Kazalo
89 odnosi: Aktinij, Aktinoidi, Ameriški dolar, Anion, Astat, Atomski polmer, Atomsko jedro, Žlahtni plin, Berkelij, Bizmut, Brom, Debye (enota), Dubna, Dvoatomna molekula, Eksponentni razpad, Ekstrakcija, Električni dipolni moment, Elektronska afiniteta, Elektronvolt, Fluor, Halogen, Hessen, Hitrost svetlobe, Ionizacijska energija, Ionska vez, Jedrska cepitev, Jedrsko zlivanje, Jod, Kalcij, Kalifornij, Kalifornija, Kemijski element, Kemijski simbol, Kirij, Klor, Kovalentna vez, Kvantno število, Las Vegas, Latinščina, Livermorij, Lund, Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo, Mednarodna zveza za osnovno in uporabno fiziko, Mendelevij, Močna jedrska sila, Molekularna geometrija, Moskovij, Moskovska oblast, Moskva, Nanometer, ... Razširi indeks (39 več) »
Aktinij
Aktinij (latinsko actinium) je kemični element v periodnem sistemu elementov z znakom Ac in atomskim številom 89.
Poglej Tenes in Aktinij
Aktinoidi
Aktinoidi (IUPAC) ali aktinidi so razred štirinajstih kemičnih elementov z vrstnimi števili od 90 do 103, se pravi od torija do lavrencija.
Poglej Tenes in Aktinoidi
Ameriški dolar
Amêriški dólar je uradna valuta Združenih držav Amerike.
Poglej Tenes in Ameriški dolar
Anion
Ánion je ion z negativnim električnim nabojem, ki pri elektrolizi potuje proti anodi (pozitivno nabiti elektrodi).
Poglej Tenes in Anion
Astat
Astát je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol At in atomsko število 85.
Poglej Tenes in Astat
Atomski polmer
lege elektrona. Atomski polmer kemijskega elementa je merilo velikosti njegovega atoma in običajno pomeni tipično razdaljo od jedra do meje elektronskega oblaka, ki ga obdaja.
Poglej Tenes in Atomski polmer
Atomsko jedro
Atómsko jêdro je osrednji del atoma in predstavlja večino (več kot 99,9 %) mase atoma.
Poglej Tenes in Atomsko jedro
Žlahtni plin
Žlahtni plini so elementi 18.
Poglej Tenes in Žlahtni plin
Berkelij
Berkélij je umetni element, ki ima v periodnem sistemu simbol Bk in atomsko število 97.
Poglej Tenes in Berkelij
Bizmut
Bizmut Bizmut je kemijski element s simbolom Bi v periodnem sistemu in vrstnim številom 83.
Poglej Tenes in Bizmut
Brom
Bróm (latinsko bromum iz grške besede bromos - smrad) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Br in atomsko število 35.
Poglej Tenes in Brom
Debye (enota)
Debye je enota za električni dipolni moment izven mednarodnega sistema enot, ki pa ponekod ostaja v rabi navajanja električnih dipolnih momentov molekul.
Poglej Tenes in Debye (enota)
Dubna
Dubna je mesto v Taldomskem distriktu v Moskovski oblasti ob Volgi.
Poglej Tenes in Dubna
Dvoatomna molekula
molekule dušika, N2 periodnem sistemu elementov Dvoatomna molekula je molekula, zgrajena iz dveh atomov.
Poglej Tenes in Dvoatomna molekula
Eksponentni razpad
ordinatni osi pa preostali delež količine (npr. števila jeder snovi ali delcev). Eksponentni razpad (tudi eksponentno padanje) se pojavlja pri fizikalnih količinah, ki se kaže v tem, da vrednost količine pada sorazmerno s količino.
Poglej Tenes in Eksponentni razpad
Ekstrakcija
Ekstrakcija ali izluževanje je kemijska metoda, ki omogoča prenos molekul želene snovi iz trdne zmesi ali raztopine v drugo tekočo fazo s pomočjo topila.
Poglej Tenes in Ekstrakcija
Električni dipolni moment
Električni dipolni moment (oznaka pe) je fizikalna količina, ki označuje električni dipol.
Poglej Tenes in Električni dipolni moment
Elektronska afiniteta
Elektronska afiniteta je energija, ki se sprošča ali porablja, če izoliran atom sprejme en elektron.
Poglej Tenes in Elektronska afiniteta
Elektronvolt
Elektrónvolt (oznaka eV) je količina energije, ki jo pridobi ali izgubi posamezen nevezan elektron pri preletu elektrostatične potencialne razlike enega volta (v vakuumu seveda).
Poglej Tenes in Elektronvolt
Fluor
Flúor (latinsko fluorum - latinski glagol fluere pomeni pretakati se), je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol F, leži v 7 skupini 2.
Poglej Tenes in Fluor
Halogen
Halogeni elementi (brez astata) Halogeni ali halogeni elementi so skupina nekovin, ki tvorijo 17.
Poglej Tenes in Halogen
Hessen
Hessen je zvezna dežela Nemčije s površino 21.110 km² (kar je samo malo več od Slovenije) in nekaj več kot šest milijoni prebivalcev (trikrat več od Slovenije).
Poglej Tenes in Hessen
Hitrost svetlobe
vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.
Poglej Tenes in Hitrost svetlobe
Ionizacijska energija
Ionizácijska energíja (tudi ionizácijski potenciál) je najmanjša energija, ki jo je treba dovesti, da atomu ali molekuli odtrgamo elektron.
Poglej Tenes in Ionizacijska energija
Ionska vez
Iónska véz ali héteropolarna véz je kemijska vez med različnima kemijskima elementoma, od katerih je eden kovina, npr.
Poglej Tenes in Ionska vez
Jedrska cepitev
Cepitev urana Jêdrska cepítev (tudi jêdrska fisíja) je jedrska reakcija, pri kateri težko atomsko jedro razpade na dve srednjetežki jedri (cepitveni produkti), pri tem pa navadno odleti nekaj nevtronov.
Poglej Tenes in Jedrska cepitev
Jedrsko zlivanje
Jêdrsko zlívanje ali fuzíja je zlivanje vodikovih in drugih lahkih atomskih jeder v težja jedra.
Poglej Tenes in Jedrsko zlivanje
Jod
Jód (latinsko iodum) (iz starogrške besede iódes - vijoličast) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol I in atomsko število 53.
Poglej Tenes in Jod
Kalcij
Kálcij (latinsko calcium) je kemični element s simbolom Ca in vrstnim številom 20.
Poglej Tenes in Kalcij
Kalifornij
Kalifornij je kemični element, srebrno sijajna kovina.
Poglej Tenes in Kalifornij
Kalifornija
Kalifórnija (angleško in špansko California) je zahodna zvezna država ZDA, ki meji na Tihi ocean.
Poglej Tenes in Kalifornija
Kemijski element
periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.
Poglej Tenes in Kemijski element
Kemijski simbol
Kemijski simbol je standardna kratica oziroma skrajšana različica imena kemijskega elementa, ki se uporablja v kemijskih formulah.
Poglej Tenes in Kemijski simbol
Kirij
Kiríj ali curíj je umetni element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cm (iz latinskega imena Curium) in atomsko število 96.
Poglej Tenes in Kirij
Klor
Klór (latinsko chlorum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cl in atomsko število 17.
Poglej Tenes in Klor
Kovalentna vez
Kovalentna vez dve vodikovih atomov s skupnim elektronskim parom. Kovalentna vez je kemijska vez, ki nastane med dvema raznovrstnima ali istovrstnima nekovinama ali dvema kovinskima atomoma, ko dva atoma prispevata po enega ali več elektronov v skupni elektronski par, ki atoma poveže v molekulo.
Poglej Tenes in Kovalentna vez
Kvantno število
Kvantno število je brezrazsežno število, ki v kvantni mehaniki omogoča opis značilnosti določenega delca in njegovih stanj.
Poglej Tenes in Kvantno število
Las Vegas
Las Vegas (iz španščine, pomeni Travniki) je največje mesto v ameriški zvezni državi Nevada ter svetovno znano središče iger na srečo, nakupovanja, vrhunskih restavracij in zabave.
Poglej Tenes in Las Vegas
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Tenes in Latinščina
Livermorij
Livermorij je sintetični kemični element s simbolom Lv in atomskim številom 116.
Poglej Tenes in Livermorij
Lund
Lund je mesto in sedež istoimenske občine v pokrajini Skanija (Skåne) na skrajnem jugu Švedske.
Poglej Tenes in Lund
Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo
Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo (angleško The International Union of Pure and Applied Chemistry, kratica IUPAC) je mednarodna nevladna organizacija ustanovljena leta 1919 posvečena napredku kemije.
Poglej Tenes in Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo
Mednarodna zveza za osnovno in uporabno fiziko
Mednarodna zveza za osnovno in uporabno fiziko (kratica IUPAP) je mednarodna nevladna organizacija, posvečena napredku fizike.
Poglej Tenes in Mednarodna zveza za osnovno in uporabno fiziko
Mendelevij
Mendelévij je sintetični element, ki ima v periodnem sistemu kemijski simbol Md (prej Mv) in atomsko število 101.
Poglej Tenes in Mendelevij
Močna jedrska sila
Mòčna jêdrska síla ali mòčna interákcija (izraz interakcija je natančnejši), tudi bárvna síla je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Poglej Tenes in Močna jedrska sila
Molekularna geometrija
Molekularna geometrija opisuje tridimenzionalno razporeditev atomov v molekuli.
Poglej Tenes in Molekularna geometrija
Moskovij
Moskovij je sintetični kemični element s simbolom Mc in atomskim številom 115.
Poglej Tenes in Moskovij
Moskovska oblast
Moskovska oblast ali Podmoskovje je oblast v Rusiji v Osrednjem federalnem okrožju.
Poglej Tenes in Moskovska oblast
Moskva
Moskva (a) je glavno mesto in največje mesto v Rusiji, ima tudi status federalnega mesta v upravni delitvi Rusije.
Poglej Tenes in Moskva
Nanometer
Nánométer (označba nm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni 1 milijardinki metra, tj.
Poglej Tenes in Nanometer
Naravni logaritem
potenco ''x''). y-os je asimptota. Narávni logarítem je logaritem z osnovo e, ki je iracionalna in transcendentna konstanta.
Poglej Tenes in Naravni logaritem
Nashville, Tennessee
Nashville je glavno mesto ameriške zvezne države Tennessee.
Poglej Tenes in Nashville, Tennessee
Nevada
Nevada je celinska zvezna država na Zahodu Združenih držav Amerike.
Poglej Tenes in Nevada
Nihonij
Nihonij je sintetični kemični element s simbolom Nh in atomskim številom 113.
Poglej Tenes in Nihonij
Oganeson
Oganeson je sintetični kemični element s simbolom Og in atomskim številom 118.
Poglej Tenes in Oganeson
Oksidacijsko stanje
Oksidacijsko stanje je v kemiji indikator stopnje oksidacije atoma ali kemijske spojine.
Poglej Tenes in Oksidacijsko stanje
Orbitala
Elektronske orbitale Elektroni se gibljejo okoli jedra v elektronski ovojnici, znotraj katere so prostori, ki jih imenujemo orbitale.
Poglej Tenes in Orbitala
Perioda periodnega sistema
Periodni sistem kemijskih elementov Perioda periodnega sistema je vrstica periodnega sistema elementov, ki je urejena tako, da so elementi s sorodnimi kemijskimi lastnostmi zapisani v isti vertikalni koloni – skupini periodnega sistema.
Poglej Tenes in Perioda periodnega sistema
Periodni sistem elementov
Periodni sistem, znan tudi kot periodni sistem elementov, je tabelarni prikaz kemijskih elementov, ki so razporejeni po atomskem številu, konfiguraciji elektronov in ponavljajočih se kemijskih lastnostih.
Poglej Tenes in Periodni sistem elementov
Physical Review Letters
Physical Review Letters je ena najuglednejših fizikalnih strokovnih znanstvenih revij.
Poglej Tenes in Physical Review Letters
Pikometer
Píkometer (oznaka pm) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za dolžino, enaka 10-12 m. Tisočkrat večja enota je nanometer, tisočkrat manjša pa femtometer.
Poglej Tenes in Pikometer
Polkovina
Pólkovína ali metaloíd je tisti kemijski element, katerega ionizacijske in vezne lastnosti so med lastnostmi kovin in nekovin.
Poglej Tenes in Polkovina
Pospeševalnik
Eden od prvih pospeševalnikov iz leta 1937, razstavljen v muzeju znanosti v Londonu. Pospeševálnik je naprava, ki uporablja električno in/ali magnetno polje za pospeševanje električno nabitih delcev na visoko hitrost.
Poglej Tenes in Pospeševalnik
Pravilo okteta
Molekula ogljikovega dioksida: vsi atomi so obkroženi s po osmimi elektroni in izpolnjujejo pravilo okteta Pravilo okteta je enostavno kemijsko pravilo, ki pravi, da se atomi vežejo med seboj na tak način, da imajo po reakciji na svojih valenčnih orbitalah po osem elektronov, s čimer dosežejo elektronsko konfiguracijo žlahtnega plina.
Poglej Tenes in Pravilo okteta
Prazeodim
Prazeodím je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Pr in atomsko število 59.
Poglej Tenes in Prazeodim
Proton
Zgradba protona Protón je stabilen jedrski delec z maso 1,6726 · 10-27 kg in pozitivnim električnim nabojem 1,6022 · 10-19 As.
Poglej Tenes in Proton
Raderfordij
Raderfordij ali tudi rutherfordij, nekdaj znan tudi kot kurčatovij ali dubnij, je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Rf in atomsko število 104.
Poglej Tenes in Raderfordij
Radioaktivnost
Mednarodni znak za radioaktivno nevarnost. Radioaktívnost je pojav, pri katerem nestabilno atomsko jedro razpade.
Poglej Tenes in Radioaktivnost
Razpad alfa
Razpad alfa Razpad alfa je razpad, pri katerem atomsko jedro izseva delec α oz.
Poglej Tenes in Razpad alfa
Razpad beta
Razpad beta je radioaktivni razpad, pri katerem atomsko jedro izseva delec beta.
Poglej Tenes in Razpad beta
Razpolovni čas
Razpolóvni čás (oznaka t1/2) ali razpolovna doba je matematični in znanstveni opis eksponentnega ali postopnega razpadanja.
Poglej Tenes in Razpolovni čas
Spin
Spín (iz angl. »vrtenje«) je lastna vrtilna količina delcev v kvantni mehaniki.
Poglej Tenes in Spin
Spinor
Möbiusovega traku, pri čemer pride do spremembe predznaka, ko se krožnica (»fizikalni sistem«) zvezno vrti s polnim obratom 360°. Spínor je v matematiki in fiziki, ter še posebej v teoriji ortogonalnih grup (kot sta vrtenje ali Lorentzeva grupa), element kompleksnega vektorskega prostora, ki razširja pojem prostorskega vektorja.
Poglej Tenes in Spinor
Springer Science+Business Media
Springer Science+Business Media, krajše Springer, je bilo globalno založniško podjetje, ki je izdajalo knjige, e-knjige in znanstvene revije, tehniške ter medicinske publikacije.
Poglej Tenes in Springer Science+Business Media
Standardni pogoji
Stándardni pogóji v kemiji označujejo naslednje razmere: Po IUPACu so standardni pogoji.
Poglej Tenes in Standardni pogoji
Starost vesolja
Staróst vesólja je v fizikalni kozmologiji čas, ki je pretekel od prapoka.
Poglej Tenes in Starost vesolja
Sverdlovska oblast
Sverdlovska oblast je oblast v Rusiji v Uralskem federalnem okrožju.
Poglej Tenes in Sverdlovska oblast
Svinec
Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82.
Poglej Tenes in Svinec
Talij
Talij (thalium) je kemijski element.
Poglej Tenes in Talij
Tennessee
Glavno mesto Nashville Tennessee, uradno država Tennessee je južna zvezna država ZDA.
Poglej Tenes in Tennessee
Tirno kvantno število
Orbitalno kvantno število (tudi azimutno kvantno število ali drugo kvantno število) je eno izmed kvantnih števil, ki se uporabljajo v kvantni mehaniki za opis kvantnih stanj elektrona v atomu.
Poglej Tenes in Tirno kvantno število
Titan (element)
Titán (latinsko titanium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ti in atomsko število 22.
Poglej Tenes in Titan (element)
Tunelski pojav
interferenčni šop med prihajajočim in odbitim valovanjem. Tunélski pojàv je kvantnomehanski pojav pri katerem lahko gre delec (valovna funkcija) skozi potencialno prepreko, kar v klasičnem opisu ni mogoče, saj je njegova kinetična energija manjša od potencialne energije prepreke.
Poglej Tenes in Tunelski pojav
Uljanovska oblast
Uljanovska oblast je oblast v Rusiji v Privolškem federalnem okrožju.
Poglej Tenes in Uljanovska oblast
Univerza v Lundu
Univerza v Lundu je javna univerza s sedežem v švedskem mestu Lund.
Poglej Tenes in Univerza v Lundu
Vez π
Orbitali p tvorita vez π π-vez (pi-vez) je kemijska vez, ki nastane s stranskim prekrivanjem dveh p-orbital.
Poglej Tenes in Vez π
Vez sigma
Vez σ med dvema enakima atomoma: porazdelitev elektronske gostote. Elektronske atomske in molekulske orbitale: na sliki sta prikazani tudi vezi σ dveh orbital s in dveh orbital p. Vez sigma ali vez σ v kemiji je najmočnejša vrsta kovalentne vezi.
Poglej Tenes in Vez sigma
Vrstno število
Z - Vrstno število Vŕstno števílo ali atómsko števílo je število protonov v jedru atoma, istočasno pa je enako tudi (pozitivnemu) naboju jedra in zaporedni številki elementa v periodnem sistemu elementov.
Poglej Tenes in Vrstno število
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Poglej Tenes in Združene države Amerike
Prav tako znan kot Tenesin, Ununseptij.