Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prenesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Red velikosti

Index Red velikosti

Red velikosti danega pozitivnega realnega števila r imenujemo potenco števila deset 10e s katero moramo množiti neko drugo realno število m med 1 in 10, da dobimo r.

83 odnosi: Astronomska enota, Celo število, Centimeter, Dan, Džul, Dolžina, Elektronvolt, Energija, Erg, Fizika, Gigavatna ura, Gram, Hektar, Kelvin, Kilogram, Kilometer, Kilovatna ura, Kubični meter, Kvadratni kilometer, Kvadratni meter, Leto, Liter, Logaritem, Masa, Merilo, Meter, Mikrometer, Mikrosekunda, Milijarda, Milimeter, Nanometer, Negativno število, Osnovna enota SI, Podatomski delec, Potenca, Potenciranje, Površina, Predpone SI, Pretvorba med enotami, Prostornina, Realno število, Red velikosti (števila), Red velikosti (površina), Rimska cesta (galaksija), Sekunda, Seznam, Svetloba, Svetlobno leto, Tona, Ura, ..., Vesolje, Voda, Zemlja, 1 (število), 1 E-1 m, 1 E-10 m, 1 E-9 m, 1 E0 m, 1 E1 m, 1 E10 s, 1 E11 m, 1 E11 s, 1 E12 m, 1 E12 s, 1 E13 s, 1 E14 s, 1 E15 s, 1 E2 m, 1 E3 m, 1 E4 m, 1 E4 s, 1 E5 m, 1 E5 s, 1 E6 m, 1 E6 s, 1 E7 m, 1 E7 s, 1 E8 m, 1 E8 s, 1 E9 m, 1 E9 s, 10 (število), 2000. Razširi indeks (33 več) »

Astronomska enota

Astronómska enòta (oznaka a.e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.

Novo!!: Red velikosti in Astronomska enota · Poglej več »

Celo število

Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in -n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.

Novo!!: Red velikosti in Celo število · Poglej več »

Centimeter

Cèntimeter (označba cm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni stotinki metra (predpona »centi-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1/100).

Novo!!: Red velikosti in Centimeter · Poglej več »

Dan

sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.

Novo!!: Red velikosti in Dan · Poglej več »

Džul

Džúl ali joule je v fiziki enota za delo in energijo.

Novo!!: Red velikosti in Džul · Poglej več »

Dolžina

Dolžína je v običajni rabi poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska.

Novo!!: Red velikosti in Dolžina · Poglej več »

Elektronvolt

Elektrónvolt (oznaka eV) je količina energije, ki jo pridobi ali izgubi posamezen nevezan elektron pri preletu elektrostatične potencialne razlike enega volta (v vakuumu seveda).

Novo!!: Red velikosti in Elektronvolt · Poglej več »

Energija

Energíja je sestavljena fizikalna količina.

Novo!!: Red velikosti in Energija · Poglej več »

Erg

Èrg (oznaka erg) je fizikalna enota za energijo v sistemu cgs, enaka 10-7 J. Delo 1 erg opravi sila 1 dine na razdalji 1 cm.

Novo!!: Red velikosti in Erg · Poglej več »

Fizika

Kolaž raznih fizikalnih fenomenov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.

Novo!!: Red velikosti in Fizika · Poglej več »

Gigavatna ura

Gigavátna úra (oznaka GWh) je fizikalna enota za delo in energijo, enaka 3.600.000.000.000 J. Ena gigavatna ura ustreza delu, ki ga opravi porabnik z močjo 1 GW v času 1 ure, torej 3600 s. Mednarodni sistem enot uvršča enoto med nedovoljene, še naprej pa se uporablja pri prikazovanju proizvodnje energije večjih proizvajalcev gl.

Novo!!: Red velikosti in Gigavatna ura · Poglej več »

Gram

Grám (SI oznaka enote: g) je izpeljana enota metričnega sistema za maso.

Novo!!: Red velikosti in Gram · Poglej več »

Hektar

atletske steze je skoraj natanko en hektar Hektár (oznaka ha) je enota za površino, enaka stotim (predpona hekto- pomeni stokrat večjo enoto) arom.

Novo!!: Red velikosti in Hektar · Poglej več »

Kelvin

Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.

Novo!!: Red velikosti in Kelvin · Poglej več »

Kilogram

Kilográm (oznaka kg) je osnovna enota SI mase, enaka masi prakilograma, izdelanega iz zlitine platine in iridija, shranjenega v Mednarodnem uradu za uteži in mere (BIPM) v Sevresu pri Parizu.

Novo!!: Red velikosti in Kilogram · Poglej več »

Kilometer

Kilometrski kamen nekdnaje železniške proge med Brezovico in Vrhniko Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).

Novo!!: Red velikosti in Kilometer · Poglej več »

Kilovatna ura

Kilovátna úra (oznaka kWh) je fizikalna enota za delo in energijo, enaka 3.600.000 J. Ena kilovatna ura ustreza delu, ki ga opravi porabnik z močjo 1 kW v času 1 ure, torej 3600 s. Mednarodni sistem enot uvršča enoto med nedovoljene, še naprej pa se uporablja pri obračunu porabe električne energije v gospodinjstvu.

Novo!!: Red velikosti in Kilovatna ura · Poglej več »

Kubični meter

Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Kubíčni méter (oznaka m&sup3) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za prostornino.

Novo!!: Red velikosti in Kubični meter · Poglej več »

Kvadratni kilometer

Kvadrátni kilométer (oznaka km²) je izpeljana enota SI za merjenje površin.

Novo!!: Red velikosti in Kvadratni kilometer · Poglej več »

Kvadratni meter

Kvadrátni méter (oznaka m²) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za površino.

Novo!!: Red velikosti in Kvadratni meter · Poglej več »

Leto

Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.

Novo!!: Red velikosti in Leto · Poglej več »

Liter

Líter (oznaka l ali L) je tradicionalna enota za merjenje prostornine, enaka enemu kubičnemu decimetru oziroma tisočini kubičnega metra, kar ustreza kocki s stranicami dolžine enega decimetra.

Novo!!: Red velikosti in Liter · Poglej več »

Logaritem

Grafi funkcij \ln x\, (modra), \log x\, (rdeča) in \log_1/2 x\, (vijolična) Logaritem števil 0-10. Na ''x''-osi so argumenti logaritmov, na ''y''-osi so vrednosti po enačbi y.

Novo!!: Red velikosti in Logaritem · Poglej več »

Masa

merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) Mása (māza - ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.

Novo!!: Red velikosti in Masa · Poglej več »

Merilo

Zgled grafičnega merila Merilo je številčno razmerje, ki pove, koliko v naravni velikosti meri predmet ali prostor.

Novo!!: Red velikosti in Merilo · Poglej več »

Meter

Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.

Novo!!: Red velikosti in Meter · Poglej več »

Mikrometer

Ogljikov filament (premer 6 μm) ob človeškem lasu (50 μm) za ponazoritev Míkrometer (označba μm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni milijoninki metra (predpona »mikro-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1/1.000.000).

Novo!!: Red velikosti in Mikrometer · Poglej več »

Mikrosekunda

Míkrosekunda (okrajšava μs) je enota za merjenje časa, milijonkrat manjša od sekunde.

Novo!!: Red velikosti in Mikrosekunda · Poglej več »

Milijarda

Milijárda je število, ki označuje tisoč milijonov.

Novo!!: Red velikosti in Milijarda · Poglej več »

Milimeter

Milimeter (označba mm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni tisočinki metra (predpona »mili-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1/1000).

Novo!!: Red velikosti in Milimeter · Poglej več »

Nanometer

Nánométer (označba nm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni 1 milijardinki metra, tj.

Novo!!: Red velikosti in Nanometer · Poglej več »

Negativno število

Negativno število x je vsako število, za katerega velja x. Vsakemu naravnemu številu n se lahko priredi novo število -n, ki se imenuje nasprotno število, - tako postane preslikava množice N v množico nasprotnih števil.

Novo!!: Red velikosti in Negativno število · Poglej več »

Osnovna enota SI

Osnóvne enòte mednarodnega sistema enot (SI - Système International) so: Poleg tega poznamo še dve dopolnilni enoti SI, ki sta pravzaprav razmerji, torej brez dimenzije, zato ju ne prištevamo k osnovnim enotam.

Novo!!: Red velikosti in Osnovna enota SI · Poglej več »

Podatomski delec

Pregled različnih družin osnovnih in sestavljenih delcev ter njihovih medsebojnih interakcij. Podatomski delec je delec, ki sestavlja nukleone in atome.

Novo!!: Red velikosti in Podatomski delec · Poglej več »

Potenca

Potenca lahko pomeni.

Novo!!: Red velikosti in Potenca · Poglej več »

Potenciranje

Potencíranje je dvočlena matematična operacija, ki jo zapišemo v obliki an.

Novo!!: Red velikosti in Potenciranje · Poglej več »

Površina

Površina poliedra je vsota ploščin vseh mejnih ploskev - na sliki je mreža kocke Površína je v geometriji merilo za velikost ploskve.

Novo!!: Red velikosti in Površina · Poglej več »

Predpone SI

Predpóna SI je desetiška predpona, določena z mednarodnim sistemom enot, ki jo lahko pritaknemo osnovnim ali izpeljanim enotam SI.

Novo!!: Red velikosti in Predpone SI · Poglej več »

Pretvorba med enotami

V razpredelnici spodaj so predstavljeni pretvorniki glavnih merskih enot, ki se danes uporabljajo, na enote SI.

Novo!!: Red velikosti in Pretvorba med enotami · Poglej več »

Prostornina

Prostornína ali volúmen (oznaka V) je fizikalna količina, ki pove, koliko prostora zaseda telo.

Novo!!: Red velikosti in Prostornina · Poglej več »

Realno število

Množice realnih števil Številska premica Reálno števílo je matematični pojem, intuitivno določen kot število, ki ustreza točki na številski premici.

Novo!!: Red velikosti in Realno število · Poglej več »

Red velikosti (števila)

Brez opisa.

Novo!!: Red velikosti in Red velikosti (števila) · Poglej več »

Red velikosti (površina)

*.

Novo!!: Red velikosti in Red velikosti (površina) · Poglej več »

Rimska cesta (galaksija)

Doline smrti, 2007. Panoramska slika osvetlitvi v času nočnega neba Spitzerjevega vesoljskega daljnogleda so pokazale dva prevladujoča kraka in prečko Nasinega umetnika Williama Herschla iz leta 1785 na podlagi štetja zvezd. Osončje naj bi ležalo blizu središča SST Rímska césta (izposojeno iz drugih sodobnih jezikov pogosto tudi Mléčna césta; prevod latinskega poimenovanja Via Lactea, ki izvira iz starogrškega: Galaksías - gala, galactos - mleko; včasih imenovana preprosto Galaksíja) je spiralna galaksija s prečko v Krajevni skupini Krajevne nadjate (Nadjata Devica) skupaj z Andromedino galaksijo, M33 in dvema ducatoma majhnih galaksij.

Novo!!: Red velikosti in Rimska cesta (galaksija) · Poglej več »

Sekunda

Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.

Novo!!: Red velikosti in Sekunda · Poglej več »

Seznam

Seznàm (tudi seznám) ali spísek, lista, je zaporedje ali skupek pojmov, ki imajo neko skupno lastnost.

Novo!!: Red velikosti in Seznam · Poglej več »

Svetloba

Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.

Novo!!: Red velikosti in Svetloba · Poglej več »

Svetlobno leto

Sonca, leva rumena črta pa je tir kometa C/1910 A1. Notranja lupina je 1 svetlobni mesec Svetlòbno léto (oznaka sv. l., mednarodna pa ly) je enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo svetloba premosti v enem julijanskem letu, v prostoru brez ovir neskončno daleč od gravitacijskih ali magnetnih polj.

Novo!!: Red velikosti in Svetlobno leto · Poglej več »

Tona

Prometni znak za omejitev mase vozil (tu osem ton), ki lahko prečkajo šibak most Tóna (tudi métrična tóna) je fizikalna enota za maso, enaka 1000 kilogramov.

Novo!!: Red velikosti in Tona · Poglej več »

Ura

Sončna ura na ladji ž.c. Svetega Ruperta v Šentrupertu Úra je enota za merjenje časa, enaka 3600.

Novo!!: Red velikosti in Ura · Poglej več »

Vesolje

Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.

Novo!!: Red velikosti in Vesolje · Poglej več »

Voda

Voda ali sistematično oksidan je kemijska spojina in polarna molekula, pri standardnih pogojih tekočina s kemijsko molekulsko formulo H2O.

Novo!!: Red velikosti in Voda · Poglej več »

Zemlja

Zemlja je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem se nahajata življenje, tekoča voda in človeštvo.

Novo!!: Red velikosti in Zemlja · Poglej več »

1 (število)

1 (êna) je najmanjše naravno število, za katero velja 1.

Novo!!: Red velikosti in 1 (število) · Poglej več »

1 E-1 m

Za lažjo primerjavo različnih redov velikosti je na tej strani nekaj dolžin in višin od 1 decimetra do 1 metra.

Novo!!: Red velikosti in 1 E-1 m · Poglej več »

1 E-10 m

Za lažjo primerjavo različnih redov velikosti je na tej strani nekaj dolžin in višin med 10−10 in 10−9 m (10 pm in 10 nm). razdalje, krajše od 100 pm.

Novo!!: Red velikosti in 1 E-10 m · Poglej več »

1 E-9 m

Za lažjo primerjavo različnih redov velikosti je na tej strani nekaj dolžin in višin med 1 nanometrom in 10 nm (10-9 m in 10-8 m).

Novo!!: Red velikosti in 1 E-9 m · Poglej več »

1 E0 m

Za lažjo primerjavo različnih redov velikosti je na tej strani nekaj dolžin in višin od 1 metra do 10 metrov.

Novo!!: Red velikosti in 1 E0 m · Poglej več »

1 E1 m

Za lažjo primerjavo različnih redov velikosti je na tej strani nekaj dolžin in višin od 10 metrov do 100 metrov.

Novo!!: Red velikosti in 1 E1 m · Poglej več »

1 E10 s

Za primerjavo različnih redov velikosti za različna časovna obdobja je na tej strani nekaj dogodkov, ki trajajo med 1010 in 1011 sekundami (320 in 3200 leti).

Novo!!: Red velikosti in 1 E10 s · Poglej več »

1 E11 m

Za lažjo primerjavo različnih redov velikosti je na tej strani nekaj dolžin od 1011 metrov (100 Gm ali 100 milijonov kilometrov ali 0,7 astronomske enote) naprej.

Novo!!: Red velikosti in 1 E11 m · Poglej več »

1 E11 s

Za primerjavo različnih redov velikosti za različna časovna obdobja je na tej strani nekaj dogodkov, ki trajajo med 1011 in 1012 sekundami (3.200 in 32.000 leti).

Novo!!: Red velikosti in 1 E11 s · Poglej več »

1 E12 m

Za lažjo primerjavo različnih redov velikosti je na tej strani nekaj dolžin od 1012 metrov (1 Tm ali 1000 milijonov kilometrov ali 6,7 astronomske enote) naprej.

Novo!!: Red velikosti in 1 E12 m · Poglej več »

1 E12 s

Za primerjavo različnih redov velikosti za različna časovna obdobja je na tej strani nekaj dogodkov, ki trajajo med 1012 in 1013 sekundami (32.000 in 320.000 leti).

Novo!!: Red velikosti in 1 E12 s · Poglej več »

1 E13 s

Za primerjavo različnih redov velikosti za različna časovna obdobja je na tej strani nekaj dogodkov, ki trajajo med 1013 in 1014 sekundami (320.000 in 3.200.000 leti).

Novo!!: Red velikosti in 1 E13 s · Poglej več »

1 E14 s

Za primerjavo različnih redov velikosti za različna časovna obdobja je na tej strani nekaj dogodkov, ki so trajajo ali so trajali med 1014 in 1015 sekundami (3,2 milijonov in 32 milijonov let).

Novo!!: Red velikosti in 1 E14 s · Poglej več »

1 E15 s

Za primerjavo različnih redov velikosti za različna časovna obdobja je na tej strani nekaj dogodkov, ki trajajo ali so trajali med 1015 in 1016 sekundami (32 milijonov in 320 milijonov let).

Novo!!: Red velikosti in 1 E15 s · Poglej več »

1 E2 m

Za lažjo primerjavo različnih redov velikosti je na tej strani nekaj dolžin in višin od 100 metrov do 1 kilometra.

Novo!!: Red velikosti in 1 E2 m · Poglej več »

1 E3 m

Za lažjo primerjavo različnih redov velikosti je na tej strani nekaj dolžin in višin od 1 do 10 kilometrov.

Novo!!: Red velikosti in 1 E3 m · Poglej več »

1 E4 m

Za lažjo primerjavo različnih redov velikosti je na tej strani nekaj dolžin in višin od 10 do 100 kilometrov.

Novo!!: Red velikosti in 1 E4 m · Poglej več »

1 E4 s

Za primerjavo različnih redov velikosti za različna časovna obdobja je na tej strani nekaj dogodkov, ki trajajo med 104 in 105 sekundami (2,78 in 27,8 ur).

Novo!!: Red velikosti in 1 E4 s · Poglej več »

1 E5 m

Za lažjo primerjavo različnih redov velikosti je na tej strani nekaj dolžin in višin od 105 metrov (100 km) do 106 m (1000 km).

Novo!!: Red velikosti in 1 E5 m · Poglej več »

1 E5 s

Za primerjavo različnih redov velikosti za različna časovna obdobja je na tej strani nekaj dogodkov, ki trajajo med 105 in 106 sekundami (27,8 ur in 11,6 dni).

Novo!!: Red velikosti in 1 E5 s · Poglej več »

1 E6 m

Za lažjo primerjavo različnih redov velikosti je na tej strani nekaj dolžin in višin od 106 metrov (1.000 km) do 107 m (10.000 km).

Novo!!: Red velikosti in 1 E6 m · Poglej več »

1 E6 s

Za primerjavo različnih redov velikosti za različna časovna obdobja je na tej strani nekaj dogodkov, ki trajajo med 106 in 107 sekundami (11,6 in 116 dni).

Novo!!: Red velikosti in 1 E6 s · Poglej več »

1 E7 m

Za lažjo primerjavo različnih redov velikosti je na tej strani nekaj dolžin in višin od 107 metrov (10.000 km) do 108 m (100.000 km).

Novo!!: Red velikosti in 1 E7 m · Poglej več »

1 E7 s

Za primerjavo različnih redov velikosti za različna časovna obdobja je na tej strani nekaj dogodkov, ki trajajo med 107 in 108 sekundami (116 dni in 3,2 leta).

Novo!!: Red velikosti in 1 E7 s · Poglej več »

1 E8 m

Za lažjo primerjavo različnih redov velikosti je na tej strani nekaj dolžin od 108 metrov (100.000 km) naprej.

Novo!!: Red velikosti in 1 E8 m · Poglej več »

1 E8 s

Za primerjavo različnih redov velikosti za različna časovna obdobja je na tej strani nekaj dogodkov, ki trajajo med 108 in 109 sekundami (3,2 in 32 leti).

Novo!!: Red velikosti in 1 E8 s · Poglej več »

1 E9 m

Za lažjo primerjavo različnih redov velikosti je na tej strani nekaj dolžin od 109 metrov (milijon km) naprej.

Novo!!: Red velikosti in 1 E9 m · Poglej več »

1 E9 s

Za primerjavo različnih redov velikosti za različna časovna obdobja je na tej strani nekaj dogodkov, ki trajajo med 109 in 1010 sekundami (32 in 320 leti).

Novo!!: Red velikosti in 1 E9 s · Poglej več »

10 (število)

10 (desét) je naravno število, za katero velja 10.

Novo!!: Red velikosti in 10 (število) · Poglej več »

2000

2000 (MM) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Novo!!: Red velikosti in 2000 · Poglej več »

Preusmerja sem:

Velikostni red.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »