Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Organska kemija

Index Organska kemija

Struktura najenostavnejšega ogljikovodika metana Organska kemija je veja kemije, ki z znanstvenimi metodami preučuje zgradbo, lastnosti, sestavo, reakcije in pripravo (s sintezo ali kako drugače) ogljikovih spojin.

143 odnosi: Acetilsalicilna kislina, Adicija, Agregatno stanje, Aliciklična spojina, Alifatska spojina, Alkaloid, Alkan, Alken, Alkin, Alkohol, Alotropija, Amid, Amin, Aminokislina, Anorganska kemija, Aromatičnost, Baker, Barva, Barvilo, Bayer, Belgijci, Beljakovina, Benzen, Biokemija, Celuloza, Ciklopropan, DDT, Deoksiribonukleinska kislina, Destilacija, Dušik, Ekstrakcija, Encim, Ester, Etanol, Eter, Farmakologija, Fosfor, Frakcionirna destilacija, Friedrich August Kekulé, Friedrich Wöhler, Funkcionalna skupina, Furan, Glikogen, Glukoza, Gorenje (kemija), Gostota, Grafit, Grignardova reakcija, Halogen, Holesterol, ..., Homologna vrsta, Hormon, Hrana, Insekticid, Jedrska magnetna resonanca, Kafra, Karbid, Karboksilna kislina, Karbonat, Katalizator, Kemična vez, Kemija, Kemijska reakcija, Kinin, Kisik, Kost, Krebsov cikel, Kristalizacija, Kristalografija, Kromatografija, Lipid, Lomni količnik, LSD, Maščobe, Maščobna kislina, Mednarodna standardna knjižna številka, Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo, Mednarodni kemijski identifikator, Metan, Michel-Eugène Chevreul, Milo, Molekulska masa, Monomer, Monosaharid, Nafta, Najlon, Nobelova nagrada za kemijo, Nukleinska kislina, Ogljik, Ogljikovodik, Oksid, Optična aktivnost, Oseltamivir, Paul Ehrlich, Piperidin, Plastika, Polieten, Polimer, Polimerizacija, Polisaharid, Polistiren, Polivinilklorid, Prehodni element, Prosta entalpija, Purin, Radikal, Redoks reakcija, Ribonukleinska kislina, Seč, Sečnina, Sifilis, Silicij, Skeletna formula, Sladkor, SMILES, Spektroskopija, Spojina, Steklo, Steroid, Sublimacija, Substitucija, Tališče, Terpen, Topilo, Trdnost, Trdota, Valenca, Vodik, Vodikova vez, Vrelišče, Zdravilo, Zob, 1816, 1828, 1856, 1857, 1858, 1874, 19. stoletje, 1903, 1907, 1909, 20. stoletje. Razširi indeks (93 več) »

Acetilsalicilna kislina

Acetílsalicílna kislína, tudi aspirín, je salicilatna učinkovina, ki se pogosto uporablja kot analgetik (blaži bolečino), antipiretik (znižuje telesno temperaturo) in antiflogistik (zavira vnetje).

Novo!!: Organska kemija in Acetilsalicilna kislina · Poglej več »

Adicija

Adicija klora na eten. Adicija je organska kemijska reakcija, v kateri se praviloma dve, lahko pa tudi več molekul spojijo v večjo molekulo.

Novo!!: Organska kemija in Adicija · Poglej več »

Agregatno stanje

Teslovega navitja in zrak okrog oblakov. Agregátno stánje je stanje snovi, določeno z značilnimi makroskopskimi značilnostmi in z urejenostjo atomov oziroma molekul.

Novo!!: Organska kemija in Agregatno stanje · Poglej več »

Aliciklična spojina

Najmanjša aliciklična spojina je ciklopropan. Aliciklične spojine ali alicikli so ogljikovodiki z najmanj enim ogljikovim obročem, ki nimajo aromatskih lastnosti.

Novo!!: Organska kemija in Aliciklična spojina · Poglej več »

Alifatska spojina

Alifatske spojine, alifatski ogljikovodiki ali alifati (iz grškega aleiphar – olje, mast) so organske spojine ogljika in vodika, ki ne vsebujejo aromatskih obročev.

Novo!!: Organska kemija in Alifatska spojina · Poglej več »

Alkaloid

Alkaloídi so organske spojine, navadno z bazičnimi lastnostmi.

Novo!!: Organska kemija in Alkaloid · Poglej več »

Alkan

Model molekule metana Alkani, znani tudi kot parafini, so kemijske spojine ogljika (C) in vodika (H).

Novo!!: Organska kemija in Alkan · Poglej več »

Alken

Struturna formula in model etena, najpreprostejšega alkena. Alkeni ali olefini so nenasičeni ogljikovodiki (spojine ogljika in vodika), ki imajo v verigi ogljikovih atomov eno dvojno vez.

Novo!!: Organska kemija in Alken · Poglej več »

Alkin

etina, najpreprostejšega alkina. Alkin je nenasičen ogljikovodik, ki ima med ogljikovimi atomi vsaj eno trojno vez -C≡C-.

Novo!!: Organska kemija in Alkin · Poglej več »

Alkohol

Model molekule etanola.Funkcionalna skupina alkohola. Na ogljikov atom so lahko vezani trije vodikovi atomi ali ena, dve ali tri (lahko različne) alkilne skupine. Alkoholi (iz arabskega الغول‎, al-ġuḥl) so organske spojine, v katerih je hidroksilna skupina (–OH) vezana na ogljikov atom v alkilni ali substituirani alkilni skupini.

Novo!!: Organska kemija in Alkohol · Poglej več »

Alotropija

Alotropíja (grško allos - drugi + tropos - obrat) je pojav, ki označuje, da se neki kemijski elementi pojavljajo v več oblikah z različnimi fizikalnimi lastnostmi (alotropskimi modifikacijami).

Novo!!: Organska kemija in Alotropija · Poglej več »

Amid

Amidna funkcionalna skupina ''n'' molekulskih orbital v formamidu. V kemiji je amid ena od dveh vrst spojin.

Novo!!: Organska kemija in Amid · Poglej več »

Amin

Splošna zgradba amina. Amini so organske spojine s funkcionalno skupino, ki vsebuje dušikov atom s parom neveznih elektronov.

Novo!!: Organska kemija in Amin · Poglej več »

Aminokislina

Amínokislína je v kemiji na splošno vsaka molekula, ki vsebuje tako aminsko (–NH2) kot karboksilno (–COOH) funkcionalno skupino.

Novo!!: Organska kemija in Aminokislina · Poglej več »

Anorganska kemija

'''Anorganske spojine so zelo raznolike:''' '''A:''' Diboran (B2H6) ima nenavadne vezi, v katerih si trije atomi delijo dva elektrona. '''B:''' Cezijev klorid (CsCl) ima enostavno kubično kristalno strukturo. '''C:''' Fp2 je organokovinski kompleks. '''D:''' Silikoni imajo mnogo značilnosti organskih polimerov. '''E:''' Grubbsov katalizator je zelo zapletena spojina za katero jo odkritelj leta 2005 dobil Nobelovo nagrado za kemijo. '''F:''' Zeoliti se uporabljajo kot molekularna sita. '''G:''' Bakrov(II) acetat je tudi teoretike presenetil s svojim diamagnetizmom. Anorganska kemija je prirodoslovna znanost in veja kemije, ki preučuje zgradbo in fizikalno-kemijske lastnosti anorganskih spojin.

Novo!!: Organska kemija in Anorganska kemija · Poglej več »

Aromatičnost

Aromatičnost je kemijska lastnost nekaterih organskih cikličnih spojin, ki daje konjugiranim obročem z nenasičenimi vezmi, neveznimi elektronskimi pari ali praznimi orbitalami večjo stabilnost, kot bi jo pričakovali od same konjugacije.

Novo!!: Organska kemija in Aromatičnost · Poglej več »

Baker

right Báker (latinsko cuprum) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cu in atomsko število 29.

Novo!!: Organska kemija in Baker · Poglej več »

Barva

Bárva je občutek, ki (pri ljudeh) izhaja iz zmožnosti očesa za ločevanje treh različnih filtriranih slik.

Novo!!: Organska kemija in Barva · Poglej več »

Barvilo

Barvílo je sredstvo za barvanje, ki so ga do srede 19. stoletja izdelovali iz naravnih snovi in sicer.

Novo!!: Organska kemija in Barvilo · Poglej več »

Bayer

Bayer AG je nemško kemično in farmacevtsko podjetje, ustanovljeno leta 1863.

Novo!!: Organska kemija in Bayer · Poglej več »

Belgijci

Belgijci so multietnični narod, ki živi na področju Belgije.

Novo!!: Organska kemija in Belgijci · Poglej več »

Beljakovina

rentgensko kristalografijo. Beljakovína je kompleksna organska molekula, polimer sestavljen iz najmanj 50 verižno povezanih aminokislin.

Novo!!: Organska kemija in Beljakovina · Poglej več »

Benzen

Benzen ali benzol je aromatska kemična spojina s formulo C6H6.

Novo!!: Organska kemija in Benzen · Poglej več »

Biokemija

Biokemíja je interdisciplinarna veda, ki preučuje kemične snovi in procese, ki se odvijajo v organizmih: rastlinah, živalih in mikroorganizmih.

Novo!!: Organska kemija in Biokemija · Poglej več »

Celuloza

Molekuli glukoze, povezani z vezjo β-1,4. Celuloza je naraven polimer, ki spada med polisaharide, ki so skupina ogljikovih hidratov.

Novo!!: Organska kemija in Celuloza · Poglej več »

Ciklopropan

Ciklopropan je cikloalkan z molekulsko formulo C3H6; sestavljen je iz treh ogljikovih atomov med seboj povezanih v obliki obroča, pri čemer je ogljikov atom ob dveh vodikovih atomov.

Novo!!: Organska kemija in Ciklopropan · Poglej več »

DDT

DDT (kratica trivialnega imena Dikloro-Difenil-Trikloroetan) je aromatska klorova spojina, eden najbolj znanih sintetičnih pesticidov.

Novo!!: Organska kemija in DDT · Poglej več »

Deoksiribonukleinska kislina

Struktura DNK Deoksiribonukleinska kislina (DNK oziroma DNA) je molekula, ki je nosilka genetske informacije v vseh živih organizmih.

Novo!!: Organska kemija in Deoksiribonukleinska kislina · Poglej več »

Destilacija

Destilacija je termodifuzijska operacija, pri kateri ločujemo komponente na osnovi njihovih različnih hlapnosti izraženimi s temperaturo vrelišč.

Novo!!: Organska kemija in Destilacija · Poglej več »

Dušik

Dušík (latinsko nitrogenium) je kemični element v periodnem sistemu s simbolom N in atomskim številom 7.

Novo!!: Organska kemija in Dušik · Poglej več »

Ekstrakcija

Ekstrakcija ali izluževanje je kemijska metoda, ki omogoča prenos molekul želene snovi iz trdne zmesi ali raztopine v drugo tekočo fazo s pomočjo topila.

Novo!!: Organska kemija in Ekstrakcija · Poglej več »

Encim

TIM. TIM je katalitično popoln encim, kar pomeni, da je njegova hitrost pretvorbe omejena ali skoraj omejena na difuzijsko hitrost substrata. Encim ali fermènt (grško - v kvasu, od tod tudi slovensko ime kvasína) je beljakovina ali beljakovinski kompleks, ki katalizira biokemične reakcije v živih ali neživih celicah, kar pomeni, da uravnava hitrost in smer teh reakcij, pri čemer se sam ne porablja in se trajno ne spremeni.

Novo!!: Organska kemija in Encim · Poglej več »

Ester

Karboksiliran ester: R in R` predstavljata katerokoli alkilno ali arilno skupino. Ester je kemijska spojina, ki nastane ob reakciji alkoholov in karboksilnih kislin ob povišani temperaturi (180 °C) in prisotnosti žveplove kisline, ki je higroskopna (nase veže atome vodika in kisika v razmerju 2:1 (nase veže molekule vode)).

Novo!!: Organska kemija in Ester · Poglej več »

Etanol

Etanol, tudi etilni alkohol, je alkohol s kemijsko formulo je C2H5OH.

Novo!!: Organska kemija in Etanol · Poglej več »

Eter

Splošna struktura etrov. Članek se nanaša na razred organskih spojin z etrsko funkcionalno skupino -O-.

Novo!!: Organska kemija in Eter · Poglej več »

Farmakologija

Farmakologija (iz grških besed φάρμακον - zdravilo in λόγος - veda) je veda, ki proučuje medsebojno delovanje zdravila in organizma.

Novo!!: Organska kemija in Farmakologija · Poglej več »

Fosfor

Fósfor (latinsko phosphorus) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol P in atomsko število 15.

Novo!!: Organska kemija in Fosfor · Poglej več »

Frakcionirna destilacija

Stolpi za frakcionirno destilacijo v rafineriji Frakcionirna destilacija je ločevalni postopek, poseben način destilacije za ločevanje zmesi glede na vrelišče njenih komponent (»frakcij«).

Novo!!: Organska kemija in Frakcionirna destilacija · Poglej več »

Friedrich August Kekulé

Friedrich August Kekulé von Stradonitz, tudi August Kekulé, nemški kemik, * 7. september 1829, Darmstadt, † 13. julij 1896, Bonn.

Novo!!: Organska kemija in Friedrich August Kekulé · Poglej več »

Friedrich Wöhler

Friedrich Wöhler, nemški kemik, * 31. julij 1800, Eschersheim pri Frankfurtu na Maini, Hessen, Nemčija, † 23. september 1882, Göttingen.

Novo!!: Organska kemija in Friedrich Wöhler · Poglej več »

Funkcionalna skupina

Funkcionálna skupína sta v organski kemiji atom ali skupina atomov znotraj molekule, ki določata značilnosti reakcij molekule, katere del sta.

Novo!!: Organska kemija in Funkcionalna skupina · Poglej več »

Furan

Furan je heterociklična organska spojina, ki jo sestavlja petčlenski aromatski obroč s štirimi atomi ogljika in enim atomom kisika.

Novo!!: Organska kemija in Furan · Poglej več »

Glikogen

Kemijska struktura glikogena Glikogen je polisaharid in je osnovna oblika uskladiščene glukoze v celicah pri živalih in človeku.

Novo!!: Organska kemija in Glikogen · Poglej več »

Glukoza

Glukoza (D-glukoza; tudi grozdni sladkor, dekstroza, krvni sladkor) je enostavni sladkor (monosaharid) z molekulsko formulo C6H12O6.

Novo!!: Organska kemija in Glukoza · Poglej več »

Gorenje (kemija)

Je kemijska reakcija pri kateri se porabljata kisik in gorivo nastaja pa ogljikov dioksid, voda, toplota in svetlobo.

Novo!!: Organska kemija in Gorenje (kemija) · Poglej več »

Gostota

Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.

Novo!!: Organska kemija in Gostota · Poglej več »

Grafit

Grafit je ena od štirih alotropskih modifikacij ogljika.

Novo!!: Organska kemija in Grafit · Poglej več »

Grignardova reakcija

Grignardova reakcija je organokovinska kemijska reakcija, v kateri alkilni ali arilni magnezijevi halogenidi (Grignardovi reagenti) delujejo kot nukleofili in napadejo elektrofilne ogljikove atome v polarnih kemijskih skupinah, na primer v karbonilni skupini.

Novo!!: Organska kemija in Grignardova reakcija · Poglej več »

Halogen

Halogeni elementi (brez astata) Halogeni ali halogeni elementi so skupina nekovin, ki tvorijo 17.

Novo!!: Organska kemija in Halogen · Poglej več »

Holesterol

Holesteról (IUPAC-ime: (10R,13R)-10,13-dimetil-17-(6-metilheptan-2-il)-2,3,4,7,8,9,11,12,14,15,16,17-dodekahidro-1H-ciklopentafenantren-3-ol) je nenasičeni policiklični alkohol s kemijsko formulo C27H46O, ki se nahaja v celičnih membranah in se prenaša po krvi.

Novo!!: Organska kemija in Holesterol · Poglej več »

Homologna vrsta

Homologna vrsta je niz kemijskih spojin z enako splošno kemijsko formulo, ki imajo zaradi enake funkcionalne skupine podobne kemijske lastnosti.

Novo!!: Organska kemija in Homologna vrsta · Poglej več »

Hormon

Hormoni (grško ορμόνη.

Novo!!: Organska kemija in Hormon · Poglej več »

Hrana

Različna živila, ki jih človek uporablja za hrano Hrana je skupek snovi, ki jo organizem zaužije in predstavlja vir energije za njegovo delovanje ter molekularne gradnike za rast.

Novo!!: Organska kemija in Hrana · Poglej več »

Insekticid

Insekticidi so snovi naravnega ali umetnega izvora, ki so toksične za žuželke in jih uporabljamo za zatiranje tistih žuželk, ki so s stališča človeka škodljivci.

Novo!!: Organska kemija in Insekticid · Poglej več »

Jedrska magnetna resonanca

300 MHz jedrsko magnetno-resonančni spektrometer Jêdrska magnétna resonánca je fizikalni pojav, ki opisuje interakcijo magnetnih momentov atomskih jeder z elektromagnetnim poljem s frekvenco enako lastni frekvenci jeder.

Novo!!: Organska kemija in Jedrska magnetna resonanca · Poglej več »

Kafra

Kafra je voskasta aromatična snov.

Novo!!: Organska kemija in Kafra · Poglej več »

Karbid

Kalcijev karbid v kosih Karbídi so binarne spojine ogljika s kovinami ali z nekaterimi polkovinami (bor, silicij).

Novo!!: Organska kemija in Karbid · Poglej več »

Karboksilna kislina

Struktura karboksilne kisline. Trirazsežnostni model karboksilne skupine Karboksílne kislíne so organske spojine, ki vsebujejo eno ali več karboksilnih skupin –C(.

Novo!!: Organska kemija in Karboksilna kislina · Poglej več »

Karbonat

Model karbonatnega iona CO32− Karbonati so soli, estri in naravni minerali s karbonatnim anionom (CO32-). So bazični.

Novo!!: Organska kemija in Karbonat · Poglej več »

Katalizator

Katalizátor je v kemiji snov, ki zmanjšuje aktivacijsko energijo snovi.

Novo!!: Organska kemija in Katalizator · Poglej več »

Kemična vez

Kemična vez ali vez je v kemiji privlačna sila, ki povezuje atome v molekulo ali kristal.

Novo!!: Organska kemija in Kemična vez · Poglej več »

Kemija

Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.

Novo!!: Organska kemija in Kemija · Poglej več »

Kemijska reakcija

Kemijska reakcija je proces, v katerem pride do trajne spremembe kemijskih in fizikalnih lastnosti snovi.

Novo!!: Organska kemija in Kemijska reakcija · Poglej več »

Kinin

Kinín je alkaloid iz kininovca za preprečevanje in zdravljenje malarije.

Novo!!: Organska kemija in Kinin · Poglej več »

Kisik

Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.

Novo!!: Organska kemija in Kisik · Poglej več »

Kost

Številne kosti različnih oblik tvorijo človekovo stopalo Kost je trden organ, ki tvori del okostja pri vretenčarjih.

Novo!!: Organska kemija in Kost · Poglej več »

Krebsov cikel

Cikel citronske kisline (poznan tudi pod imenom cikel trikarboksilnih kislin ali Krebsov cikel - imenovan po Hansu Aldolfu Krebsu, ki je prvi prepoznal cikel) je zaporedje več kemijskih reakcij, ki potekajo v živih celicah, pri tem pa uporabljajo kisik kot del celičnega metabolizma.

Novo!!: Organska kemija in Krebsov cikel · Poglej več »

Kristalizacija

Kristalizacija je oblikovanje trdnih delcev v homogeni fazi: v plinu, v talini ali raztopini.

Novo!!: Organska kemija in Kristalizacija · Poglej več »

Kristalografija

Kristalografija je eksperimentalna znanost, ki ugotavlja razporeditev atomov, molekul ali ionov trdnih snoveh.

Novo!!: Organska kemija in Kristalografija · Poglej več »

Kromatografija

Frakcije klorofila, ločene s papirno kromatografijo Kromatografíja je družina tehnik analitične kemije za ločevanje zmesi.

Novo!!: Organska kemija in Kromatografija · Poglej več »

Lipid

'''Slika 1:''' Zgradba lipida: številni lipidi sestojijo iz polarne glave in nepolarnega repa. Lipid na sliki je fosfolipid, ki ima 2 nepolarna repa. Slika na desni prikazuje shematični prikaz polarne glave in nepolarnega repa. Lipidi so vrsta organskih spojin, ki so bistvene celične sestavine; sestavljajo različne celične membrane.

Novo!!: Organska kemija in Lipid · Poglej več »

Lomni količnik

Lomni količnik (ali redko refrakcijski/refraktivni indeks, običajna oznaka n) je v optiki razmerje med fazno hitrostjo razširjanja elektromagnetnega valovanja v praznem prostoru c in 1 fizikalna škrbina Kategorija:Optika Kategorija:Brezrazsežne količine.

Novo!!: Organska kemija in Lomni količnik · Poglej več »

LSD

Štirje mogoči izomeri dietilamida lizergične kisline. Psihoaktiven je le LSD. Díetílamíd lizêrgične kislíne (pogosto imenovan lizergíd, LSD, LSD-25 ali acid) je polsintetični psihedelik.

Novo!!: Organska kemija in LSD · Poglej več »

Maščobe

Načelna strukturna formula za maščobe. R1, R2 in R3 so oznake za radikale maščobnih kislin. Maščôbe (živalsko maščobo v prehrani imenujemo mast) in maščobna olja so organske kemijske spojine, ki imajo velik pomen v zgradbi živih bitij.

Novo!!: Organska kemija in Maščobe · Poglej več »

Maščobna kislina

Maščôbna kislína je v organski kemiji in še posebej biokemiji karboksilna kislina, pogosto z dolgimi alifatskimi verigami, ki so lahko nasičene ali nenasičene.

Novo!!: Organska kemija in Maščobna kislina · Poglej več »

Mednarodna standardna knjižna številka

črtna koda EAN-13 Mednarodna standardna knjižna številka (izvirno; kratica ISBN) je unikatna številčna oznaka komercialne knjižne izdaje, in je bila sprva zasnovana na 9-številčni standardni knjižni številki (SBN).

Novo!!: Organska kemija in Mednarodna standardna knjižna številka · Poglej več »

Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo

Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo (angleško The International Union of Pure and Applied Chemistry, kratica IUPAC) je mednarodna nevladna organizacija ustanovljena leta 1919 posvečena napredku kemije.

Novo!!: Organska kemija in Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo · Poglej več »

Mednarodni kemijski identifikator

Mednarodni kemijski identifikator IUPAC (InChI, /ˈɪntʃiː/) je besedilni identifikator kemijskih spojin, ki je zasnovan tako, da zagotovi standarden in razumljiv način zapisovanja podatkov o molekuli in omogoča iskanje tovrstnih informacij v bazah podatkov in na spletu.

Novo!!: Organska kemija in Mednarodni kemijski identifikator · Poglej več »

Metan

Metan je najpreprostejši ogljikovodik, je plin s kemijsko formulo CH4.

Novo!!: Organska kemija in Metan · Poglej več »

Michel-Eugène Chevreul

Michel-Eugène Chevreul (* 31. avgust 1786, Angers, Francija, † 9. april 1889, Pariz, Francija), francoski kemik, ki se je ukvarjal predvsem z raziskavami maščobnih kislin.

Novo!!: Organska kemija in Michel-Eugène Chevreul · Poglej več »

Milo

Ročno izdelano milo Mila so snovi, ki jih dobimo, če maščobe segrejemo skupaj z natrijevim ali kalijevem hidroksidom.

Novo!!: Organska kemija in Milo · Poglej več »

Molekulska masa

Molekulska masa (okrajšano M), zastarelo molekulska teža, je fizikalna količina, ki pove, kolikšna je masa ene molekulehttp://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5525830/masa?query.

Novo!!: Organska kemija in Molekulska masa · Poglej več »

Monomer

Monomer (iz grškega mono – eden ali en in meros – del) je majhna molekula, ki se lahko kemijsko veže z drugo molekulo monomera, tako da nastane polimer.

Novo!!: Organska kemija in Monomer · Poglej več »

Monosaharid

Monosaharidi (iz grščine manos-eden, saharid-sladkor) ali enostavni ogljikovi hidrati so najbolj osnovne enote ogljikovih hidratov oz.

Novo!!: Organska kemija in Monosaharid · Poglej več »

Nafta

V morje razlita nafta Nafta tudi Petrolej (πέτρα (kamen) + Latin: oleum (olje) je gosta, temnorjava ali zelenkasta slabo vnetljiva tekočina, ki se nahaja v zgornjih plasteh nekaterih delov Zemljine skorje, veliko nahajališč je tudi pod morjem. Danes je to zelo pomemben energetski in surovinski vir.

Novo!!: Organska kemija in Nafta · Poglej več »

Najlon

Najlon je naziv za skupino sinteznih polimerov, ki spadajo v skupino poliamidov.

Novo!!: Organska kemija in Najlon · Poglej več »

Nobelova nagrada za kemijo

Seznam dobitnikov Nobelove nagrade za kemijo.

Novo!!: Organska kemija in Nobelova nagrada za kemijo · Poglej več »

Nukleinska kislina

Nukleinska ali jedrna kislina je velemolekula, sestavljena iz monomerov, imenovanih nukleotidi.

Novo!!: Organska kemija in Nukleinska kislina · Poglej več »

Ogljik

Ogljík (latinsko carbonium) je kemični element s simbolom C in vrstnim številom 6.

Novo!!: Organska kemija in Ogljik · Poglej več »

Ogljikovodik

Surovo nafto v več korakih predelajo v ustrezne ogljikovodike za gorivo in druge namene. Ogljikovodik (skovanka iz besed ogljik in vodik) je organska spojina, ki je zgrajena izključno iz ogljika in vodika.

Novo!!: Organska kemija in Ogljikovodik · Poglej več »

Oksid

Bakrov(II) oxid Svinčev/II,III) oksid (minij) Silicijev(IV) oskid (kamena strela) Aluminijev(III) oksid (korund in safir) Dušikovi oksidi so strupen rjav plin '''Zarjavel vijak'''Oksidi, na primer železov(III) oksid ali rja, ki je sestavljena iz hidratiziranih železovih(III) oksidov Fe2O3•nH2O in železovih(III) oksidov hidroksidov (FeO(OH) in Fe(OH)3), so nastali s spajanjem kisika z drugimi elementi. Oksid (iz grškega ὀξύς, ki pomeni oster ali kisel) je kemična spojina kisika v oksidacijskem stanju -2 z drugimi kemijskimi elementi.

Novo!!: Organska kemija in Oksid · Poglej več »

Optična aktivnost

Optična aktivnost ali optična sučnost je sukanje ravnine linearno polarizirane svetlobe glede na smer njenega gibanja pri prehodu skozi optično aktive snovi.

Novo!!: Organska kemija in Optična aktivnost · Poglej več »

Oseltamivir

Oseltamivír (zaščiteno ime Tamiflu) je učinkovina iz skupine zaviralcev nevraminidaze, ki se uporablja za zdravljenje in preprečevanje influence A in B. Je strukturni analog N-acetilnevraminske kisline.

Novo!!: Organska kemija in Oseltamivir · Poglej več »

Paul Ehrlich

Paul Ehrlich, nemški bakteriolog in zdravnik, * 14. marec, 1854, Strehlen, Prusija, † 20. avgust, 1915, Bad Homburg, Prusija.

Novo!!: Organska kemija in Paul Ehrlich · Poglej več »

Piperidin

Piperidin (azinan) je organska spojina z molekulsko formulo (CH2)5NH.

Novo!!: Organska kemija in Piperidin · Poglej več »

Plastika

Kemijska struktura molekule polipropilena. Črno: atomi ogljika; belo: atomi vodika Plástika ali plástična mása (iz grške besede: plastikós - oblikovati, ulivati) je skupno ime za vrsto sintetičnih in polsintetičnih materialov, ki jih pridobivamo s polimerizacijo organskih ogljikovih spojin.

Novo!!: Organska kemija in Plastika · Poglej več »

Polieten

konformaciji stopnice. Polieten (kratica: PE) ali polietilen je najpogostejša plastika.

Novo!!: Organska kemija in Polieten · Poglej več »

Polimer

Polipropilen Polimêr je ogromna molekula (makromolekula) sestavljena iz ponavljajočih se strukturnih enot (monomerov), povezanih s kovalentno kemijsko vezjo.

Novo!!: Organska kemija in Polimer · Poglej več »

Polimerizacija

stirena v polistiren Polimerizacija je kemijski proces, v katerem se monomer ali mešanica monomerov pretvori v polimer.

Novo!!: Organska kemija in Polimerizacija · Poglej več »

Polisaharid

Polisaharidi so polimerne strukture ogljikovih hidratov, kjer so posamezne enote (mono- ali di-saharidi) povezane z glikozidno vezjo.

Novo!!: Organska kemija in Polisaharid · Poglej več »

Polistiren

Lonček za jogurt iz polistirena Polistiren (IUPAC ime poli(1-fenileten-1,2-diil), standardna okrajšava PS) je aromatski polimer stirena (feniletena) z molekulsko formulo (H5C6-CH.

Novo!!: Organska kemija in Polistiren · Poglej več »

Polivinilklorid

Polivinilklorid (okrajšano PVC), sistematično poli(1-kloroeten), je sintetičen plastični polimer vinil klorida, za polietilenom in polipropilenom tretji najbolj množično proizvajan tip plastike in široko uporabljan v sodobnem svetu kot material za izdelavo številnih uporabnih predmetov.

Novo!!: Organska kemija in Polivinilklorid · Poglej več »

Prehodni element

Prehodni elementi, tudi prehodne kovine, so skupen izraz za 38 elementov v stolpcih 3–12 periodnega sistema elementov.

Novo!!: Organska kemija in Prehodni element · Poglej več »

Prosta entalpija

Pròsta entalpíja, Gibbsova fúnkcija ali Gibbsova pròsta energíja (oznaka G) je termodinamski potencial, definiran kot razlika med entalpijo H ter zmnožkom temperature T in entropije S: Prosta entalpija doseže minimum v ravnovesnem stanju v termodinamskih sistemih pri stalnem tlaku in stalni temperaturi.

Novo!!: Organska kemija in Prosta entalpija · Poglej več »

Purin

Purín je heterociklična dušikova aromatska spojina, ki ima v svoji strukturi na pirimidinski obroč prikondenziran imidazol.

Novo!!: Organska kemija in Purin · Poglej več »

Radikal

Radikal (iz latinskega radicis, koren) lahko pomeni več stvari.

Novo!!: Organska kemija in Radikal · Poglej več »

Redoks reakcija

Zgorevanje je redoksreakcija, v kateri se les oksidira s kisikom iz zraka v ogljikov dioksid in vodo. Redoksreakcija ali redukcijsko-oksidacijska reakcija je vsaka kemijska reakcija, v kateri atomi spremenijo svoje oksidacijsko stanje.

Novo!!: Organska kemija in Redoks reakcija · Poglej več »

Ribonukleinska kislina

Ribonukleinska kislina (RNK oziroma RNA) je, tako kot DNK, dolga molekula, ki opravlja vrsto ključnih funkcij v živih organizmih.

Novo!!: Organska kemija in Ribonukleinska kislina · Poglej več »

Seč

Človeška sečila Seč ali urin (latinsko urina) je tekočina, ki jo izločajo ledvice preko sečnih poti.

Novo!!: Organska kemija in Seč · Poglej več »

Sečnina

Brez opisa.

Novo!!: Organska kemija in Sečnina · Poglej več »

Sifilis

Sifilis, imenovan tudi lues, je spolno prenosljiva okužba, ki jo povzroča spiroheta, to je bakterija, Treponema pallidum, podvrsta pallidum.

Novo!!: Organska kemija in Sifilis · Poglej več »

Silicij

Silícij (latinsko silicium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Si in atomsko število 14.

Novo!!: Organska kemija in Silicij · Poglej več »

Skeletna formula

stereokemijo. Skeletna formula organske spojine je vrsta molekulske strukturne formule, ki služi kot poenostavljena predstavitev molekuline vezave in nekaterih drugih podrobnosti njene molekulske geometrije. Skeletna formula prikazuje skeletno strukturo ali skelet molekule, ki je sestavljena iz skeletnih atomov.

Novo!!: Organska kemija in Skeletna formula · Poglej več »

Sladkor

Jedilni sladkor v kockah Sladkor, s kemijskim imenom saharoza, je naravno sladilo iz skupine ogljikovih hidratov.

Novo!!: Organska kemija in Sladkor · Poglej več »

SMILES

Generiranje SMILES: odpiranje obročev, ki se zatem zapišejo kot stranske verige glavne (najdaljše) verige molekule. SMILES (iz angleškega Simplified Molecular Input Line Entry Specification) je specifikacija, ki za nedvoumen opis strukture molekul uporablja kratke nize ASCII znakov.

Novo!!: Organska kemija in SMILES · Poglej več »

Spektroskopija

prizmo Spektroskopíja (tudi spektrálna analíza) je fizikalna disciplina, ki se ukvarja z analizo energije sevanja po stiku s snovjo.

Novo!!: Organska kemija in Spektroskopija · Poglej več »

Spojina

Spojína se v kemiji imenuje snov, ki jo sestavljata dva ali več kemičnih elementov (prvin) v stalnem razmerju, ki določa spojino.

Novo!!: Organska kemija in Spojina · Poglej več »

Steklo

Mestnega muzeja Ljubljana. Okensko steklo Laboratorijsko steklo (hladilnik) Okrasni predmeti iz kobaltovega stekla Stêklo je amorfna (nekristalinična), praviloma prozorna trdnina, ki ima veliko praktično, tehnološko in dekorativno uporabnost, na primer kot okensko steklo, posoda, izolacijski material (steklena volna) in optično vlakno za hiter prenos optičnih signalov.

Novo!!: Organska kemija in Steklo · Poglej več »

Steroid

1785f Steroid je organska spojina s štirimi obroči, razporejenimi v določeno molekularno konfiguracijo.

Novo!!: Organska kemija in Steroid · Poglej več »

Sublimacija

Sublimácija je fazni prehod, pri katerem snov preide iz trdnega neposredno v plinasto agregatno stanje pri tlaku, nižjem od tlaka trojne točke.

Novo!!: Organska kemija in Sublimacija · Poglej več »

Substitucija

Substitucija (tudi zamenjava) je tip kemijske reakcije, v kateri se funkcionalna skupina kemijske spojine zamenja z drugo.

Novo!!: Organska kemija in Substitucija · Poglej več »

Tališče

Talíšče (TT) (tudi strdíšče, posebej v zvezi s faznimi spremembami vode tudi ledíšče, zmrzíšče ali zmrzovalíšče) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstajata trdna in kapljevinska faza snovi.

Novo!!: Organska kemija in Tališče · Poglej več »

Terpen

borove. Terpeni so najpogostejše sestavine eteričnih olj in pogoste sestavine smol.

Novo!!: Organska kemija in Terpen · Poglej več »

Topilo

Topilo je snov, v kateri se pri tvorbi raztopi topljenec.

Novo!!: Organska kemija in Topilo · Poglej več »

Trdnost

Tŕdnost (1) Odpornost materiala oziroma telesa proti spremembi oblike; trden material nikoli ni ne krhek ne mehak.

Novo!!: Organska kemija in Trdnost · Poglej več »

Trdota

Trdôta v znanosti o materialih pomeni lastnost trdne snovi, da se upira stalni deformaciji (obrabi).

Novo!!: Organska kemija in Trdota · Poglej več »

Valenca

Valenca je število enojnih kemijskih vezi, ki jih lahko tvori atom danega elementa, oziroma število vodikovih atomov, s katerimi se izbrani element lahko veže.

Novo!!: Organska kemija in Valenca · Poglej več »

Vodik

Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.

Novo!!: Organska kemija in Vodik · Poglej več »

Vodikova vez

vodnih molekulah Vodikova vez je šibka kemijska vez, ki nastane v nekaterih spojinah, ki vsebujejo vodik, vezan na elektronegativen atom (O-H ali N-H skupino).

Novo!!: Organska kemija in Vodikova vez · Poglej več »

Vrelišče

Vrelíšče (oznaka TV) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstojata kapljevinska in plinasta faza snovi.

Novo!!: Organska kemija in Vrelišče · Poglej več »

Zdravilo

Zdravila v različnih oblikah thumb Zdravilo je pripravek, ki se uporablja za zdravljenje, lajšanje, preprečevanje ali odkrivanje bolezni oziroma je namenjen za učinkovanje na zgradbo telesa ali njegovo delovanje.

Novo!!: Organska kemija in Zdravilo · Poglej več »

Zob

Zob je trd izrastek v čeljustih številnih vretenčarjev.

Novo!!: Organska kemija in Zob · Poglej več »

1816

1816 (MDCCCXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

Novo!!: Organska kemija in 1816 · Poglej več »

1828

1828 (MDCCCXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.

Novo!!: Organska kemija in 1828 · Poglej več »

1856

1856 (MDCCCLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.

Novo!!: Organska kemija in 1856 · Poglej več »

1857

1857 (MDCCCLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Novo!!: Organska kemija in 1857 · Poglej več »

1858

1858 (MDCCCLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

Novo!!: Organska kemija in 1858 · Poglej več »

1874

1874 (MDCCCLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Novo!!: Organska kemija in 1874 · Poglej več »

19. stoletje

1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 16. stoletje | 17. stoletje | 18. stoletje | 19.

Novo!!: Organska kemija in 19. stoletje · Poglej več »

1903

1903 (MCMIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Novo!!: Organska kemija in 1903 · Poglej več »

1907

1907 (MCMVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Novo!!: Organska kemija in 1907 · Poglej več »

1909

1909 (MCMIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.

Novo!!: Organska kemija in 1909 · Poglej več »

20. stoletje

1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 17. stoletje | 18. stoletje | 19. stoletje | 20.

Novo!!: Organska kemija in 20. stoletje · Poglej več »

Preusmerja sem:

Organski kemik.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »