Hitreje kot brskalnik!
52 odnosi: Alfa, Antoine Henri Becquerel, Atom, Atomsko jedro, Beta, Delec alfa, Dušik, Eksponentni razpad, Elektron, Enačba, Energija, Enrico Fermi, Ernest Rutherford, Gama, Helij, Hermann Joseph Muller, Izotop, Jedrska cepitev, Jedrski razpad, Jedrski reaktor, Kalij, Kemijski element, Kozmični žarki, Kvantna mehanika, Marie Skłodowska-Curie, Nevtrino, Nevtron, Nikola Tesla, Nukleon, Ogljik, Opeklina, Orbitala, Osnovni delec, Osončje, Pierre Curie, Pospeševalnik, Pozitron, Proton, Prvobitni nuklid, Radij, Radiometrično datiranje, Radon, Rak (bolezen), Razpad alfa, Razpad beta, Razpolovni čas, Red velikosti, Rentgenski žarki, Torij, Uran, ..., Zajetje elektrona, Zemlja. Razširi indeks (2 več) »
Alfa
Álfa (grško:; velika črka: Α, mala črka: α) je prva črka grške abecede in ima številčno vrednost 1.
Novo!!: Radioaktivnost in Alfa · Poglej več »
Antoine Henri Becquerel
Antoine Henri Becquerel, francoski fizik, * 15. december 1852, Pariz, Francija, † 25. avgust 1908, Le Croisic, Loire Inferieur, Francija.
Novo!!: Radioaktivnost in Antoine Henri Becquerel · Poglej več »
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Novo!!: Radioaktivnost in Atom · Poglej več »
Atomsko jedro
Atómsko jêdro je osrednji del atoma in predstavlja večino (več kot 99,9 %) mase atoma.
Novo!!: Radioaktivnost in Atomsko jedro · Poglej več »
Beta
Béta (grško:; velika črka: Β, mala črka: β) je druga črka grške abecede in ima številčno vrednost 2.
Novo!!: Radioaktivnost in Beta · Poglej več »
Delec alfa
Delci α so ionizirajoče sevanje, ki ga atomsko jedro oddaja pri razpadu α.
Novo!!: Radioaktivnost in Delec alfa · Poglej več »
Dušik
Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.
Novo!!: Radioaktivnost in Dušik · Poglej več »
Eksponentni razpad
ordinatni osi pa preostali delež količine (npr. števila jeder snovi ali delcev). Eksponentni razpad (tudi eksponentno padanje) se pojavlja pri fizikalnih količinah, ki se kaže v tem, da vrednost količine pada sorazmerno s količino.
Novo!!: Radioaktivnost in Eksponentni razpad · Poglej več »
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Novo!!: Radioaktivnost in Elektron · Poglej več »
Enačba
Jhon Kyngstone, 1557), https://archive.org/stream/TheWhetstoneOfWitte#page/n237/mode/2up the third page of the chapter "The rule of equation, commonly called Algebers Rule." Enáčba je simbolični zapis za enakost dveh matematičnih izrazov.
Novo!!: Radioaktivnost in Enačba · Poglej več »
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Novo!!: Radioaktivnost in Energija · Poglej več »
Enrico Fermi
Enrico Fermi, italijansko-ameriški fizik, * 29. september 1901, Rim, Italija, † 28. november 1954, Chicago, Illinois, ZDA Fermi je bil oče prvega jedrskega reaktorja na svetu.
Novo!!: Radioaktivnost in Enrico Fermi · Poglej več »
Ernest Rutherford
Ernest Rutherford, 1.
Novo!!: Radioaktivnost in Ernest Rutherford · Poglej več »
Gama
Gáma (grško:; velika črka: Γ, mala črka: γ) je tretja črka grške abecede in ima številčno vrednost 3.
Novo!!: Radioaktivnost in Gama · Poglej več »
Helij
Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Novo!!: Radioaktivnost in Helij · Poglej več »
Hermann Joseph Muller
Hermann Joseph Muller (pogosto okrajšano H. J. Muller), ameriški genetik in akademik, nobelovec, * 21. december 1890, New York, Združene države Amerike, † 5. april 1967, Indianapolis, Indiana, ZDA.
Novo!!: Radioaktivnost in Hermann Joseph Muller · Poglej več »
Izotop
Izotopi so atomi kemijskega elementa z različnim masnim številom in enakim vrstnim številom.
Novo!!: Radioaktivnost in Izotop · Poglej več »
Jedrska cepitev
Cepitev urana Jêdrska cepítev (tudi jêdrska fisíja) je jedrska reakcija, pri kateri težko atomsko jedro razpade na dve srednjetežki jedri (cepitveni produkti), pri tem pa navadno odleti nekaj nevtronov.
Novo!!: Radioaktivnost in Jedrska cepitev · Poglej več »
Jedrski razpad
Jêdrski razpàd (drugače imenovan tudi radioaktivni razpad) je proces, v katerem nestabilno atomsko jedro razpade v drugo atomsko jedro.
Novo!!: Radioaktivnost in Jedrski razpad · Poglej več »
Jedrski reaktor
Sredica majhnega jedrskega reaktorja, ki se uporablja za raziskave Jedrski reaktor Jedrski reaktor je značilna in najpomembnejša komponenta jedrske elektrarne, saj v njem poteka nadzorovana jedrska verižna reakcija, ki proizvaja toploto fizikalnim procesom, imenovanim cepitev jeder (fisija).
Novo!!: Radioaktivnost in Jedrski reaktor · Poglej več »
Kalij
Kálij je kemični element v periodnem sistemu elementov z znakom K in atomskim številom 19.
Novo!!: Radioaktivnost in Kalij · Poglej več »
Kemijski element
periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.
Novo!!: Radioaktivnost in Kemijski element · Poglej več »
Kozmični žarki
Kózmični žárki so osnovni delci visokih energij iz vesoljskega prostora, ki trčijo z Zemljinim ozračjem.
Novo!!: Radioaktivnost in Kozmični žarki · Poglej več »
Kvantna mehanika
Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.
Novo!!: Radioaktivnost in Kvantna mehanika · Poglej več »
Marie Skłodowska-Curie
Marie (Maria Salomea) Skłodowska-Curie, poljsko-francoska fizičarka in kemičarka, * 7. november 1867, Varšava, Poljska, † 4. julij 1934, Sallanches, Francija.
Novo!!: Radioaktivnost in Marie Skłodowska-Curie · Poglej več »
Nevtrino
Nevtríno je osnovni delec s spinom 1/2, zatorej spada med fermione.
Novo!!: Radioaktivnost in Nevtrino · Poglej več »
Nevtron
barv ni pomembna, važno je le to, da vsaka barva nastopa enkrat) Nevtrón je hadron brez električnega naboja z maso 1,675 · 10-27 kg.
Novo!!: Radioaktivnost in Nevtron · Poglej več »
Nikola Tesla
Nikola Tesla, srbsko-ameriški elektroinženir, izumitelj, fizik, strojnik, kemik in matematik, * 10. julij 1856, Smiljan pri Gospiću, Lika, Avstrijsko cesarstvo (današnja Hrvaška), † 7. januar 1943, New York, New York, ZDA.
Novo!!: Radioaktivnost in Nikola Tesla · Poglej več »
Nukleon
kvantne mehanike. V stvarnem jedru je nukleon na primer v več legah hkrati, razširjen po celem jedru. Nukleón je v jedrski fiziki skupno ime za gradnike atomskih jeder, protone in nevtrone.
Novo!!: Radioaktivnost in Nukleon · Poglej več »
Ogljik
Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.
Novo!!: Radioaktivnost in Ogljik · Poglej več »
Opeklina
Opeklina prve stopnje (sončna opeklina). Opeklina je akutna lokalna okvara tkiva (zlasti kože) zaradi učinkovanja vročine, sevanja, kemikalij ali elektrike.
Novo!!: Radioaktivnost in Opeklina · Poglej več »
Orbitala
Elektronske orbitale Elektroni se gibljejo okoli jedra v elektronski ovojnici, znotraj katere so prostori, ki jih imenujemo orbitale.
Novo!!: Radioaktivnost in Orbitala · Poglej več »
Osnovni delec
Osnóvni délec ali elementarni delec je subatomski delec brez podstrukture, zato ni sestavljen iz drugih delcev.
Novo!!: Radioaktivnost in Osnovni delec · Poglej več »
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Novo!!: Radioaktivnost in Osončje · Poglej več »
Pierre Curie
Pierre Curie, francoski kemik in fizik, * 15. maj 1859, Pariz, Francija, † 19. april 1906, Pariz, Francija.
Novo!!: Radioaktivnost in Pierre Curie · Poglej več »
Pospeševalnik
Eden od prvih pospeševalnikov iz leta 1937, razstavljen v muzeju znanosti v Londonu. Pospeševálnik je naprava, ki uporablja električno in/ali magnetno polje za pospeševanje električno nabitih delcev na visoko hitrost.
Novo!!: Radioaktivnost in Pospeševalnik · Poglej več »
Pozitron
Prva fotografija pozitrona (1932) Pozitron je antidelec elektrona.
Novo!!: Radioaktivnost in Pozitron · Poglej več »
Proton
Zgradba protona Protón je stabilen jedrski delec z maso 1,6726 · 10-27 kg in pozitivnim električnim nabojem 1,6022 · 10-19 As.
Novo!!: Radioaktivnost in Proton · Poglej več »
Prvobitni nuklid
skorji celinske Zemlje na osnovi atoma Prvobitni nuklidi, znani tudi kot prvobitni izotopi, so v geokemiji, geofiziki in jedrski fiziki nuklidi, ki jih najdemo na Zemlji in obstajajo v sedanji obliki že od nastanka Zemlje.
Novo!!: Radioaktivnost in Prvobitni nuklid · Poglej več »
Radij
Za geometrijski pomen pojma glej »polmer«. Radij je kemični element s simbolom Ra in atomskim številom 88.
Novo!!: Radioaktivnost in Radij · Poglej več »
Radiometrično datiranje
Radiométrično datíranje je postopek, pri katerem z analizo koncentracij posameznih izotopov nekega radioaktivnega elementa določimo starost snovi, običajno kamnine ali predmeta organskega izvora.
Novo!!: Radioaktivnost in Radiometrično datiranje · Poglej več »
Radon
Radon je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Rn in atomsko število 86.
Novo!!: Radioaktivnost in Radon · Poglej več »
Rak (bolezen)
Rák je razred bolezni, za katere je značilna nenadzorovana celična delitev in sposobnost teh celic, da napadejo druga tkiva, bodisi tako, da se neposredno vrastejo v sosednje tkivo (»invazija«) ali pa z migracijo rakastih celic na oddaljena mesta (»zasevanje«).
Novo!!: Radioaktivnost in Rak (bolezen) · Poglej več »
Razpad alfa
Razpad alfa Razpad alfa je razpad, pri katerem atomsko jedro izseva delec α oz.
Novo!!: Radioaktivnost in Razpad alfa · Poglej več »
Razpad beta
Razpad beta je radioaktivni razpad, pri katerem atomsko jedro izseva delec beta.
Novo!!: Radioaktivnost in Razpad beta · Poglej več »
Razpolovni čas
Razpolóvni čás (oznaka t1/2) ali razpolovna doba je matematični in znanstveni opis eksponentnega ali postopnega razpadanja.
Novo!!: Radioaktivnost in Razpolovni čas · Poglej več »
Red velikosti
Red velikosti danega pozitivnega realnega števila r imenujemo potenco števila deset 10e s katero moramo množiti neko drugo realno število m med 1 in 10, da dobimo r.
Novo!!: Radioaktivnost in Red velikosti · Poglej več »
Rentgenski žarki
Zgodnji rentgenski posnetek roke Rentgenski žarki ali žarki X so elektromagnetno valovanje z valovno dolžino v območju med 0,01 in 10 nanometra, ustrezna frekvenca je med 30 in 30.000 PHz (1015 hercov).
Novo!!: Radioaktivnost in Rentgenski žarki · Poglej več »
Torij
Torij Torij je kemični element, radioaktivna kovina srebrno bele barve.
Novo!!: Radioaktivnost in Torij · Poglej več »
Uran
Urán (latinsko uranium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol U in atomsko število 92.
Novo!!: Radioaktivnost in Uran · Poglej več »
Zajetje elektrona
Zajetje elektrona (tudi zajetje K) je v jedrski fiziki način razpada, pri katerem se v jedru absorbira eden od elektronov atoma, katerega jedro razpada.
Novo!!: Radioaktivnost in Zajetje elektrona · Poglej več »
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Novo!!: Radioaktivnost in Zemlja · Poglej več »
Preusmerja sem:
Radioaktivni razpad, Razpadni način, Razpadni produkt.
