Kazalo
85 odnosi: Aktinoidi, Žarek gama, Žveplo, Barn, Berilij, Bizmut, Blok periodnega sistema, Delec alfa, Dubna, Elektronegativnost, Elektronvolt, Fermij, Flerovij, Fluorit, Gostota, Halkogen, Hasij, Hibridizacija orbital, Hidrid, Hitrost svetlobe, Hladna fuzija, Ionizacijska energija, Izotop, Jedrska eksplozija, Jedrsko zlivanje, Kalcij, Kemijski element, Kemijski simbol, Kirij, Kisik, Kopernicij, Kositer, Kovalentna vez, Kovina, Kozmični žarki, Kripton, Kvantno število, Livermorij, Magično število (fizika), Magnezij, Masno število, Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo, Mednarodna zveza za osnovno in uporabno fiziko, Molekula, Moskovij, Moskovska oblast, Nature, Nemčija, Nevtronij, Nihonij, ... Razširi indeks (35 več) »
- Halkogeni
- Kemični elementi
- Sintetični elementi
Aktinoidi
Aktinoidi (IUPAC) ali aktinidi so razred štirinajstih kemičnih elementov z vrstnimi števili od 90 do 103, se pravi od torija do lavrencija.
Poglej Livermorij in Aktinoidi
Žarek gama
Žarek γ je visokoenergijski foton, ki nastane pri radioaktivnem razpadu ali drugem jedrskem ali delčnem procesu, kot je denimo anihilacija elektrona in pozitrona.
Poglej Livermorij in Žarek gama
Žveplo
Žvêplo (latinsko sulphur) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol S in atomsko število 16.
Poglej Livermorij in Žveplo
Barn
Barn (simbol b) je enota za površino in ne spada med SI enote.
Poglej Livermorij in Barn
Berilij
Berílij (latinsko beryllium) je kemijski element s simbolom Be in vrstnim številom 4.
Poglej Livermorij in Berilij
Bizmut
Bizmut Bizmut je kemijski element s simbolom Bi v periodnem sistemu in vrstnim številom 83.
Poglej Livermorij in Bizmut
Blok periodnega sistema
Blok periodnega sistema je skupina kemijskih elementov, katerih elektroni najvišjega energetskega nivoja pripadajo enaki atomski orbitali.
Poglej Livermorij in Blok periodnega sistema
Delec alfa
Delci α so ionizirajoče sevanje, ki ga atomsko jedro oddaja pri razpadu α.
Poglej Livermorij in Delec alfa
Dubna
Dubna je mesto v Taldomskem distriktu v Moskovski oblasti ob Volgi.
Poglej Livermorij in Dubna
Elektronegativnost
Elektronegativnost, ki jo označujemo z grško črko hi (χ), je kemijska lastnost, ki opisuje sposobnost atoma (ali bolj redko funkcionalne skupine), da v kovalentni vezi pritegne valenčne elektrone.
Poglej Livermorij in Elektronegativnost
Elektronvolt
Elektrónvolt (oznaka eV) je količina energije, ki jo pridobi ali izgubi posamezen nevezan elektron pri preletu elektrostatične potencialne razlike enega volta (v vakuumu seveda).
Poglej Livermorij in Elektronvolt
Fermij
Fermij je umetni kemični element z zaporednim številom 100.
Poglej Livermorij in Fermij
Flerovij
Flerovij je supertežek umetno narejen kemični element s simbolom Fl in atomskim številom 114.
Poglej Livermorij in Flerovij
Fluorit
Fluorit ali jedavec je kalcijeva sol fluorovodikove kisline s kemijsko formulo CaF2.
Poglej Livermorij in Fluorit
Gostota
Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.
Poglej Livermorij in Gostota
Halkogen
Halkogeni so kemijski elementi iz 16.
Poglej Livermorij in Halkogen
Hasij
Hasij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Hs in atomsko število 108.
Poglej Livermorij in Hasij
Hibridizacija orbital
Hibridizácija je v kemiji linearna kombinacija atomskih orbital približno enake energije, pri čemer se tvorijo hibridne ali hibridizirane orbitale.
Poglej Livermorij in Hibridizacija orbital
Hidrid
Hidrid je binarna spojina z vodikom (spojina med vodikom in še enim elementom), v kateri je vodik bolj ali manj elektronegativen del molekule te spojine.
Poglej Livermorij in Hidrid
Hitrost svetlobe
vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.
Poglej Livermorij in Hitrost svetlobe
Hladna fuzija
Hladna fuzíja je tehnični izraz za jedrsko zlivanje (fuzijo), ki lahko poteka mnogo pod temperaturo, ki je potrebna za termonuklearne reakcije (milijoni stopinj Celzija).
Poglej Livermorij in Hladna fuzija
Ionizacijska energija
Ionizácijska energíja (tudi ionizácijski potenciál) je najmanjša energija, ki jo je treba dovesti, da atomu ali molekuli odtrgamo elektron.
Poglej Livermorij in Ionizacijska energija
Izotop
Izotopi so atomi kemijskega elementa z različnim masnim številom in enakim vrstnim številom.
Poglej Livermorij in Izotop
Jedrska eksplozija
Jedrska eksplozija je eksplozija, ki nastane kot posledica hitrega sproščanja energije iz visoko-hitrostne jedrske reakcije.
Poglej Livermorij in Jedrska eksplozija
Jedrsko zlivanje
Jêdrsko zlívanje ali fuzíja je zlivanje vodikovih in drugih lahkih atomskih jeder v težja jedra.
Poglej Livermorij in Jedrsko zlivanje
Kalcij
Kálcij (latinsko calcium) je kemični element s simbolom Ca in vrstnim številom 20.
Poglej Livermorij in Kalcij
Kemijski element
periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.
Poglej Livermorij in Kemijski element
Kemijski simbol
Kemijski simbol je standardna kratica oziroma skrajšana različica imena kemijskega elementa, ki se uporablja v kemijskih formulah.
Poglej Livermorij in Kemijski simbol
Kirij
Kiríj ali curíj je umetni element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cm (iz latinskega imena Curium) in atomsko število 96.
Poglej Livermorij in Kirij
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Poglej Livermorij in Kisik
Kopernicij
Kopernicij je sintetični kemični element s simbolom Cn in atomskim številom 112.
Poglej Livermorij in Kopernicij
Kositer
Kositer ali cin je kemični element s simbolom Sn (iz) in atomsko številko 50.
Poglej Livermorij in Kositer
Kovalentna vez
Kovalentna vez dve vodikovih atomov s skupnim elektronskim parom. Kovalentna vez je kemijska vez, ki nastane med dvema raznovrstnima ali istovrstnima nekovinama ali dvema kovinskima atomoma, ko dva atoma prispevata po enega ali več elektronov v skupni elektronski par, ki atoma poveže v molekulo.
Poglej Livermorij in Kovalentna vez
Kovina
Kristali galija Vroče kovanje Kovína je kemijski element.
Poglej Livermorij in Kovina
Kozmični žarki
Kózmični žárki so osnovni delci visokih energij iz vesoljskega prostora, ki trčijo z Zemljinim ozračjem.
Poglej Livermorij in Kozmični žarki
Kripton
Krípton je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Kr in atomsko število 36.
Poglej Livermorij in Kripton
Kvantno število
Kvantno število je brezrazsežno število, ki v kvantni mehaniki omogoča opis značilnosti določenega delca in njegovih stanj.
Poglej Livermorij in Kvantno število
Livermorij
Livermorij je sintetični kemični element s simbolom Lv in atomskim številom 116.
Poglej Livermorij in Livermorij
Magično število (fizika)
Mágično števílo je v jedrski fiziki število nukleonov, ki so razporejeni v celotne lupine znotraj atomskega jedra.
Poglej Livermorij in Magično število (fizika)
Magnezij
Magnézij (latinsko magnesium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mg in atomsko število 12.
Poglej Livermorij in Magnezij
Masno število
Másno števílo (oznaka A) izraža na celo število zaokroženo maso atomskega jedra, izraženo v atomskih enotah mase.
Poglej Livermorij in Masno število
Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo
Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo (angleško The International Union of Pure and Applied Chemistry, kratica IUPAC) je mednarodna nevladna organizacija ustanovljena leta 1919 posvečena napredku kemije.
Poglej Livermorij in Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo
Mednarodna zveza za osnovno in uporabno fiziko
Mednarodna zveza za osnovno in uporabno fiziko (kratica IUPAP) je mednarodna nevladna organizacija, posvečena napredku fizike.
Poglej Livermorij in Mednarodna zveza za osnovno in uporabno fiziko
Molekula
Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.
Poglej Livermorij in Molekula
Moskovij
Moskovij je sintetični kemični element s simbolom Mc in atomskim številom 115.
Poglej Livermorij in Moskovij
Moskovska oblast
Moskovska oblast ali Podmoskovje je oblast v Rusiji v Osrednjem federalnem okrožju.
Poglej Livermorij in Moskovska oblast
Nature
Nature (angleško: »narava«) je multidisciplinarna znanstvena revija, ki jo tedensko izdaja britanska založba Nature Portfolio, podružnica založnika Springer Nature.
Poglej Livermorij in Nature
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Livermorij in Nemčija
Nevtronij
Nevtronij (tudi netrij) je snov, sestavljena izključno iz nevtronov.
Poglej Livermorij in Nevtronij
Nihonij
Nihonij je sintetični kemični element s simbolom Nh in atomskim številom 113.
Poglej Livermorij in Nihonij
Nobelij
Nobelij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol No in atomsko število 102.
Poglej Livermorij in Nobelij
Oganeson
Oganeson je sintetični kemični element s simbolom Og in atomskim številom 118.
Poglej Livermorij in Oganeson
Oksid
Bakrov(II) oxid Svinčev/II,III) oksid (minij) Silicijev(IV) oskid (kamena strela) Aluminijev(III) oksid (korund in safir) Dušikovi oksidi so strupen rjav plin '''Zarjavel vijak'''Oksidi, na primer železov(III) oksid ali rja, ki je sestavljena iz hidratiziranih železovih(III) oksidov Fe2O3•nH2O in železovih(III) oksidov hidroksidov (FeO(OH) in Fe(OH)3), so nastali s spajanjem kisika z drugimi elementi.
Poglej Livermorij in Oksid
Oksidacijsko stanje
Oksidacijsko stanje je v kemiji indikator stopnje oksidacije atoma ali kemijske spojine.
Poglej Livermorij in Oksidacijsko stanje
Perioda periodnega sistema
Periodni sistem kemijskih elementov Perioda periodnega sistema je vrstica periodnega sistema elementov, ki je urejena tako, da so elementi s sorodnimi kemijskimi lastnostmi zapisani v isti vertikalni koloni – skupini periodnega sistema.
Poglej Livermorij in Perioda periodnega sistema
Periodni sistem elementov
Periodni sistem, znan tudi kot periodni sistem elementov, je tabelarni prikaz kemijskih elementov, ki so razporejeni po atomskem številu, konfiguraciji elektronov in ponavljajočih se kemijskih lastnostih.
Poglej Livermorij in Periodni sistem elementov
Physical Review Letters
Physical Review Letters je ena najuglednejših fizikalnih strokovnih znanstvenih revij.
Poglej Livermorij in Physical Review Letters
Polkovina
Pólkovína ali metaloíd je tisti kemijski element, katerega ionizacijske in vezne lastnosti so med lastnostmi kovin in nekovin.
Poglej Livermorij in Polkovina
Polonij
Polonij (lat. polonium, Po) je kemijski element, ki sta ga leta 1898 odkrila zakonca Pierre in Marie Curie.
Poglej Livermorij in Polonij
Raderfordij
Raderfordij ali tudi rutherfordij, nekdaj znan tudi kot kurčatovij ali dubnij, je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Rf in atomsko število 104.
Poglej Livermorij in Raderfordij
Radioaktivnost
Mednarodni znak za radioaktivno nevarnost. Radioaktívnost je pojav, pri katerem nestabilno atomsko jedro razpade.
Poglej Livermorij in Radioaktivnost
Radon
Radon je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Rn in atomsko število 86.
Poglej Livermorij in Radon
Razpad alfa
Razpad alfa Razpad alfa je razpad, pri katerem atomsko jedro izseva delec α oz.
Poglej Livermorij in Razpad alfa
Razpad beta
Razpad beta je radioaktivni razpad, pri katerem atomsko jedro izseva delec beta.
Poglej Livermorij in Razpad beta
Razpolovni čas
Razpolóvni čás (oznaka t1/2) ali razpolovna doba je matematični in znanstveni opis eksponentnega ali postopnega razpadanja.
Poglej Livermorij in Razpolovni čas
Redoks reakcija
Zgorevanje je redoksreakcija, v kateri se les oksidira s kisikom iz zraka v ogljikov dioksid in vodo. Redoksreakcija ali redukcijsko-oksidacijska reakcija je vsaka kemijska reakcija, v kateri atomi spremenijo svoje oksidacijsko stanje.
Poglej Livermorij in Redoks reakcija
Science
Science (angleško: »znanost« oz. »naravoslovje«) je multidisciplinarna znanstvena revija, ki jo izdaja Ameriško združenje za napredek naravoslovnih znanosti (American Association for the Advancement of Science, AAAS).
Poglej Livermorij in Science
Selen
Selén (latinsko selenium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Se in atomsko število 34.
Poglej Livermorij in Selen
Siborgij
Siborgij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Sg in atomsko število 106.
Poglej Livermorij in Siborgij
Spin
Spín (iz angl. »vrtenje«) je lastna vrtilna količina delcev v kvantni mehaniki.
Poglej Livermorij in Spin
Springer Science+Business Media
Springer Science+Business Media, krajše Springer, je bilo globalno založniško podjetje, ki je izdajalo knjige, e-knjige in znanstvene revije, tehniške ter medicinske publikacije.
Poglej Livermorij in Springer Science+Business Media
Sulfid
Sulfidni anion Vodikov sulfid Sulfid je sol ali alkil ali aril derivat vodikovega sulfida (H2S).
Poglej Livermorij in Sulfid
Svinec
Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82.
Poglej Livermorij in Svinec
Tališče
Talíšče (TT) (tudi strdíšče, posebej v zvezi s faznimi spremembami vode tudi ledíšče, zmrzíšče ali zmrzovalíšče) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstajata trdna in kapljevinska faza snovi.
Poglej Livermorij in Tališče
Tantal (element)
Tantal je kemični element s simbolom Ta in atomskim številom 73.
Poglej Livermorij in Tantal (element)
Telur
Telúr je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Te in atomsko število 52.
Poglej Livermorij in Telur
Tenes
Tenes je sintetični kemični element s simbolom Ts in atomskim številom 117.
Poglej Livermorij in Tenes
Tirno kvantno število
Orbitalno kvantno število (tudi azimutno kvantno število ali drugo kvantno število) je eno izmed kvantnih števil, ki se uporabljajo v kvantni mehaniki za opis kvantnih stanj elektrona v atomu.
Poglej Livermorij in Tirno kvantno število
Uran
Urán (latinsko uranium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol U in atomsko število 92.
Poglej Livermorij in Uran
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.
Poglej Livermorij in Voda
Vodikov klorid
Vodikov klorid je kemijska spojina vodika in klora s formulo HCl.
Poglej Livermorij in Vodikov klorid
Vodikov sulfid
Vodikov sulfid je kemijska spojina s formulo H2S.
Poglej Livermorij in Vodikov sulfid
Vrelišče
Vrelíšče (oznaka TV) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstojata kapljevinska in plinasta faza snovi.
Poglej Livermorij in Vrelišče
Vrstno število
Z - Vrstno število Vŕstno števílo ali atómsko števílo je število protonov v jedru atoma, istočasno pa je enako tudi (pozitivnemu) naboju jedra in zaporedni številki elementa v periodnem sistemu elementov.
Poglej Livermorij in Vrstno število
Zajetje elektrona
Zajetje elektrona (tudi zajetje K) je v jedrski fiziki način razpada, pri katerem se v jedru absorbira eden od elektronov atoma, katerega jedro razpada.
Poglej Livermorij in Zajetje elektrona
Glej tudi
Halkogeni
Kemični elementi
Sintetični elementi
Prav tako znan kot Ununheksij.