanje telesnega dela.
Poglej Mlečna kislina in Mišica
Mitohondrij
Elektronska mikrografija mitohondrija Mitohondrij je membranska struktura (struktura obdana z dvema biološkima membranama) oziroma kompartment evcite, ki služi celičnemu dihanju.
Poglej Mlečna kislina in Mitohondrij
Mleko
Kozarec mleka Mléko najpogosteje pomeni hranljivo tekočino, ki nastaja v mlečnih žlezah samic sesalcev.
Poglej Mlečna kislina in Mleko
Možgani
Možgani šimpanza Možgáni so središče živčevja vseh vretenčarjev in večine nevretenčarjev.
Poglej Mlečna kislina in Možgani
Natrijev klorid
Natrijev klorid, imenovan tudi sol, navadna sol, namizna sol ali halit, je ionska spojina s kemijsko formulo NaCl.
Poglej Mlečna kislina in Natrijev klorid
Nevroglija
podgane Nevroglija (tudi samo glija) je živčno oporno tkivo, ki ga sestavljajo različne vrste nevroglijskih celic.
Poglej Mlečna kislina in Nevroglija
Nevron
Nevroni, živčne celice ali ganglijske celice so glavni gradniki živčevja.
Poglej Mlečna kislina in Nevron
Ogljik
Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.
Poglej Mlečna kislina in Ogljik
Opeklina
Opeklina prve stopnje (sončna opeklina). Opeklina je akutna lokalna okvara tkiva (zlasti kože) zaradi učinkovanja vročine, sevanja, kemikalij ali elektrike.
Poglej Mlečna kislina in Opeklina
Operacija (medicina)
Operácija je v medicini zdravniški poseg z namenom odstraniti oboleli ali poškodovani del telesa ali tujek ali vzpostaviti normalno delovanje dela telesa.
Poglej Mlečna kislina in Operacija (medicina)
PH
pH je merilo za koncentracijo oksonijevih ionov v raztopini, in s tem posledično za njeno kislost ali alkalnost.
Poglej Mlečna kislina in PH
Piruvična kislina
Pirúvična kislína je monokarboksilna oksokislina s formulo CH3-CO-COOH.
Poglej Mlečna kislina in Piruvična kislina
Poškodba
Poškodba je kakršna koli sprememba stvari, pogosto fizičnega objekta, zaradi katere stvar ni več v svojem prvotnem neokrnjenem stanju.
Poglej Mlečna kislina in Poškodba
Podgana
Podgane (znanstveno ime Rattus) spadajo med sesalce (natančneje med glodavce).
Poglej Mlečna kislina in Podgana
Poliester
Poliester so polimerne umetne snovi, narejene s polikondenzacijo karboksilnih kislin z večvalentnimi alkoholi, zanje je značilna estrska -CO-O-skupina.
Poglej Mlečna kislina in Poliester
Porod
Novorojenček in mati takoj po porodu Porod (latinsko partus) je zadnja stopnja nosečnosti, pri kateri plod zapusti maternico.
Poglej Mlečna kislina in Porod
Proton
Zgradba protona Protón je stabilen jedrski delec z maso 1,6726 · 10-27 kg in pozitivnim električnim nabojem 1,6022 · 10-19 As.
Poglej Mlečna kislina in Proton
Redoks reakcija
Zgorevanje je redoksreakcija, v kateri se les oksidira s kisikom iz zraka v ogljikov dioksid in vodo. Redoksreakcija ali redukcijsko-oksidacijska reakcija je vsaka kemijska reakcija, v kateri atomi spremenijo svoje oksidacijsko stanje.
Poglej Mlečna kislina in Redoks reakcija
Rojstvo
Ženska med rojevanjem na porodnem stolu, okoli 1515. Rojstvo (telitev pri živini in kotitev pri ostalih sesalcih) označuje pri živalih zaključek obdobja zarodka, ko postane osebek neodvisen od materinega telesa oz.
Poglej Mlečna kislina in Rojstvo
Sesalci
Sesálci (znanstveno ime Mammalia) so najvišje razviti razred vretenčarjev in s tem tudi najbolj razvite živali.
Poglej Mlečna kislina in Sesalci
Sir
Sìr je mlečni izdelek, narejen iz prešane sirnine, ki s sirotko nastane pri koagulaciji mleka.
Poglej Mlečna kislina in Sir
Skeletna mišica
Zgradba skeletne mišice Skeletne mišice so mišice, ki so predvsem pod zavednim nadzorom, so odgovorne za premikanje in gibanje telesa, na primer mišice v spodnjih in zgornjih okončinah.
Poglej Mlečna kislina in Skeletna mišica
Srčna mišičnina
Srčna mišičnina (imenovana tudi srčna mišica ali miokardij) je ena od treh vrst mišičnine pri vretenčarjih, drugi dve pa sta skeletna in gladka mišičnina.
Poglej Mlečna kislina in Srčna mišičnina
Substrat
Substrat, reaktant, izhodna snov, podlaga; predvsem v biokemiji: snov ali skupina snovi, na katere deluje encim (mešanica encimov).
Poglej Mlečna kislina in Substrat
Tek
Tek je način gibanja, ki ljudem in drugim živim bitjem omogoča hitrejše premikanje.
Poglej Mlečna kislina in Tek
Toničnost
celice. Toničnost ali toniciteta, poznana tudi kot efektivna osmolarnost, je kvalitativna mera za razlikovanje osmotskega tlaka med dvema raztopinama, običajno predeljenima s celično polprepustno (semipermeabilno) membrano.
Poglej Mlečna kislina in Toničnost
Usta
Usta Usta ali ustna votlina so odprtina na glavi, skozi katero žival ali človek jé hrano.
Poglej Mlečna kislina in Usta
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.
Poglej Mlečna kislina in Voda
Vrenje
Vrenje v mlaki obdani z vročim kamenjem v parku Yellowstone Vrénje je tako uparevanje (uparjanje) kapljevine, pri katerem nastaja para ne le na zunanji prosti površini, ampak tudi znotraj kapljevine v obliki mehurjev (mehurčkov).
Poglej Mlečna kislina in Vrenje
Glej tudi
Fiziologija telesne aktivnosti
Konservansi
Prav tako znan kot Laktat.