Kazalo
154 odnosi: Ajnštajnij, Aktinij, Aktinoidi, Alkalijska kovina, Aluminij, Americij, Antimon, Argon, Arzen, Astat, Atom, Železova skupina, Žlahtni plin, Baker, Bakrova skupina, Barij, Berilij, Berkelij, Bizmut, Bor (element), Borij, Borova skupina, Brom, Cerij, Cezij, Cink, Cinkova skupina, Cirkonij, Darmštatij, Diboran, Disprozij, Dušik, Dubnij, Edward Frankland, Erbij, Evropij, Fermij, Flerovij, Fluor, Fosfor, Francij, Gadolinij, Galij, Germanij, Gilbert Newton Lewis, Hafnij, Halkogen, Halogen, Hasij, Helij, ... Razširi indeks (104 več) »
- Kemijske lastnosti
- Kemijske vezi
Ajnštajnij
Ajnštajnij je umetni element, ki ima v periodnem sistemu simbol Es in atomsko število 99.
Poglej Valenca in Ajnštajnij
Aktinij
Aktinij (latinsko actinium) je kemični element v periodnem sistemu elementov z znakom Ac in atomskim številom 89.
Poglej Valenca in Aktinij
Aktinoidi
Aktinoidi (IUPAC) ali aktinidi so razred štirinajstih kemičnih elementov z vrstnimi števili od 90 do 103, se pravi od torija do lavrencija.
Poglej Valenca in Aktinoidi
Alkalijska kovina
Alkalijske kovine so skupina kemijskih elementov, ki tvorijo 1.
Poglej Valenca in Alkalijska kovina
Aluminij
Alumínij (iz latiskega alumen – grenka sol, galun) je kemijski element s simbolom Al in vrstnim številom 13.
Poglej Valenca in Aluminij
Americij
Americij (americium) je kemijski element, ki ga je leta 1944 odkril Glenn Theodore Seaborg.
Poglej Valenca in Americij
Antimon
Antimón je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Sb (iz latinskega Stibium) in atomsko število 51.
Poglej Valenca in Antimon
Argon
Árgon (iz starogrške besede άργός, počasi delujoč, zaradi njegove kemijske inertnosti) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ar in atomsko število 18.
Poglej Valenca in Argon
Arzen
Arzén je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol As, atomsko število 33 in relativno atomsko maso 74.92.
Poglej Valenca in Arzen
Astat
Astát je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol At in atomsko število 85.
Poglej Valenca in Astat
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Poglej Valenca in Atom
Železova skupina
V 8.
Poglej Valenca in Železova skupina
Žlahtni plin
Žlahtni plini so elementi 18.
Poglej Valenca in Žlahtni plin
Baker
Baker je kemični element s simbolom Cu (iz) in atomskim številom 29.
Poglej Valenca in Baker
Bakrova skupina
V 11. (IUPAC) ali bakrovo skupino periodnega sistema elementov spadajo prehodne kovine baker (Cu), srebro (Ag) in zlato (Au).
Poglej Valenca in Bakrova skupina
Barij
Bárij (latinsko barium) je strupen kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ba in atomsko število 56.
Poglej Valenca in Barij
Berilij
Berílij (latinsko beryllium) je kemijski element s simbolom Be in vrstnim številom 4.
Poglej Valenca in Berilij
Berkelij
Berkélij je umetni element, ki ima v periodnem sistemu simbol Bk in atomsko število 97.
Poglej Valenca in Berkelij
Bizmut
Bizmut Bizmut je kemijski element s simbolom Bi v periodnem sistemu in vrstnim številom 83.
Poglej Valenca in Bizmut
Bor (element)
Bór (latinsko borium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol B in vrstno število 5.
Poglej Valenca in Bor (element)
Borij
Borij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Bh in atomsko število 107.
Poglej Valenca in Borij
Borova skupina
Borova skupina so kemijski elementi iz 13., po stari nonemklaturi IIIA, skupine periodnega sistema elementov.
Poglej Valenca in Borova skupina
Brom
Bróm (latinsko bromum iz grške besede bromos - smrad) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Br in atomsko število 35.
Poglej Valenca in Brom
Cerij
Cêrij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ce in atomsko število 58.
Poglej Valenca in Cerij
Cezij
Cézij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cs in atomsko število 55.
Poglej Valenca in Cezij
Cink
Cínk (latinsko zincum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Zn in atomsko število 30.
Poglej Valenca in Cink
Cinkova skupina
V 12. skupino periodnega sistema elementov (IUPAC) ali cinkovo skupino spadajo elementi cink (Zn), kadmij (Cd) in živo srebro (Hg).
Poglej Valenca in Cinkova skupina
Cirkonij
Cirkónij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Zr in atomsko število 40.
Poglej Valenca in Cirkonij
Darmštatij
Darmštatij, tudi darmstadtij, je kemični element s simbolom Ds in atomskim številom 110.
Poglej Valenca in Darmštatij
Diboran
Diboran je kemična spojina sestavljena iz bora in vodika s formulo B2H6.
Poglej Valenca in Diboran
Disprozij
Disprózij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Dy in atomsko število 66.
Poglej Valenca in Disprozij
Dušik
Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.
Poglej Valenca in Dušik
Dubnij
Dubnij je sinteti;nikemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Db in atomsko število 105.
Poglej Valenca in Dubnij
Edward Frankland
Sir Edward Frankland, FRS, angleški kemik, * 18. januar 1825, † 9. avgust 1899.
Poglej Valenca in Edward Frankland
Erbij
Erbij je kemični element s simbolom Er in atomskim številom 68.
Poglej Valenca in Erbij
Evropij
Europij je kemični element s simbolom Eu in atomskim številom 63.
Poglej Valenca in Evropij
Fermij
Fermij je umetni kemični element z zaporednim številom 100.
Poglej Valenca in Fermij
Flerovij
Flerovij je supertežek umetno narejen kemični element s simbolom Fl in atomskim številom 114.
Poglej Valenca in Flerovij
Fluor
Flúor (latinsko fluorum - latinski glagol fluere pomeni pretakati se), je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol F, leži v 7 skupini 2.
Poglej Valenca in Fluor
Fosfor
Fósfor (latinsko phosphorus) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol P in atomsko število 15.
Poglej Valenca in Fosfor
Francij
Fráncij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Fr in atomsko število 87.
Poglej Valenca in Francij
Gadolinij
Gadolinij je kemični element s simbolom Gd in atomskim številom 64.
Poglej Valenca in Gadolinij
Galij
Gálij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ga in atomsko število 31.
Poglej Valenca in Galij
Germanij
Germánij (iz latinske besede Germania, ki označuje Nemčijo, domovino njegovega odkritelja) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ge in atomsko število 32.
Poglej Valenca in Germanij
Gilbert Newton Lewis
Gilbert Newton Lewis, ameriški kemik, * 23. oktober 1875, Weymouth, Massachusetts, ZDA, † 23. marec 1946, Berkeley, Kalifornija, ZDA.
Poglej Valenca in Gilbert Newton Lewis
Hafnij
Hafnij je sijoča, srebrna, gnetljiva kovina, odporna proti koroziji, kemično podobna cirkoniju – zaradi enakega števila valentnih elektronov, ki so v isti skupini, pa tudi zaradi relativističnih učinkov; pričakovani porast atomskega polmera pri prehodu s periode 5 na 6 skoraj natančno izniči lantanidno kontrakcijo.
Poglej Valenca in Hafnij
Halkogen
Halkogeni so kemijski elementi iz 16.
Poglej Valenca in Halkogen
Halogen
Halogeni elementi (brez astata) Halogeni ali halogeni elementi so skupina nekovin, ki tvorijo 17.
Poglej Valenca in Halogen
Hasij
Hasij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Hs in atomsko število 108.
Poglej Valenca in Hasij
Helij
Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Poglej Valenca in Helij
Hidrid
Hidrid je binarna spojina z vodikom (spojina med vodikom in še enim elementom), v kateri je vodik bolj ali manj elektronegativen del molekule te spojine.
Poglej Valenca in Hidrid
Holmij
Hólmij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ho in atomsko število 67.
Poglej Valenca in Holmij
Indij
Indij je kemični element s simbolom In in atomskim številom 49.
Poglej Valenca in Indij
Iridij
Irídij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ir in atomsko število 77.
Poglej Valenca in Iridij
Irving Langmuir
Irving Langmuir, ameriški fizik in kemik, * 31. januar 1881, Brooklyn, New York, ZDA, † 16. avgust 1957, Woods Hole, Massachusetts, ZDA.
Poglej Valenca in Irving Langmuir
Iterbij
Iterbij je kemični element s simbolom Yb in atomskim številom 70.
Poglej Valenca in Iterbij
Itrij
Ítrij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Y (latinsko Yttrium) in atomsko število 39.
Poglej Valenca in Itrij
Jod
Jód (latinsko iodum) (iz starogrške besede iódes - vijoličast) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol I in atomsko število 53.
Poglej Valenca in Jod
Kadmij
Kádmij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cd in atomsko število 48.
Poglej Valenca in Kadmij
Kalcij
Kálcij (latinsko calcium) je kemični element s simbolom Ca in vrstnim številom 20.
Poglej Valenca in Kalcij
Kalifornij
Kalifornij je kemični element, srebrno sijajna kovina.
Poglej Valenca in Kalifornij
Kalij
Kálij je kemični element v periodnem sistemu elementov z znakom K in atomskim številom 19.
Poglej Valenca in Kalij
Kemična vez
Kémična véz ali véz je v kemiji privlačna sila, ki povezuje atome v molekulo ali kristal.
Poglej Valenca in Kemična vez
Kemijski element
periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.
Poglej Valenca in Kemijski element
Kirij
Kiríj ali curíj je umetni element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cm (iz latinskega imena Curium) in atomsko število 96.
Poglej Valenca in Kirij
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Poglej Valenca in Kisik
Klor
Klór (latinsko chlorum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cl in atomsko število 17.
Poglej Valenca in Klor
Kobalt
Kóbalt (latinsko cobaltum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Co in atomsko število 27.
Poglej Valenca in Kobalt
Kobaltova skupina
V 9. ali kobaltovo skupino periodnega sistema elementov (IUPAC) spadajo kobalt (Co), rodij (Rh), iridij (Ir) in majtnerij (Mt).
Poglej Valenca in Kobaltova skupina
Kopernicij
Kopernicij je sintetični kemični element s simbolom Cn in atomskim številom 112.
Poglej Valenca in Kopernicij
Kositer
Kositer ali cin je kemični element s simbolom Sn (iz) in atomsko številko 50.
Poglej Valenca in Kositer
Kovalentna vez
Kovalentna vez dve vodikovih atomov s skupnim elektronskim parom. Kovalentna vez je kemijska vez, ki nastane med dvema raznovrstnima ali istovrstnima nekovinama ali dvema kovinskima atomoma, ko dva atoma prispevata po enega ali več elektronov v skupni elektronski par, ki atoma poveže v molekulo.
Poglej Valenca in Kovalentna vez
Kripton
Krípton je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Kr in atomsko število 36.
Poglej Valenca in Kripton
Krom
Króm (latinsko chromium iz grške besede chroma; barva) je kemični element s simbolom Cr in atomskim številom 24 v periodnem sistemu.
Poglej Valenca in Krom
Kromova skupina
6.
Poglej Valenca in Kromova skupina
Ksenon
Ksénon je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Xe in atomsko število 54.
Poglej Valenca in Ksenon
Kubični model atoma
Kubični model atoma je bil eden prvih modelov atoma, v katerem so bili elektroni v nepolarnem atomu ali molekuli postavljeni v osem oglišč kocke.
Poglej Valenca in Kubični model atoma
Kvantna mehanika
Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.
Poglej Valenca in Kvantna mehanika
Lantan
Lantan (latinsko lanthanum) je kemijski element s simbolom La in vrstnim številom 57.
Poglej Valenca in Lantan
Lantanoidi
Lantanoidi prej Lantanídi (tudi rédke zêmlje ali rédke prvíne) so skupina 14 redko-zemeljskih kemijskih elementov, ki v periodnem sistemu ležijo med lantanom in iterbijem, se pravi tistih, katerih atomska števila so med 57 in vključno 70.
Poglej Valenca in Lantanoidi
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Valenca in Latinščina
Lavrencij
Lavrencij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Lr in atomsko število 103.
Poglej Valenca in Lavrencij
Litij
Lítij je kemični element, ki ima simbol Li in atomsko število 3.
Poglej Valenca in Litij
Livermorij
Livermorij je sintetični kemični element s simbolom Lv in atomskim številom 116.
Poglej Valenca in Livermorij
Lutecij
Lutecij je kemični element s simbolom Lu in atomskim številom 71.
Poglej Valenca in Lutecij
Magnezij
Magnézij (latinsko magnesium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mg in atomsko število 12.
Poglej Valenca in Magnezij
Majtnerij
Majtnerij (latinsko meitnerium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mt in atomsko število 109.
Poglej Valenca in Majtnerij
Mangan
Mangán (latinsko manganum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mn in atomsko število 25.
Poglej Valenca in Mangan
Manganova skupina
V 7.
Poglej Valenca in Manganova skupina
Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo
Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo (angleško The International Union of Pure and Applied Chemistry, kratica IUPAC) je mednarodna nevladna organizacija ustanovljena leta 1919 posvečena napredku kemije.
Poglej Valenca in Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo
Mendelevij
Mendelévij je sintetični element, ki ima v periodnem sistemu kemijski simbol Md (prej Mv) in atomsko število 101.
Poglej Valenca in Mendelevij
Molibden
Molibdén je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mo in atomsko število 42.
Poglej Valenca in Molibden
Moskovij
Moskovij je sintetični kemični element s simbolom Mc in atomskim številom 115.
Poglej Valenca in Moskovij
Natrij
Natrij (latinsko natrium) je kemični element, ki ima simbol Na in atomsko število 11.
Poglej Valenca in Natrij
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Poglej Valenca in Nemščina
Neodim
Neodim je kemični element s simbolom Nd in atomskim številom 60.
Poglej Valenca in Neodim
Neon
Néon je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ne in atomsko število 10.
Poglej Valenca in Neon
Neptunij
Neptunij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Np in atomsko število 93.
Poglej Valenca in Neptunij
Nihonij
Nihonij je sintetični kemični element s simbolom Nh in atomskim številom 113.
Poglej Valenca in Nihonij
Nikelj
Níkelj (latinsko niccolum) je kovinski kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ni in atomsko število 28.
Poglej Valenca in Nikelj
Nikljeva skupina
V 10. ali nikljevo skupino periodnega sistema elementov (IUPAC) spadajo prehodne kovine nikelj (Ni), paladij (Pd), platina (Pt) in darmštatij (Ds).
Poglej Valenca in Nikljeva skupina
Niobij
Nióbij, nekdaj imenovan kolúmbij, je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Nb in atomsko število 41.
Poglej Valenca in Niobij
Nobelij
Nobelij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol No in atomsko število 102.
Poglej Valenca in Nobelij
Oganeson
Oganeson je sintetični kemični element s simbolom Og in atomskim številom 118.
Poglej Valenca in Oganeson
Ogljik
Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.
Poglej Valenca in Ogljik
Ogljikova skupina
Ogljikova skupina periodnega sistema elementov vsebuje ogljik (C), silicij (Si), germanij (Ge), kositer (Sn), svinec (Pb) in flerovij (Fl).
Poglej Valenca in Ogljikova skupina
Oksidacijsko stanje
Oksidacijsko stanje je v kemiji indikator stopnje oksidacije atoma ali kemijske spojine.
Poglej Valenca in Oksidacijsko stanje
Orbitala
Elektronske orbitale Elektroni se gibljejo okoli jedra v elektronski ovojnici, znotraj katere so prostori, ki jih imenujemo orbitale.
Poglej Valenca in Orbitala
Osmij
Osmij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Os in atomsko število 76.
Poglej Valenca in Osmij
Paladij
Paládij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Pd in atomsko število 46.
Poglej Valenca in Paladij
Perioda periodnega sistema
Periodni sistem kemijskih elementov Perioda periodnega sistema je vrstica periodnega sistema elementov, ki je urejena tako, da so elementi s sorodnimi kemijskimi lastnostmi zapisani v isti vertikalni koloni – skupini periodnega sistema.
Poglej Valenca in Perioda periodnega sistema
Platina
Plátina (latinsko platinum) je kemični element.
Poglej Valenca in Platina
Plutonij
Plutónij je radioaktiven kovinski kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Pu in atomsko število 94.
Poglej Valenca in Plutonij
Pniktogeni
Dušikova skupina periodnega sistema elementov vsebuje dušik (N), fosfor (P), arzen (As), antimon (Sb), bizmut (Bi) in nepotrjeni moskovij (Mc).
Poglej Valenca in Pniktogeni
Polonij
Polonij (lat. polonium, Po) je kemijski element, ki sta ga leta 1898 odkrila zakonca Pierre in Marie Curie.
Poglej Valenca in Polonij
Prazeodim
Prazeodím je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Pr in atomsko število 59.
Poglej Valenca in Prazeodim
Prometij
Prometij je kemični element s simbolom Pm in atomskim številom 61.
Poglej Valenca in Prometij
Protaktinij
Protaktinij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Pa in atomsko število 91.
Poglej Valenca in Protaktinij
Raderfordij
Raderfordij ali tudi rutherfordij, nekdaj znan tudi kot kurčatovij ali dubnij, je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Rf in atomsko število 104.
Poglej Valenca in Raderfordij
Radij
Za geometrijski pomen pojma glej »polmer«. Radij je kemični element s simbolom Ra in atomskim številom 88.
Poglej Valenca in Radij
Radon
Radon je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Rn in atomsko število 86.
Poglej Valenca in Radon
Renij
Renij je kemični element s simbolom Re in atomskim številom 75.
Poglej Valenca in Renij
Rentgenij
Rentgenij, tudi Roentgenij ali Röntgenij, je kemični element s simbolom Rg in atomskim številom 111.
Poglej Valenca in Rentgenij
Rodij
Ródij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Rh in atomsko število 45.
Poglej Valenca in Rodij
Rubidij
Rubídij (latinsko rubidus - temnordeč) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Rb in atomsko število 37.
Poglej Valenca in Rubidij
Rutenij
Ruténij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ru in atomsko število 44.
Poglej Valenca in Rutenij
Samarij
Samarij je kemični element s simbolom Sm in atomsko število 62.
Poglej Valenca in Samarij
Selen
Selén (latinsko selenium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Se in atomsko število 34.
Poglej Valenca in Selen
Siborgij
Siborgij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Sg in atomsko število 106.
Poglej Valenca in Siborgij
Silicij
Silícij (latinsko silicium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Si in atomsko število 14.
Poglej Valenca in Silicij
Skandij
Skandij je kemični element s simbolom Sc in atomskim številom 21.
Poglej Valenca in Skandij
Skandijeva skupina
V 3. ali skandijevo skupino elementov spadajo elementi iz tretje kolone periodnega sistema elementov.
Poglej Valenca in Skandijeva skupina
Skupina periodnega sistema
Skupina periodnega sistema elementov je vertikalni stolpec v periodnem sistemu elementov.
Poglej Valenca in Skupina periodnega sistema
Srebro
Srebro je kemični element s simbolom Ag (iz latinskega, ki izhaja iz proto-indoevropskega ''h₂erǵ'': "sijoča" ali "bela" kovina ali snov) in atomskim številom 47.
Poglej Valenca in Srebro
Stroncij
Stróncij je kemični element s simbolom Sr in vrstnim številom 38.
Poglej Valenca in Stroncij
Svinec
Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82.
Poglej Valenca in Svinec
Talij
Talij (thalium) je kemijski element.
Poglej Valenca in Talij
Tantal (element)
Tantal je kemični element s simbolom Ta in atomskim številom 73.
Poglej Valenca in Tantal (element)
Tehnecij
Tehnécij je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Tc in atomsko število 43.
Poglej Valenca in Tehnecij
Telur
Telúr je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Te in atomsko število 52.
Poglej Valenca in Telur
Tenes
Tenes je sintetični kemični element s simbolom Ts in atomskim številom 117.
Poglej Valenca in Tenes
Terbij
Têrbij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Tb in atomsko število 65.
Poglej Valenca in Terbij
Titan (element)
Titán (latinsko titanium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ti in atomsko število 22.
Poglej Valenca in Titan (element)
Titanova skupina
4.
Poglej Valenca in Titanova skupina
Torij
Torij Torij je kemični element, radioaktivna kovina srebrno bele barve.
Poglej Valenca in Torij
Tulij
Tulij (69Tm) je kemijski element z vrstnim številom 69 in simbolom Tm.
Poglej Valenca in Tulij
Uran
Urán (latinsko uranium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol U in atomsko število 92.
Poglej Valenca in Uran
Vanadij
Vanádij je kemični element s simbolom V v periodnem sistemu in atomskim številom 23.
Poglej Valenca in Vanadij
Vanadijeva skupina
V 5. ali vanadijevo skupino periodnega sistema elementov spadajo elementi vanadij (V), niobij (Nb), tantal (Ta) in dubnij (Db), katerega so ga prvič sintetizirali leta 1967.
Poglej Valenca in Vanadijeva skupina
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Poglej Valenca in Vodik
Volfram
Volfram (latinsko Wolframium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol W in atomsko število 74.
Poglej Valenca in Volfram
William Higgins (kemik)
William Higgins, irski kemik, * 1763, Collooney, County Sligo, Irska, † junij 1825, Grafton Street, Dublin, Irska.
Poglej Valenca in William Higgins (kemik)
Zemljoalkalijska kovina
Zemljoalkalijske kovine so elementi druge skupine periodnega sistema elementov.
Poglej Valenca in Zemljoalkalijska kovina
Zlato
Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.
Poglej Valenca in Zlato