Kazalo
88 odnosi: Adenin, Alanin, Aminokislina, Arginin, Asparagin, Asparaginska kislina, ATP-sintaza, Živčni prenašalec, Beljakovina, Biofizika, Biomolekula, Celična membrana, Celično signaliziranje, Celica, Celuloza, Cistein, Citozin, Deoksiribonukleinska kislina, Disaharid, Elektronski mikroskop, Encim, Esencialne aminokisline, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani, Farmacija, Fenilalanin, Fosfolipid, Friedrich Wöhler, Fruktoza, Genetika, Genetski kod, Glicin, Glikogen, Glikolipidi, Glikoliza, Globin, Glukoza, Glutamin, Glutaminska kislina, Gvanin, Histidin, Izolevcin, Jedrska magnetna resonanca, Kataliza, Kemija, Kemijska reakcija, Kmetijstvo, Kozmetika, Krebsov cikel, Kromatografija, Kruh, ... Razširi indeks (38 več) »
- Biotehnologija
- Molekularna biologija
Adenin
Adenin je dušikova baza, ki se nahaja v nukleotidih.
Poglej Biokemija in Adenin
Alanin
Alanin (okrajšano kot Ala ali A)) je α-aminokislina s kemijsko formulo CH3CH(NH2)COOH. L-izomer je ena od 20 proteinogenih aminokislin (ki v človeškem organizmu tvorijo beljakovine). Kodoni, ki zapisujejo alanin, so GCU, GCC, GCA in GCG. Alanin je nepolarna aminokislina. V beljakovinah je L-alanin druga najbolj zastopana aminokislina, takoj za levcinom (7,8 % vseh aminokislin v vzorcu 1.150 beljakovin).
Poglej Biokemija in Alanin
Aminokislina
Amínokislína je v kemiji na splošno vsaka molekula, ki vsebuje tako aminsko (–NH2) kot karboksilno (–COOH) funkcionalno skupino.
Poglej Biokemija in Aminokislina
Arginin
Arginin (okrajšano kot Arg ali R) je α-aminokislina.
Poglej Biokemija in Arginin
Asparagin
Asparagin (okrajšano kot Asn ali N; Asx ali B sta okrajšavi tako za asparagin kot za asparaginsko kislino) je ena od 20 proteinogenih aminokislin (ki v človeškem organizmu tvorijo beljakovine).
Poglej Biokemija in Asparagin
Asparaginska kislina
Asparaginska kislina (okrajšano kot Asp ali D; Asx ali B sta okrajšavi tako za asparagin kot za asparaginsko kislino) je α-aminokislina s kemijsko formulo HO2CCH(NH2)CH2CO2H.
Poglej Biokemija in Asparaginska kislina
ATP-sintaza
ATP-sintaza je encim, ki katalizira reakcijo sinteze adenozina trifosfata iz adenozina difosfata in neorganskega fosfata.
Poglej Biokemija in ATP-sintaza
Živčni prenašalec
Živčni prenašalci ali nevrotransmitorji so skupina heterogenih biokemičnih snovi, ki prenašajo informacije med nevroni preko sinaps.
Poglej Biokemija in Živčni prenašalec
Beljakovina
rentgensko kristalografijo. Beljakovína je kompleksna organska molekula, polimer, sestavljen iz najmanj 50 verižno povezanih aminokislin.
Poglej Biokemija in Beljakovina
Biofizika
Bíofizika (tudi biolóška fízika) je interdisciplinarna veda, ki preučuje fizikalne vidike biologije.
Poglej Biokemija in Biofizika
Biomolekula
Struktura biomolekule mioglobina Biomolekula oz.
Poglej Biokemija in Biomolekula
Celična membrana
Shema celične membrane in njenih delov Célična membrána (tudi plazmaléma) je tanka, urejena plast fosfolipidnih molekul in proteinov, ki v celoti obkroža notranjost celice in razmejuje protoplazmo od okolice ter selektivno prepušča izbrane snovi.
Poglej Biokemija in Celična membrana
Celično signaliziranje
Celično signaliziranje je molekulski mehanizem, s katerim celica zazna in se odzove na zunanje dražljaje ter pošilja sporočila drugim celicam.
Poglej Biokemija in Celično signaliziranje
Celica
Celice epitela, obarvane za keratin (rdeče) in DNK (zeleno). Célica (tudi célula; latinsko cellula - sobica) je osnovna gradbena in funkcionalna enota vseh živih organizmov.
Poglej Biokemija in Celica
Celuloza
Molekuli glukoze, povezani z vezjo β-1,4. Celuloza je naraven polimer, ki spada med polisaharide, ki so skupina ogljikovih hidratov.
Poglej Biokemija in Celuloza
Cistein
Cistein (okrajšano Cys ali C) je α-aminokislina s kemijsko formulo HO2CCH(NH2)CH2SH.
Poglej Biokemija in Cistein
Citozin
Citozin je dušikova baza, ki je sestavina nukleozidov citidina in deoksicitidina, nukleotidov in nukleinskih kislin.
Poglej Biokemija in Citozin
Deoksiribonukleinska kislina
Struktura DNK Deoksiribonukleinska kislina (DNK oziroma DNA) je molekula, ki je nosilka genetske informacije v vseh živih organizmih.
Poglej Biokemija in Deoksiribonukleinska kislina
Disaharid
Disaharidi so sestavljeni iz dveh monosaharidov. Na sliki je trehaloza. Disaharid je ogljikov hidrat, ki nastane s tvorbo glikozidne vezi med dvema monosaharidoma.
Poglej Biokemija in Disaharid
Elektronski mikroskop
Sodoben presevni elektronski mikroskop cvetnega prahu, posneta z vrstičnim elektronskim mikroskopom Elektronski mikroskop je vrsta mikroskopa, ki kot vir osvetlitve uporablja elektronski snop, s katerim je možno slikanje preučevanega vzorca z zelo veliko ločljivostjo.
Poglej Biokemija in Elektronski mikroskop
Encim
TIM. TIM je katalitično popoln encim, kar pomeni, da je njegova hitrost pretvorbe omejena ali skoraj omejena na difuzijsko hitrost substrata. Encim ali fermènt (grško ενζυμον - v kvasu, od tod tudi slovensko ime kvasína) je beljakovina ali beljakovinski kompleks, ki katalizira biokemične reakcije v živih ali neživih celicah, kar pomeni, da uravnava hitrost in smer teh reakcij, pri čemer se sam ne porablja in se trajno ne spremeni.
Poglej Biokemija in Encim
Esencialne aminokisline
Esencialne aminokisline prejemamo z zdravo prehrano. Esencialne aminokisline so tiste proteinogene aminokisline, ki jih organizem ne more sintetizirati sam, zato jim mora dobivati s hrano.
Poglej Biokemija in Esencialne aminokisline
Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani
Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo (kratica FKKT) je fakulteta, ki je članica Univerze v Ljubljani.
Poglej Biokemija in Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani
Farmacija
XIV Farmacíja, tudi zdraviloslovje, (starogrško φάρμακον: fármakon – zdravilo) je znanstvena veda o zdravilih.
Poglej Biokemija in Farmacija
Fenilalanin
Fenilalanin (skrajšano Phe ali F) je α - aminokislina s formulo C6H5CH2CH(NH2)COOH.
Poglej Biokemija in Fenilalanin
Fosfolipid
Fosfolipíd je molekula, predstavnik polarnih maščob.
Poglej Biokemija in Fosfolipid
Friedrich Wöhler
Friedrich Wöhler, nemški kemik, * 31. julij 1800, Eschersheim pri Frankfurtu na Maini, Hessen, Nemčija, † 23. september 1882, Göttingen.
Poglej Biokemija in Friedrich Wöhler
Fruktoza
Kemijska struktura fruktoze sličica Fruktoza ali sadni sladkor je ogljikov hidrat, natančneje enostaven ogljikov hidrat ali monosaharid.
Poglej Biokemija in Fruktoza
Genetika
Genetika je panoga biologije, ki proučuje dedovanje, lastnosti genov in DNK.
Poglej Biokemija in Genetika
Genetski kod
Shema prevajanja DNK (mRNK je izpuščena) Genetski kod oz.
Poglej Biokemija in Genetski kod
Glicin
Glicin (skrajšano Gly ali G), je najmanjša od 20 aminokislin, ki jih je običajno srečati v beljakovinah; glicin je tudi najmanjša možna amino kislina - namesto stranske verige kot pri drugih amino kislinah je v glicinu najti en sam vodik.
Poglej Biokemija in Glicin
Glikogen
Model, ki ponazarja kemijsko strukturo glikogena, zgrajenega iz številnih monomernih enot (glukoznih molekul). Glikogen je polisaharid in predstavlja osnovno obliko uskladiščene glukoze v živalskih, glivnih in nekaterih bakterijskih celicah.
Poglej Biokemija in Glikogen
Glikolipidi
Kemična zgradba glikolipidov. Glikolipidi (gr. glykys.
Poglej Biokemija in Glikolipidi
Glikoliza
Glikoliza ali glikolitična pot, ponekod tudi Embden-Meyerhofova pot, je prva faza celičnega dihanja, ki se odvija v celični citoplazmi, in v kateri se molekula glukoze razgradi do piruvata (aniona piruvične kisline), pri čemer pride do nastanka energijsko bogatih molekul adenozina trifosfata (ATP) in koencima nikotinamidadenindinukleotida (NADH).
Poglej Biokemija in Glikoliza
Globin
Trirazsežnostna struktura hemoglobina. Štiri podenote so prikazane v rdeči in modri, hemske skupine pa v zeleni barvi. Globini so velika skupina beljakovin, prisotnih v številnih organizmih, ki nase vežejo hemsko strukturo.
Poglej Biokemija in Globin
Glukoza
Glukoza (D-glukoza; tudi grozdni sladkor, dekstroza, krvni sladkor) je enostavni sladkor (monosaharid) z molekulsko formulo C6H12O6.
Poglej Biokemija in Glukoza
Glutamin
L-glutamin, okrajšano Gln ali Q, je ena izmed proteinogenih (beljakovinotvornih), za človeka neesencialnih aminokislin.
Poglej Biokemija in Glutamin
Glutaminska kislina
Glutaminska kislina (okrajšano kot Glu ali E) je ena od 20 proteinogenih aminokislin (aminokisline, ki v telesu tvorijo beljakovine).
Poglej Biokemija in Glutaminska kislina
Gvanin
Gvanin je dušikova baza, ki se nahaja v nukleotidih.
Poglej Biokemija in Gvanin
Histidin
Histidin (iz grškega ἱστός - tkivo), okrajšano kot His ali H, je α-aminokislina z imidazolno funkcionalno skupino.
Poglej Biokemija in Histidin
Izolevcin
Izolevcin (okrajšano kot Ile ali I) je α-aminokislina s kemijsko formulo HO2CCH(NH2)CH(CH3)CH2CH3.
Poglej Biokemija in Izolevcin
Jedrska magnetna resonanca
300 MHz jedrsko magnetno-resonančni spektrometer Jêdrska magnétna resonánca je fizikalni pojav, ki opisuje interakcijo magnetnih momentov atomskih jeder z elektromagnetnim poljem s frekvenco enako lastni frekvenci jeder.
Poglej Biokemija in Jedrska magnetna resonanca
Kataliza
Kataliza je postopek povečanja reakcijske hitrosti kemijske reakcije z dodajanjem snovi, znane kot katalizator.
Poglej Biokemija in Kataliza
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Poglej Biokemija in Kemija
Kemijska reakcija
Zgorevanje je kemijska reakcija, pri kateri les s kisikom iz zraka oksidira v ogljikov dioksid in vodo Kémijska reákcija je proces, v katerem pride do trajne spremembe kemijskih in fizikalnih lastnosti snovi.
Poglej Biokemija in Kemijska reakcija
Kmetijstvo
polje. Kmetíjstvo ali agrikultúra je človekova dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem rastlin in živali za hrano in surovine, običajno udomačenih živali in kulturnih rastlin, ki jih je skozi generacije odbiral človek za čim večji pridelek.
Poglej Biokemija in Kmetijstvo
Kozmetika
Kozmetika je skupno ime za snovi, ki se uporabljajo za to, da spremenijo izgled ali vonj človeškega telesa.
Poglej Biokemija in Kozmetika
Krebsov cikel
Cikel citronske kisline (poznan tudi pod imenom cikel trikarboksilnih kislin ali Krebsov cikel - imenovan po Hansu Aldolfu Krebsu, ki je prvi prepoznal cikel) je zaporedje več kemijskih reakcij, ki potekajo v živih celicah, pri tem pa uporabljajo kisik kot del celičnega metabolizma.
Poglej Biokemija in Krebsov cikel
Kromatografija
Frakcije klorofila, ločene s papirno kromatografijo Kromatografíja je družina tehnik analitične kemije za ločevanje zmesi.
Poglej Biokemija in Kromatografija
Kruh
Kruh je osnovno živilo, spečeno iz testa, zamesenega najmanj iz moke, vode in vzhajalnega sredstva, navadno kvasa.
Poglej Biokemija in Kruh
Kvas
Suhi kvas Kvas je organska snov, ki jo sestavlja ena ali več vrst glivic kvasovk.
Poglej Biokemija in Kvas
Levcin
Levcin (okrajšano kot Leu ali L) je α-aminokislina s kemijsko formulo HO2CCH(NH2)CH2CH(CH3)2.
Poglej Biokemija in Levcin
Lipid
triacilgliceroli (trigliceridi). V biologiji in biokemiji lipidi predstavljajo velike biomolekule, topne v nepolarnih (organskih) topilih.
Poglej Biokemija in Lipid
Lizin
Lizin (skrajšano Lys ali K), (kodirata ga kodona AAA in AAG) je ɑ-aminokislina, ki se uporablja v biosintezi proteinov.
Poglej Biokemija in Lizin
Maščobna kislina
Maščôbna kislína je v organski kemiji in še posebej biokemiji, karboksilna kislina, pogosto z dolgimi alifatskimi verigami, ki so lahko nasičene ali nenasičene.
Poglej Biokemija in Maščobna kislina
Medicina
Medicina je v širšem pomenu veda in delovanje, usmerjeno k preprečitvi in zdravljenju bolezni in povrnitvi zdravja ljudi, v ožjem pa povezana z dejavnostjo zdravnikov.
Poglej Biokemija in Medicina
Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani
Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani (kratica UL MF) je fakulteta, ki je članica Univerze v Ljubljani.
Poglej Biokemija in Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani
Metionin
Metionin (okrajšano Met ali M; kodira ga kodon AUG) je α-amino kislina, ki se uporablja v biosintezi proteinov.
Poglej Biokemija in Metionin
Mikroorganizem
Míkroorganízem, mikrób, klíca ali drobnoživka je organizem, ki je tako droben, da ni viden s prostim očesom, in ga lahko opazujemo le skozi mikroskop.
Poglej Biokemija in Mikroorganizem
Molekularna biologija
Molekularna biologija se ukvarja s proučevanjem genskega zapisa oziroma njegovega izražanja, prepisovanja.
Poglej Biokemija in Molekularna biologija
Monosaharid
Monosaharidi (iz grščine manos-eden, saharid-sladkor) ali enostavni ogljikovi hidrati so najbolj osnovne enote ogljikovih hidratov oz.
Poglej Biokemija in Monosaharid
Morfologija (biologija)
Morfologija je panoga biologije, ki proučuje obliko in zgradbo organizmov.
Poglej Biokemija in Morfologija (biologija)
Mutacija
Mutacije so trajne dedne spremembe genoma, ki jih povzročijo različni dejavniki (mutageni), ki so lahko kemijski (vplivi spojin in elementov, npr. azbest), fizikalni (različna sevanja), biološki (virusi)...
Poglej Biokemija in Mutacija
Nukleinska kislina
Nukleinska ali jedrna kislina je velemolekula, sestavljena iz monomerov, imenovanih nukleotidi.
Poglej Biokemija in Nukleinska kislina
Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta v Ljubljani
Logotip Oddelka za biologijo Oddelek za biologijo je eden od oddelkov Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani v Biološkem središču ob levem bregu Glinščice na Večni poti v Ljubljani, nasproti Živalskega vrta, nekoliko odmaknjen od preostalega kompleksa Biotehniške fakultete.
Poglej Biokemija in Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta v Ljubljani
Ogljikov hidrat
200x200_pik Ogljikov hidrat ali ogljikohidrat (s tujko karbohidrat in saharid) je organska spojina, ki jo v razmerju 1:2:1 gradijo atomi ogljika, vodika in kisika.
Poglej Biokemija in Ogljikov hidrat
Organizem
V biologiji in ekologiji je organizem (grško organon - orodje) živeč kompleksni adaptivni sistem organov, ki drug na drugega vplivajo tako, da delujejo kot bolj ali manj stabilna celota.
Poglej Biokemija in Organizem
Organska kemija
Struktura najenostavnejšega ogljikovodika metana Organska kemija je veja kemije, ki z znanstvenimi metodami preučuje zgradbo, lastnosti, sestavo, reakcije in pripravo (s sintezo ali kako drugače) ogljikovih spojin.
Poglej Biokemija in Organska kemija
Peptid
'''L-alanin'''). Peptíd je spojina dveh ali več aminokislinskih ostankov, povezanih s peptidno vezjo.
Poglej Biokemija in Peptid
Peptidna vez
Nastanek peptidne vezi z odcepom vode Peptidna vez je kovalentna kemijska vez, ki nastane z vezavo karboksilne skupine ene in amino skupine druge molekule, pri čemer se sprosti molekula vode (H2O).
Poglej Biokemija in Peptidna vez
Polisaharid
Polisaharidi so polimerne strukture ogljikovih hidratov, kjer so posamezne enote (mono- ali disaharidi) povezane z glikozidno vezjo.
Poglej Biokemija in Polisaharid
Prolin
Prolin (skrajšano Pro ali P; kodirajo ga s kodoni CCU, CCC, CCA, in CCG) je α-amino kislina, ki se uporablja v biosintezi proteinov.
Poglej Biokemija in Prolin
Rastline
Rastlíne (znanstveno ime Plantae) so eno izmed kraljestev živih bitij, v katerega uvrščamo približno 300.000 danes znanih vrst.
Poglej Biokemija in Rastline
Ribonukleinska kislina
Ribonukleinska kislina (RNK oziroma RNA) je, tako kot DNK, dolga molekula, ki opravlja vrsto ključnih funkcij v živih organizmih.
Poglej Biokemija in Ribonukleinska kislina
Seč
Človeška sečila Seč ali urin (latinsko urina) je tekočina, ki jo izločajo ledvice preko sečnih poti.
Poglej Biokemija in Seč
Serin
Serin (skrajšano Ser ali S) je polarna aminokislina.
Poglej Biokemija in Serin
Seznam slovenskih biokemikov
Seznam slovenskih biokemikov in biotehnologov ter molekularnih genetikov/biologov.
Poglej Biokemija in Seznam slovenskih biokemikov
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Poglej Biokemija in Snov
Steroid
1785f Steroid je organska spojina s štirimi obroči, razporejenimi v določeno molekularno konfiguracijo.
Poglej Biokemija in Steroid
Timin
Timin je dušikova baza, ki se nahaja v nukleotidih.
Poglej Biokemija in Timin
Tirozin
Tirozin (Tyr ali Y) ali 4-hidroksifenilalanin, je ena od 22 aminokislin, ki jih celice potrebujejo za sintezo beljakovin.
Poglej Biokemija in Tirozin
Treonin
Treonin (okrajšano kot Thr ali T), je esencialna aminokislina, kar pomeni, da ga človeško telo samo ne more proizvesti, zato ga mora prejemati s hrano.
Poglej Biokemija in Treonin
Triptofan
Triptofan (skrajšano Trp ali W) je nepolarna in aromatska aminokislina s formulo C11H12N2O2.
Poglej Biokemija in Triptofan
Univerza v Ljubljani
Univerza v Ljubljani je najstarejša in s 40.000 študenti (v študijskem letu 2016/17) največja univerza v Sloveniji.
Poglej Biokemija in Univerza v Ljubljani
Uracil
Uracil je dušikova baza, ki se nahaja v nukleotidih.
Poglej Biokemija in Uracil
Valin
Valin (okrajšano kot Val ali V) je α-aminokislina s kemijsko formulo.
Poglej Biokemija in Valin
Znanost
Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.
Poglej Biokemija in Znanost
20. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 17. stoletje | 18. stoletje | 19. stoletje | 20.
Poglej Biokemija in 20. stoletje
Glej tudi
Biotehnologija
Molekularna biologija
Prav tako znan kot Biokemik.