Kazalo
149 odnosi: Acetilsalicilna kislina, Adicija, Agregatno stanje, Aliciklična spojina, Alifatska spojina, Alkaloid, Alkan, Alken, Alkin, Alkohol, Alotropija, Amid, Amin, Aminokislina, Anorganska kemija, Archibald Scott Couper, Aromatičnost, Baker, Barva, Barvilo, Bayer, Belgijci, Beljakovina, Benzen, Biokemija, Biomolekula, Celuloza, Ciklopropan, DDT, Deoksiribonukleinska kislina, Destilacija, Dušik, Ekstrakcija, Encim, Ester, Etanol, Eter, Farmakologija, Fosfor, Frakcionirna destilacija, Friedrich August Kekulé, Friedrich Wöhler, Funkcionalna skupina, Furan, Glikogen, Glukoza, Gorenje (kemija), Gostota, Grafit, Grignardova reakcija, ... Razširi indeks (99 več) »
- Kemija
- Organske spojine
Acetilsalicilna kislina
Acetílsalicílna kislína, tudi aspirín, je salicilatna učinkovina, ki se pogosto uporablja kot analgetik (blaži bolečino), antipiretik (znižuje telesno temperaturo) in antiflogistik (zavira vnetje).
Poglej Organska kemija in Acetilsalicilna kislina
Adicija
Adicija klora na eten. Adicija je organska kemijska reakcija, v kateri se praviloma dve, lahko pa tudi več molekul spojijo v večjo molekulo.
Poglej Organska kemija in Adicija
Agregatno stanje
Teslovega navitja in zrak okrog oblakov. Agregátno stánje je stanje snovi, določeno z značilnimi makroskopskimi značilnostmi in z urejenostjo atomov oziroma molekul.
Poglej Organska kemija in Agregatno stanje
Aliciklična spojina
Najmanjša aliciklična spojina je ciklopropan. Aliciklične spojine ali alicikli so ogljikovodiki z najmanj enim ogljikovim obročem, ki nimajo aromatskih lastnosti.
Poglej Organska kemija in Aliciklična spojina
Alifatska spojina
Alifatske spojine, alifatski ogljikovodiki ali alifati (iz grškega aleiphar – olje, mast) so organske spojine ogljika in vodika, ki ne vsebujejo aromatskih obročev.
Poglej Organska kemija in Alifatska spojina
Alkaloid
Alkaloídi so organske spojine, navadno z bazičnimi lastnostmi.
Poglej Organska kemija in Alkaloid
Alkan
Model molekule metana Alkani, znani tudi kot parafini, so kemijske spojine ogljika (C) in vodika (H).
Poglej Organska kemija in Alkan
Alken
Struturna formula in model etena, najpreprostejšega alkena. Alkeni ali olefini so nenasičeni ogljikovodiki (spojine ogljika in vodika), ki imajo v verigi ogljikovih atomov eno dvojno vez.
Poglej Organska kemija in Alken
Alkin
etina, najpreprostejšega alkina. Alkin je nenasičen ogljikovodik, ki ima med ogljikovimi atomi vsaj eno trojno vez -C≡C-.
Poglej Organska kemija in Alkin
Alkohol
Model molekule etanola. Funkcionalna skupina alkohola. Na ogljikov atom so lahko vezani trije vodikovi atomi ali ena, dve ali tri (lahko različne) alkilne skupine. Alkoholi (iz arabskega الغول, al-ġuḥl) so organske spojine, v katerih je hidroksilna skupina (–OH) vezana na ogljikov atom v alkilni ali substituirani alkilni skupini.
Poglej Organska kemija in Alkohol
Alotropija
Alotropíja (grško allos - drugi + tropos - obrat) je pojav, pri katerem imajo kemični elementi več oblik z različnimi fizikalnimi lastnostmi (alotropskimi modifikacijami).
Poglej Organska kemija in Alotropija
Amid
Amidna funkcionalna skupina ''n'' molekulskih orbital v formamidu. V kemiji je amid ena od dveh vrst spojin.
Poglej Organska kemija in Amid
Amin
Splošna zgradba amina. Amini so organske spojine s funkcionalno skupino, ki vsebuje dušikov atom s parom neveznih elektronov.
Poglej Organska kemija in Amin
Aminokislina
Amínokislína je v kemiji na splošno vsaka molekula, ki vsebuje tako aminsko (–NH2) kot karboksilno (–COOH) funkcionalno skupino.
Poglej Organska kemija in Aminokislina
Anorganska kemija
'''Anorganske spojine so zelo raznolike:''' '''A:''' Diboran (B2H6) ima nenavadne vezi, v katerih si trije atomi delijo dva elektrona. '''B:''' Cezijev klorid (CsCl) ima enostavno kubično kristalno strukturo. '''C:''' Fp2 je organokovinski kompleks.
Poglej Organska kemija in Anorganska kemija
Archibald Scott Couper
Archibald Scott Couper, škotski kemik, * 31. marec 1831, Kirkintilloch, Škotska, † 11. marec 1892, Kirkintilloch.
Poglej Organska kemija in Archibald Scott Couper
Aromatičnost
Aromatičnost je kemijska lastnost nekaterih organskih cikličnih spojin, ki daje konjugiranim obročem z nenasičenimi vezmi, neveznimi elektronskimi pari ali praznimi orbitalami večjo stabilnost, kot bi jo pričakovali od same konjugacije.
Poglej Organska kemija in Aromatičnost
Baker
Baker je kemični element s simbolom Cu (iz) in atomskim številom 29.
Poglej Organska kemija in Baker
Barva
Primer predstavitve barv s koordinatami v RGB modelu Bárva je zaznava določenega dela vidnega spektra svetlobe.
Poglej Organska kemija in Barva
Barvilo
Barvílo je sredstvo za barvanje, ki so ga do srede 19. stoletja izdelovali iz naravnih snovi in sicer.
Poglej Organska kemija in Barvilo
Bayer
Bayer je nemško kemično in farmacevtsko podjetje, ki je bilo ustanovljeno leta 1863.
Poglej Organska kemija in Bayer
Belgijci
Belgijci so multietnični narod, ki živi na področju Belgije.
Poglej Organska kemija in Belgijci
Beljakovina
rentgensko kristalografijo. Beljakovína je kompleksna organska molekula, polimer, sestavljen iz najmanj 50 verižno povezanih aminokislin.
Poglej Organska kemija in Beljakovina
Benzen
Benzen ali benzol je aromatska kemična spojina s formulo C6H6.
Poglej Organska kemija in Benzen
Biokemija
Biokemíja je interdisciplinarna veda, ki preučuje kemijske snovi in procese, ki se odvijajo v organizmih: rastlinah, živalih in mikroorganizmih.
Poglej Organska kemija in Biokemija
Biomolekula
Struktura biomolekule mioglobina Biomolekula oz.
Poglej Organska kemija in Biomolekula
Celuloza
Molekuli glukoze, povezani z vezjo β-1,4. Celuloza je naraven polimer, ki spada med polisaharide, ki so skupina ogljikovih hidratov.
Poglej Organska kemija in Celuloza
Ciklopropan
Ciklopropan je cikloalkan z molekulsko formulo C3H6; sestavljen je iz treh ogljikovih atomov med seboj povezanih v obliki obroča, pri čemer je ogljikov atom ob dveh vodikovih atomov.
Poglej Organska kemija in Ciklopropan
DDT
DDT (kratica trivialnega imena Dikloro-Difenil-Trikloroetan) je aromatska klorova spojina, eden najbolj znanih sintetičnih pesticidov.
Poglej Organska kemija in DDT
Deoksiribonukleinska kislina
Struktura DNK Deoksiribonukleinska kislina (DNK oziroma DNA) je molekula, ki je nosilka genetske informacije v vseh živih organizmih.
Poglej Organska kemija in Deoksiribonukleinska kislina
Destilacija
Destilacija je termodifuzijski proces, pri katerem ločujemo komponente na osnovi njihovih različnih hlapnosti, izraženimi s temperaturo vrelišč.
Poglej Organska kemija in Destilacija
Dušik
Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.
Poglej Organska kemija in Dušik
Ekstrakcija
Ekstrakcija ali izluževanje je kemijska metoda, ki omogoča prenos molekul želene snovi iz trdne zmesi ali raztopine v drugo tekočo fazo s pomočjo topila.
Poglej Organska kemija in Ekstrakcija
Encim
TIM. TIM je katalitično popoln encim, kar pomeni, da je njegova hitrost pretvorbe omejena ali skoraj omejena na difuzijsko hitrost substrata. Encim ali fermènt (grško ενζυμον - v kvasu, od tod tudi slovensko ime kvasína) je beljakovina ali beljakovinski kompleks, ki katalizira biokemične reakcije v živih ali neživih celicah, kar pomeni, da uravnava hitrost in smer teh reakcij, pri čemer se sam ne porablja in se trajno ne spremeni.
Poglej Organska kemija in Encim
Ester
Karboksiliran ester: R in R` predstavljata katerokoli alkilno ali arilno skupino. Ester je kemijska spojina, ki nastane ob reakciji alkoholov in karboksilnih kislin ob povišani temperaturi (180 °C) in prisotnosti žveplove kisline, ki je higroskopna (nase veže atome vodika in kisika v razmerju 2:1 (nase veže molekule vode)).
Poglej Organska kemija in Ester
Etanol
Etanol, tudi etilni alkohol, je alkohol s kemijsko formulo je C2H5OH.
Poglej Organska kemija in Etanol
Eter
Splošna struktura etrov. Etri so razred organskih spojin, ki vsebujejo etrsko skupino – kisikov atom, ki je vezan na dve (substituirani) alkilni ali arilni skupini.
Poglej Organska kemija in Eter
Farmakologija
Farmakologija (iz grških besed φάρμακον - zdravilo in λόγος - veda) je veda, ki proučuje medsebojno delovanje zdravila in organizma.
Poglej Organska kemija in Farmakologija
Fosfor
Fósfor (latinsko phosphorus) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol P in atomsko število 15.
Poglej Organska kemija in Fosfor
Frakcionirna destilacija
Stolpi za frakcionirno destilacijo v rafineriji Frakcionirna destilacija je ločevalni postopek, poseben način destilacije za ločevanje zmesi glede na vrelišče njenih komponent (»frakcij«).
Poglej Organska kemija in Frakcionirna destilacija
Friedrich August Kekulé
Friedrich August Kekulé von Stradonitz, tudi August Kekulé, nemški kemik, * 7. september 1829, Darmstadt, † 13. julij 1896, Bonn.
Poglej Organska kemija in Friedrich August Kekulé
Friedrich Wöhler
Friedrich Wöhler, nemški kemik, * 31. julij 1800, Eschersheim pri Frankfurtu na Maini, Hessen, Nemčija, † 23. september 1882, Göttingen.
Poglej Organska kemija in Friedrich Wöhler
Funkcionalna skupina
Funkcionálna skupína sta v organski kemiji atom ali skupina atomov znotraj molekule, ki določata značilnosti reakcij molekule, katere del sta.
Poglej Organska kemija in Funkcionalna skupina
Furan
Furan je heterociklična organska spojina, ki jo sestavlja petčlenski aromatski obroč s štirimi atomi ogljika in enim atomom kisika.
Poglej Organska kemija in Furan
Glikogen
Model, ki ponazarja kemijsko strukturo glikogena, zgrajenega iz številnih monomernih enot (glukoznih molekul). Glikogen je polisaharid in predstavlja osnovno obliko uskladiščene glukoze v živalskih, glivnih in nekaterih bakterijskih celicah.
Poglej Organska kemija in Glikogen
Glukoza
Glukoza (D-glukoza; tudi grozdni sladkor, dekstroza, krvni sladkor) je enostavni sladkor (monosaharid) z molekulsko formulo C6H12O6.
Poglej Organska kemija in Glukoza
Gorenje (kemija)
Gorenje je eksotermna kemijska reakcija med gorivom in oksidacijskim sredstvom, v večini primerov je to kisik iz zraka.
Poglej Organska kemija in Gorenje (kemija)
Gostota
Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.
Poglej Organska kemija in Gostota
Grafit
Grafit je ena od štirih alotropskih modifikacij ogljika.
Poglej Organska kemija in Grafit
Grignardova reakcija
Grignardova reakcija je organokovinska kemijska reakcija, v kateri alkilni ali arilni magnezijevi halogenidi (Grignardovi reagenti) delujejo kot nukleofili in napadejo elektrofilne ogljikove atome v polarnih kemijskih skupinah, na primer v karbonilni skupini.
Poglej Organska kemija in Grignardova reakcija
Gustaf Komppa
Gustaf Komppa, finski kemik, * 28. julij 1867, Viborg, Rusija, † 20. januar 1949, Helsinki, Švedska.
Poglej Organska kemija in Gustaf Komppa
Halogen
Halogeni elementi (brez astata) Halogeni ali halogeni elementi so skupina nekovin, ki tvorijo 17.
Poglej Organska kemija in Halogen
Holesterol
Holesteról (IUPAC-ime: (10R,13R)-10,13-dimetil-17-(6-metilheptan-2-il)-2,3,4,7,8,9,11,12,14,15,16,17-dodekahidro-1H-ciklopentafenantren-3-ol) je nenasičeni policiklični alkohol s kemijsko formulo C27H46O, ki se nahaja v celičnih membranah in se prenaša po krvi.
Poglej Organska kemija in Holesterol
Homologna vrsta
Homologna vrsta je niz kemijskih spojin z enako splošno kemijsko formulo, ki imajo zaradi enake funkcionalne skupine podobne kemijske lastnosti.
Poglej Organska kemija in Homologna vrsta
Hormon
Hormoni, ki uravnavajo porod Hormoni (grško ορμόνη.
Poglej Organska kemija in Hormon
Hrana
Različna živila, ki jih človek uporablja za hrano Hrana je skupek snovi, ki jo organizem zaužije in predstavlja vir energije za njegovo delovanje ter molekularne gradnike za rast.
Poglej Organska kemija in Hrana
Insekticid
Insekticidi so snovi naravnega ali umetnega izvora, ki so toksične za žuželke in jih uporabljamo za zatiranje tistih žuželk, ki so s stališča človeka škodljivci.
Poglej Organska kemija in Insekticid
Jedrska magnetna resonanca
300 MHz jedrsko magnetno-resonančni spektrometer Jêdrska magnétna resonánca je fizikalni pojav, ki opisuje interakcijo magnetnih momentov atomskih jeder z elektromagnetnim poljem s frekvenco enako lastni frekvenci jeder.
Poglej Organska kemija in Jedrska magnetna resonanca
Kafra
Kafra je voskasta aromatična snov.
Poglej Organska kemija in Kafra
Karbid
Kalcijev karbid v kosih Karbídi so binarne spojine ogljika s kovinami ali z nekaterimi polkovinami (bor, silicij).
Poglej Organska kemija in Karbid
Karboksilna kislina
Struktura karboksilne kisline. Trirazsežnostni model karboksilne skupine Karboksílne kislíne so organske spojine, ki vsebujejo eno ali več karboksilnih skupin, ki se običajno pišejo kot.
Poglej Organska kemija in Karboksilna kislina
Karbonat
Model karbonatnega iona CO32− Karbonati so soli, estri in naravni minerali s karbonatnim anionom (CO32-). So bazični.
Poglej Organska kemija in Karbonat
Katalizator
Katalizátor je v kemiji snov, ki zmanjšuje aktivacijsko energijo snovi.
Poglej Organska kemija in Katalizator
Kemična vez
Kémična véz ali véz je v kemiji privlačna sila, ki povezuje atome v molekulo ali kristal.
Poglej Organska kemija in Kemična vez
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Poglej Organska kemija in Kemija
Kemijska reakcija
Zgorevanje je kemijska reakcija, pri kateri les s kisikom iz zraka oksidira v ogljikov dioksid in vodo Kémijska reákcija je proces, v katerem pride do trajne spremembe kemijskih in fizikalnih lastnosti snovi.
Poglej Organska kemija in Kemijska reakcija
Kinin
Kinín je alkaloid iz kininovca za preprečevanje in zdravljenje malarije.
Poglej Organska kemija in Kinin
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Poglej Organska kemija in Kisik
Kost
Številne kosti različnih oblik tvorijo človekovo stopalo Kost je trden organ, ki tvori del okostja pri vretenčarjih.
Poglej Organska kemija in Kost
Krebsov cikel
Cikel citronske kisline (poznan tudi pod imenom cikel trikarboksilnih kislin ali Krebsov cikel - imenovan po Hansu Aldolfu Krebsu, ki je prvi prepoznal cikel) je zaporedje več kemijskih reakcij, ki potekajo v živih celicah, pri tem pa uporabljajo kisik kot del celičnega metabolizma.
Poglej Organska kemija in Krebsov cikel
Kristalizacija
geometrije. Kristalizacija je oblikovanje trdnih delcev v homogeni fazi: v plinu, v talini ali raztopini.
Poglej Organska kemija in Kristalizacija
Kristalografija
Kristalografija je eksperimentalna znanost, ki ugotavlja razporeditev atomov, molekul ali ionov trdnih snoveh.
Poglej Organska kemija in Kristalografija
Kromatografija
Frakcije klorofila, ločene s papirno kromatografijo Kromatografíja je družina tehnik analitične kemije za ločevanje zmesi.
Poglej Organska kemija in Kromatografija
Leo Hendrik Baekeland
Leo Hendrik Baekeland, belgijsko-ameriški kemik in izumitelj, * 14. november 1863, Gent, Belgija, † 23. november 1944, New York, Združene države Amerike.
Poglej Organska kemija in Leo Hendrik Baekeland
Lipid
triacilgliceroli (trigliceridi). V biologiji in biokemiji lipidi predstavljajo velike biomolekule, topne v nepolarnih (organskih) topilih.
Poglej Organska kemija in Lipid
Lomni količnik
Lomni količnik (ali redko refrakcijski/refraktivni indeks, običajna oznaka n) je v optiki razmerje med hitrostjo elektromagnetnega valovanja v praznem prostoru in fazno hitrostjo elektromagnetnega valovanja v snovi. Lomni količnik je brezrazsežna količina.
Poglej Organska kemija in Lomni količnik
LSD
Štirje mogoči izomeri dietilamida lizergične kisline. Psihoaktiven je le LSD. Díetílamíd lizêrgične kislíne (pogosto imenovan lizergíd, LSD, LSD-25 ali acid) je polsintetični psihedelik.
Poglej Organska kemija in LSD
Maščobe
Načelna strukturna formula za maščobe. R1, R2 in R3 so oznake za radikale maščobnih kislin. Maščobe (živalsko maščobo v prehrani imenujemo mast) in maščobna olja so organske kemijske spojine, ki imajo velik pomen v zgradbi živih bitij.
Poglej Organska kemija in Maščobe
Maščobna kislina
Maščôbna kislína je v organski kemiji in še posebej biokemiji, karboksilna kislina, pogosto z dolgimi alifatskimi verigami, ki so lahko nasičene ali nenasičene.
Poglej Organska kemija in Maščobna kislina
Masna spektrometrija
Masna spektrometrija je analitična tehnika za identifikacijo kemične sestave snovi s pomočjo separacije plinastih ionov, ki jih analit oddaja, glede na razlike v njihovi masi in naboju.
Poglej Organska kemija in Masna spektrometrija
Mednarodna standardna knjižna številka
Mednarodna standardna knjižna številka (izvirno) ali oznaka ISBN je unikatna številčna oznaka komercialne knjižne izdaje in je bila sprva zasnovana na 9-števčni standardni knjižni številki (SBN).
Poglej Organska kemija in Mednarodna standardna knjižna številka
Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo
Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo (angleško The International Union of Pure and Applied Chemistry, kratica IUPAC) je mednarodna nevladna organizacija ustanovljena leta 1919 posvečena napredku kemije.
Poglej Organska kemija in Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo
Mednarodni kemijski identifikator
Mednarodni kemijski identifikator IUPAC (InChI, /ˈɪntʃiː/) je besedilni identifikator kemijskih spojin, ki je zasnovan tako, da zagotovi standarden in razumljiv način zapisovanja podatkov o molekuli in omogoča iskanje tovrstnih informacij v bazah podatkov in na spletu.
Poglej Organska kemija in Mednarodni kemijski identifikator
Metan
Metan je najpreprostejši ogljikovodik, je plin s kemijsko formulo CH4.
Poglej Organska kemija in Metan
Michel-Eugène Chevreul
Michel-Eugène Chevreul (* 31. avgust 1786, Angers, Francija, † 9. april 1889, Pariz, Francija), francoski kemik, ki se je ukvarjal predvsem z raziskavami maščobnih kislin.
Poglej Organska kemija in Michel-Eugène Chevreul
Milo
Ročno izdelano milo Mila so snovi, ki jih dobimo, če maščobe segrejemo skupaj z natrijevim ali kalijevem hidroksidom.
Poglej Organska kemija in Milo
Molekulska masa
Molekulska masa (okrajšano M), zastarelo molekulska teža, je fizikalna količina, ki pove, kolikšna je masa ene molekulehttp://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5525830/masa?query.
Poglej Organska kemija in Molekulska masa
Monomer
Monomer (iz grškega mono – eden ali en in meros – del) je majhna molekula, ki se lahko kemijsko veže z drugo molekulo monomera, tako da nastane polimer.
Poglej Organska kemija in Monomer
Monosaharid
Monosaharidi (iz grščine manos-eden, saharid-sladkor) ali enostavni ogljikovi hidrati so najbolj osnovne enote ogljikovih hidratov oz.
Poglej Organska kemija in Monosaharid
Nafta
V morje razlita nafta Nafta tudi Petrolej (πέτρα (kamen) + Latin: oleum (olje) je gosta, temnorjava ali zelenkasta slabo vnetljiva tekočina, ki se nahaja v zgornjih plasteh nekaterih delov Zemljine skorje, veliko nahajališč je tudi pod morjem. Danes je to zelo pomemben energetski in surovinski vir.
Poglej Organska kemija in Nafta
Najlon
Najlon je naziv za skupino sinteznih polimerov, ki spadajo v skupino poliamidov.
Poglej Organska kemija in Najlon
Nobelova nagrada za kemijo
Nobelova nagrada za kemijo je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v kemiji.
Poglej Organska kemija in Nobelova nagrada za kemijo
Nukleinska kislina
Nukleinska ali jedrna kislina je velemolekula, sestavljena iz monomerov, imenovanih nukleotidi.
Poglej Organska kemija in Nukleinska kislina
Ogljik
Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.
Poglej Organska kemija in Ogljik
Ogljikovodik
Surovo nafto v več korakih predelajo v ustrezne ogljikovodike za gorivo in druge namene. Ogljikovodik (skovanka iz besed ogljik in vodik) je organska spojina, ki je zgrajena izključno iz ogljika in vodika.
Poglej Organska kemija in Ogljikovodik
Oksid
Bakrov(II) oxid Svinčev/II,III) oksid (minij) Silicijev(IV) oskid (kamena strela) Aluminijev(III) oksid (korund in safir) Dušikovi oksidi so strupen rjav plin '''Zarjavel vijak'''Oksidi, na primer železov(III) oksid ali rja, ki je sestavljena iz hidratiziranih železovih(III) oksidov Fe2O3•nH2O in železovih(III) oksidov hidroksidov (FeO(OH) in Fe(OH)3), so nastali s spajanjem kisika z drugimi elementi.
Poglej Organska kemija in Oksid
Optična aktivnost
Optična aktivnost ali optična sučnost je sukanje ravnine linearno polarizirane svetlobe glede na smer njenega gibanja pri prehodu skozi optično aktive snovi.
Poglej Organska kemija in Optična aktivnost
Oseltamivir
Oseltamivír (zaščiteno ime Tamiflu) je učinkovina iz skupine zaviralcev nevraminidaze, ki se uporablja za zdravljenje in preprečevanje influence A in B. Je strukturni analog N-acetilnevraminske kisline.
Poglej Organska kemija in Oseltamivir
Paul Ehrlich
Paul Ehrlich, nemški bakteriolog in zdravnik, * 14. marec, 1854, Strehlen, Prusija, † 20. avgust, 1915, Bad Homburg, Prusija.
Poglej Organska kemija in Paul Ehrlich
Piperidin
Piperidin (azinan) je organska spojina z molekulsko formulo (CH2)5NH.
Poglej Organska kemija in Piperidin
Plastika
Kemijska struktura molekule polipropilena. Črno: atomi ogljika; belo: atomi vodika Plástika ali plástična mása je skupno ime za vrsto sintetičnih in polsintetičnih materialov, ki jih pridobivamo s polimerizacijo organskih ogljikovih spojin.
Poglej Organska kemija in Plastika
Poliester
Poliester so polimerne umetne snovi, narejene s polikondenzacijo karboksilnih kislin z večvalentnimi alkoholi, zanje je značilna estrska -CO-O-skupina.
Poglej Organska kemija in Poliester
Polieten
konformaciji stopnice. Polieten (kratica: PE) ali polietilen je najpogostejša plastika.
Poglej Organska kemija in Polieten
Polimer
Polipropilen Polimêr je ogromna molekula (makromolekula), ki je sestavljena iz ponavljajočih se strukturnih enot (monomerov), povezanih s kovalentno kemijsko vezjo.
Poglej Organska kemija in Polimer
Polimerizacija
stirena v polistiren Polimerizacija je kemijski proces, v katerem se monomer ali mešanica monomerov pretvori v polimer.
Poglej Organska kemija in Polimerizacija
Polisaharid
Polisaharidi so polimerne strukture ogljikovih hidratov, kjer so posamezne enote (mono- ali disaharidi) povezane z glikozidno vezjo.
Poglej Organska kemija in Polisaharid
Polistiren
Lonček za jogurt iz polistirena Polistiren (IUPAC ime poli(1-fenileten-1,2-diil), standardna okrajšava PS) je aromatski polimer stirena (feniletena) z molekulsko formulo (H5C6-CH.
Poglej Organska kemija in Polistiren
Polivinilklorid
Polivinilklorid (okrajšano PVC), sistematično poli(1-kloroeten), je sintetičen plastični polimer vinil klorida, za polietilenom in polipropilenom tretji najbolj množično proizvajan tip plastike in široko uporabljan v sodobnem svetu kot material za izdelavo številnih uporabnih predmetov.
Poglej Organska kemija in Polivinilklorid
Prehodni element
Prehodni elementi, tudi prehodne kovine, so skupen izraz za 38 elementov v stolpcih 3–12 periodnega sistema elementov.
Poglej Organska kemija in Prehodni element
Prosta entalpija
Pròsta entalpíja, Gibbsova fúnkcija ali Gibbsova pròsta energíja (oznaka G) je termodinamski potencial, definiran kot razlika med entalpijo H ter zmnožkom temperature T in entropije S: Prosta entalpija doseže minimum v ravnovesnem stanju v termodinamskih sistemih pri stalnem tlaku in stalni temperaturi.
Poglej Organska kemija in Prosta entalpija
Purin
Purín je heterociklična dušikova aromatska spojina, ki ima v svoji strukturi na pirimidinski obroč prikondenziran imidazol.
Poglej Organska kemija in Purin
Radikal (kemija)
Lewisova struktura superoksida, primer anionskega radikala Radikali oz.
Poglej Organska kemija in Radikal (kemija)
Redoks reakcija
Zgorevanje je redoksreakcija, v kateri se les oksidira s kisikom iz zraka v ogljikov dioksid in vodo. Redoksreakcija ali redukcijsko-oksidacijska reakcija je vsaka kemijska reakcija, v kateri atomi spremenijo svoje oksidacijsko stanje.
Poglej Organska kemija in Redoks reakcija
Ribonukleinska kislina
Ribonukleinska kislina (RNK oziroma RNA) je, tako kot DNK, dolga molekula, ki opravlja vrsto ključnih funkcij v živih organizmih.
Poglej Organska kemija in Ribonukleinska kislina
Seč
Človeška sečila Seč ali urin (latinsko urina) je tekočina, ki jo izločajo ledvice preko sečnih poti.
Poglej Organska kemija in Seč
Sifilis
Sifilis, imenovan tudi lues, je spolno prenosljiva okužba, ki jo povzroča spiroheta, to je bakterija, Treponema pallidum, podvrsta pallidum.
Poglej Organska kemija in Sifilis
Silicij
Silícij (latinsko silicium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Si in atomsko število 14.
Poglej Organska kemija in Silicij
Skeletna formula
stereokemijo. Skeletna formula organske spojine je vrsta molekulske strukturne formule, ki služi kot poenostavljena predstavitev molekuline vezave in nekaterih drugih podrobnosti njene molekulske geometrije. Skeletna formula prikazuje skeletno strukturo ali skelet molekule, ki je sestavljena iz skeletnih atomov.
Poglej Organska kemija in Skeletna formula
Sladkor
Jedilni sladkor v kockah Sladkor, s kemijskim imenom saharoza, je naravno sladilo iz skupine ogljikovih hidratov.
Poglej Organska kemija in Sladkor
SMILES
Generiranje SMILES: odpiranje obročev, ki se zatem zapišejo kot stranske verige glavne (najdaljše) verige molekule. SMILES (iz angleškega Simplified Molecular Input Line Entry Specification) je specifikacija, ki za nedvoumen opis strukture molekul uporablja kratke nize ASCII znakov.
Poglej Organska kemija in SMILES
Spektroskopija
prizmo Spektroskopíja (tudi spektrálna analíza) je fizikalna disciplina, ki se ukvarja z analizo energije sevanja po stiku s snovjo.
Poglej Organska kemija in Spektroskopija
Spojina
Spojína se v kemiji imenuje snov, ki jo sestavljata dva ali več kemičnih elementov (prvin) v stalnem razmerju, ki določa spojino.
Poglej Organska kemija in Spojina
Steklo
Mestnega muzeja Ljubljana. Okensko steklo Laboratorijsko steklo (hladilnik) Okrasni predmeti iz kobaltovega stekla Stêklo je amorfna (nekristalinična), praviloma prozorna trdnina, ki ima veliko praktično, tehnološko in dekorativno uporabnost, na primer kot okensko steklo, posoda, izolacijski material (steklena volna) in optično vlakno za hiter prenos optičnih signalov.
Poglej Organska kemija in Steklo
Steroid
1785f Steroid je organska spojina s štirimi obroči, razporejenimi v določeno molekularno konfiguracijo.
Poglej Organska kemija in Steroid
Sublimacija
Sublimácija je fazni prehod, pri katerem snov preide iz trdnega neposredno v plinasto agregatno stanje pri tlaku, nižjem od tlaka trojne točke.
Poglej Organska kemija in Sublimacija
Substitucija
Substitucija (tudi zamenjava) je tip kemijske reakcije, v kateri se funkcionalna skupina kemijske spojine zamenja z drugo.
Poglej Organska kemija in Substitucija
Tališče
Talíšče (TT) (tudi strdíšče, posebej v zvezi s faznimi spremembami vode tudi ledíšče, zmrzíšče ali zmrzovalíšče) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstajata trdna in kapljevinska faza snovi.
Poglej Organska kemija in Tališče
Terpen
borove. Terpeni so najpogostejše sestavine eteričnih olj in pogoste sestavine smol.
Poglej Organska kemija in Terpen
Topilo
Topilo je snov, v kateri se pri tvorbi raztopi topljenec.
Poglej Organska kemija in Topilo
Trdnost
Tŕdnost gradiva je največja obremenitev, ki jo material zdrži preden se poruši.
Poglej Organska kemija in Trdnost
Trdota
Trdôta v znanosti o materialih pomeni lastnost trdne snovi, da se upira stalni deformaciji "površine" (obrabi).
Poglej Organska kemija in Trdota
Valenca
Valenca je število enojnih kemijskih vezi, ki jih lahko tvori atom danega elementa, oziroma število vodikovih atomov, s katerimi se izbrani element lahko veže.
Poglej Organska kemija in Valenca
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Poglej Organska kemija in Vodik
Vodikova vez
vodnih molekulah Vodikova vez je šibka kemijska vez, ki nastane v nekaterih spojinah, ki vsebujejo vodik, vezan na elektronegativen atom (O-H ali N-H skupino).
Poglej Organska kemija in Vodikova vez
Vrelišče
Vrelíšče (oznaka TV) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstojata kapljevinska in plinasta faza snovi.
Poglej Organska kemija in Vrelišče
Wöhlerjeva sinteza
Wöhlerjeva sinteza je pretvorba amonijevega cianata v sečnino.
Poglej Organska kemija in Wöhlerjeva sinteza
Zdravilo
Zdravila v različnih oblikah thumb Zdravilo je pripravek, ki se uporablja za zdravljenje, lajšanje, preprečevanje ali odkrivanje bolezni oziroma je namenjen za učinkovanje na zgradbo telesa ali njegovo delovanje.
Poglej Organska kemija in Zdravilo
Zob
Zob je trd izrastek v čeljustih številnih vretenčarjev.
Poglej Organska kemija in Zob
1816
1816 (MDCCCXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Organska kemija in 1816
1828
1828 (MDCCCXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Organska kemija in 1828
1856
1856 (MDCCCLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Organska kemija in 1856
1857
1857 (MDCCCLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Organska kemija in 1857
1858
1858 (MDCCCLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Organska kemija in 1858
1874
1874 (MDCCCLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Organska kemija in 1874
19. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 16. stoletje | 17. stoletje | 18. stoletje | 19.
Poglej Organska kemija in 19. stoletje
1903
1903 (MCMIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Organska kemija in 1903
1907
1907 (MCMVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Organska kemija in 1907
1909
1909 (MCMIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Organska kemija in 1909
20. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 17. stoletje | 18. stoletje | 19. stoletje | 20.
Poglej Organska kemija in 20. stoletje
Glej tudi
Kemija
Organske spojine
Prav tako znan kot Organski kemik.