Kazalo
52 odnosi: Alfa, Antoine Henri Becquerel, Atom, Atomsko jedro, Beta, Delec alfa, Dušik, Eksponentni razpad, Elektron, Enačba, Energija, Enrico Fermi, Ernest Rutherford, Gama, Helij, Hermann Joseph Muller, Izotop, Jedrska cepitev, Jedrski razpad, Jedrski reaktor, Kalij, Kemijski element, Kozmični žarki, Kvantna mehanika, Marie Skłodowska-Curie, Nevtrino, Nevtron, Nikola Tesla, Nukleon, Ogljik, Opeklina, Orbitala, Osnovni delec, Osončje, Pierre Curie, Pospeševalnik, Pozitron, Proton, Prvobitni nuklid, Radij, Radiometrično datiranje, Radon, Rak (bolezen), Razpad alfa, Razpad beta, Razpolovni čas, Red velikosti, Rentgenski žarki, Torij, Uran, ... Razširi indeks (2 več) »
Alfa
Álfa (grško:; velika črka: Α, mala črka: α) je prva črka grške abecede in ima številčno vrednost 1.
Poglej Radioaktivnost in Alfa
Antoine Henri Becquerel
Antoine Henri Becquerel, francoski fizik, * 15. december 1852, Pariz, Francija, † 25. avgust 1908, Le Croisic, Loire Inferieur, Francija.
Poglej Radioaktivnost in Antoine Henri Becquerel
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Poglej Radioaktivnost in Atom
Atomsko jedro
Atómsko jêdro je osrednji del atoma in predstavlja večino (več kot 99,9 %) mase atoma.
Poglej Radioaktivnost in Atomsko jedro
Beta
Béta (grško:; velika črka: Β, mala črka: β) je druga črka grške abecede in ima številčno vrednost 2.
Poglej Radioaktivnost in Beta
Delec alfa
Delci α so ionizirajoče sevanje, ki ga atomsko jedro oddaja pri razpadu α.
Poglej Radioaktivnost in Delec alfa
Dušik
Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.
Poglej Radioaktivnost in Dušik
Eksponentni razpad
ordinatni osi pa preostali delež količine (npr. števila jeder snovi ali delcev). Eksponentni razpad (tudi eksponentno padanje) se pojavlja pri fizikalnih količinah, ki se kaže v tem, da vrednost količine pada sorazmerno s količino.
Poglej Radioaktivnost in Eksponentni razpad
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Poglej Radioaktivnost in Elektron
Enačba
Jhon Kyngstone, 1557), https://archive.org/stream/TheWhetstoneOfWitte#page/n237/mode/2up the third page of the chapter "The rule of equation, commonly called Algebers Rule." Enáčba je simbolični zapis za enakost dveh matematičnih izrazov.
Poglej Radioaktivnost in Enačba
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Poglej Radioaktivnost in Energija
Enrico Fermi
Enrico Fermi, italijansko-ameriški fizik, * 29. september 1901, Rim, Italija, † 28. november 1954, Chicago, Illinois, ZDA Fermi je bil oče prvega jedrskega reaktorja na svetu.
Poglej Radioaktivnost in Enrico Fermi
Ernest Rutherford
Ernest Rutherford, 1.
Poglej Radioaktivnost in Ernest Rutherford
Gama
Gáma (grško:; velika črka: Γ, mala črka: γ) je tretja črka grške abecede in ima številčno vrednost 3.
Poglej Radioaktivnost in Gama
Helij
Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Poglej Radioaktivnost in Helij
Hermann Joseph Muller
Hermann Joseph Muller (pogosto okrajšano H. J. Muller), ameriški genetik in akademik, nobelovec, * 21. december 1890, New York, Združene države Amerike, † 5. april 1967, Indianapolis, Indiana, ZDA.
Poglej Radioaktivnost in Hermann Joseph Muller
Izotop
Izotopi so atomi kemijskega elementa z različnim masnim številom in enakim vrstnim številom.
Poglej Radioaktivnost in Izotop
Jedrska cepitev
Cepitev urana Jêdrska cepítev (tudi jêdrska fisíja) je jedrska reakcija, pri kateri težko atomsko jedro razpade na dve srednjetežki jedri (cepitveni produkti), pri tem pa navadno odleti nekaj nevtronov.
Poglej Radioaktivnost in Jedrska cepitev
Jedrski razpad
Jêdrski razpàd (drugače imenovan tudi radioaktivni razpad) je proces, v katerem nestabilno atomsko jedro razpade v drugo atomsko jedro.
Poglej Radioaktivnost in Jedrski razpad
Jedrski reaktor
Sredica majhnega jedrskega reaktorja, ki se uporablja za raziskave Jedrski reaktor Jedrski reaktor je značilna in najpomembnejša komponenta jedrske elektrarne, saj v njem poteka nadzorovana jedrska verižna reakcija, ki proizvaja toploto fizikalnim procesom, imenovanim cepitev jeder (fisija).
Poglej Radioaktivnost in Jedrski reaktor
Kalij
Kálij je kemični element v periodnem sistemu elementov z znakom K in atomskim številom 19.
Poglej Radioaktivnost in Kalij
Kemijski element
periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.
Poglej Radioaktivnost in Kemijski element
Kozmični žarki
Kózmični žárki so osnovni delci visokih energij iz vesoljskega prostora, ki trčijo z Zemljinim ozračjem.
Poglej Radioaktivnost in Kozmični žarki
Kvantna mehanika
Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.
Poglej Radioaktivnost in Kvantna mehanika
Marie Skłodowska-Curie
Marie (Maria Salomea) Skłodowska-Curie, poljsko-francoska fizičarka in kemičarka, * 7. november 1867, Varšava, Poljska, † 4. julij 1934, Sallanches, Francija.
Poglej Radioaktivnost in Marie Skłodowska-Curie
Nevtrino
Nevtríno je osnovni delec s spinom 1/2, zatorej spada med fermione.
Poglej Radioaktivnost in Nevtrino
Nevtron
barv ni pomembna, važno je le to, da vsaka barva nastopa enkrat) Nevtrón je hadron brez električnega naboja z maso 1,675 · 10-27 kg.
Poglej Radioaktivnost in Nevtron
Nikola Tesla
Nikola Tesla, srbsko-ameriški elektroinženir, izumitelj, fizik, strojnik, kemik in matematik, * 10. julij 1856, Smiljan pri Gospiću, Lika, Avstrijsko cesarstvo (današnja Hrvaška), † 7. januar 1943, New York, New York, ZDA.
Poglej Radioaktivnost in Nikola Tesla
Nukleon
kvantne mehanike. V stvarnem jedru je nukleon na primer v več legah hkrati, razširjen po celem jedru. Nukleón je v jedrski fiziki skupno ime za gradnike atomskih jeder, protone in nevtrone.
Poglej Radioaktivnost in Nukleon
Ogljik
Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.
Poglej Radioaktivnost in Ogljik
Opeklina
Opeklina prve stopnje (sončna opeklina). Opeklina je akutna lokalna okvara tkiva (zlasti kože) zaradi učinkovanja vročine, sevanja, kemikalij ali elektrike.
Poglej Radioaktivnost in Opeklina
Orbitala
Elektronske orbitale Elektroni se gibljejo okoli jedra v elektronski ovojnici, znotraj katere so prostori, ki jih imenujemo orbitale.
Poglej Radioaktivnost in Orbitala
Osnovni delec
Osnóvni délec ali elementarni delec je subatomski delec brez podstrukture, zato ni sestavljen iz drugih delcev.
Poglej Radioaktivnost in Osnovni delec
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Poglej Radioaktivnost in Osončje
Pierre Curie
Pierre Curie, francoski kemik in fizik, * 15. maj 1859, Pariz, Francija, † 19. april 1906, Pariz, Francija.
Poglej Radioaktivnost in Pierre Curie
Pospeševalnik
Eden od prvih pospeševalnikov iz leta 1937, razstavljen v muzeju znanosti v Londonu. Pospeševálnik je naprava, ki uporablja električno in/ali magnetno polje za pospeševanje električno nabitih delcev na visoko hitrost.
Poglej Radioaktivnost in Pospeševalnik
Pozitron
Prva fotografija pozitrona (1932) Pozitron je antidelec elektrona.
Poglej Radioaktivnost in Pozitron
Proton
Zgradba protona Protón je stabilen jedrski delec z maso 1,6726 · 10-27 kg in pozitivnim električnim nabojem 1,6022 · 10-19 As.
Poglej Radioaktivnost in Proton
Prvobitni nuklid
skorji celinske Zemlje na osnovi atoma Prvobitni nuklidi, znani tudi kot prvobitni izotopi, so v geokemiji, geofiziki in jedrski fiziki nuklidi, ki jih najdemo na Zemlji in obstajajo v sedanji obliki že od nastanka Zemlje.
Poglej Radioaktivnost in Prvobitni nuklid
Radij
Za geometrijski pomen pojma glej »polmer«. Radij je kemični element s simbolom Ra in atomskim številom 88.
Poglej Radioaktivnost in Radij
Radiometrično datiranje
Radiométrično datíranje je postopek, pri katerem z analizo koncentracij posameznih izotopov nekega radioaktivnega elementa določimo starost snovi, običajno kamnine ali predmeta organskega izvora.
Poglej Radioaktivnost in Radiometrično datiranje
Radon
Radon je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Rn in atomsko število 86.
Poglej Radioaktivnost in Radon
Rak (bolezen)
Rák je razred bolezni, za katere je značilna nenadzorovana celična delitev in sposobnost teh celic, da napadejo druga tkiva, bodisi tako, da se neposredno vrastejo v sosednje tkivo (»invazija«) ali pa z migracijo rakastih celic na oddaljena mesta (»zasevanje«).
Poglej Radioaktivnost in Rak (bolezen)
Razpad alfa
Razpad alfa Razpad alfa je razpad, pri katerem atomsko jedro izseva delec α oz.
Poglej Radioaktivnost in Razpad alfa
Razpad beta
Razpad beta je radioaktivni razpad, pri katerem atomsko jedro izseva delec beta.
Poglej Radioaktivnost in Razpad beta
Razpolovni čas
Razpolóvni čás (oznaka t1/2) ali razpolovna doba je matematični in znanstveni opis eksponentnega ali postopnega razpadanja.
Poglej Radioaktivnost in Razpolovni čas
Red velikosti
Red velikosti danega pozitivnega realnega števila r imenujemo potenco števila deset 10e s katero moramo množiti neko drugo realno število m med 1 in 10, da dobimo r.
Poglej Radioaktivnost in Red velikosti
Rentgenski žarki
Zgodnji rentgenski posnetek roke Rentgenski žarki ali žarki X so elektromagnetno valovanje z valovno dolžino v območju med 0,01 in 10 nanometra, ustrezna frekvenca je med 30 in 30.000 PHz (1015 hercov).
Poglej Radioaktivnost in Rentgenski žarki
Torij
Torij Torij je kemični element, radioaktivna kovina srebrno bele barve.
Poglej Radioaktivnost in Torij
Uran
Urán (latinsko uranium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol U in atomsko število 92.
Poglej Radioaktivnost in Uran
Zajetje elektrona
Zajetje elektrona (tudi zajetje K) je v jedrski fiziki način razpada, pri katerem se v jedru absorbira eden od elektronov atoma, katerega jedro razpada.
Poglej Radioaktivnost in Zajetje elektrona
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Radioaktivnost in Zemlja
Prav tako znan kot Radioaktivni razpad, Razpadni način, Razpadni produkt.