Kazalo
131 odnosi: Andromedina galaksija, Antimaterija, AntropiÄno naÄelo, Astronomija, Astronomsko telo, Atom, Barion, Beseda, Divergenca, Elektromagnetna interakcija, Elektromagnetno valovanje, Energija, Evklidska geometrija, Evklidski prostor, Evropska vesoljska agencija, Filozofija, Fizika, Fizika osnovnih delcev, Fizikalna konstanta, Fizikalni zakon, Foton, Frekvenca, Fridmanovi enaÄbi, Galaksija, GeocentriÄni model, Geometrija, Gibalna koliÄina, Giordano Bruno, Gostota, Gravitacijska singularnost, GršÄina, Helij, HeliocentriÄni model, Hitrost svetlobe, Hubblov zakon, InfrardeÄe valovanje, Isaac Newton, Jata galaksij, Jezik (sredstvo sporazumevanja), Johannes Kepler, Kalk, Kelvin, Keplerjevi zakoni, KlasiÄna mehanika, Kozmologija, Kršitev simetrije CP, Kreacionizem, Kroglasta zvezdna kopica, Kvantna mehanika, Kvazar, ... RazÅ”iri indeks (81 veÄ) »
- Astronomski dinamiÄni sistemi
- Fizikalna kozmologija
- Okolja
Andromedina galaksija
(Velika) Andromedina galaksija (znana tudi kot Messier 31, M31 ali NGC 224) je velika spiralna galaksija brez preÄke v Krajevni skupini skupaj s krajevno Galaksijo.
Poglej Vesolje in Andromedina galaksija
Antimaterija
Ántimatêrija je snov sestavljena iz antidelcev tistih delcev, ki sestavljajo obiÄajno snov.
Poglej Vesolje in Antimaterija
AntropiÄno naÄelo
AntrópiÄno naÄêlo je v filozofiji naÄelo, ki v najpreprostejši obliki doloÄa, da mora biti vsaka veljavna teorija o Vesolju skladna s Älovekovim obstojem kot živim bitjem na podlagi ogljika v danem Äasu in prostoru.
Poglej Vesolje in AntropiÄno naÄelo
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Poglej Vesolje in Astronomija
Astronomsko telo
Astronomsko telo ali astronomski objekt je vsako naravno telo v vesoljskem prostoru zunaj Zemlje.
Poglej Vesolje in Astronomsko telo
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo veÄ razstaviti.
Poglej Vesolje in Atom
Barion
naboju (Q). naboju (Q). Spodnjih šest prištevamo med hiperone. Barion (iz grške besede, kar pomeni težek) je delec, ki ga sestavljajo trije kvarki.
Poglej Vesolje in Barion
Beseda
Beséda je v jezikoslovju najmanjša samostojna jezikovna enota, ki predstavlja ali sporoÄa pomen, sestavljen iz enega ali veÄ morfemov.
Poglej Vesolje in Beseda
Divergenca
Divergenca vektorskega polja \mathbf.
Poglej Vesolje in Divergenca
Elektromagnetna interakcija
Eléktromagnétna interákcija je ena od štirih osnovnih sil v naravi.
Poglej Vesolje in Elektromagnetna interakcija
Elektromagnetno valovanje
polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. ElektriÄno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-Äas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.
Poglej Vesolje in Elektromagnetno valovanje
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna koliÄina.
Poglej Vesolje in Energija
Evklidska geometrija
Evklídska geometríja (tudi Evklídova geometríja, zastarelo evklídiÄna geometríja, vÄasih tudi parabóliÄna geometríja) je geometrija zasnovana na delu Evklida iz Aleksandrije.
Poglej Vesolje in Evklidska geometrija
Evklidski prostor
Evklidski prostor je realni topološki vektorski prostor v katerem je definiran skalarni produkt.
Poglej Vesolje in Evklidski prostor
Evropska vesoljska agencija
Evropska vesoljska agencija (EVA) znana tudi pod angleško kratico ESA, je agencija s sedežem v Parizu, zadolžena za evropski vesoljski program.
Poglej Vesolje in Evropska vesoljska agencija
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ĻιλĪω "ljubiti" + σοφĪÆα "modrost") je humanistiÄna veda.
Poglej Vesolje in Filozofija
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikįø (epistįømÄ) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vkljuÄuje prouÄevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in Äasu, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto podroÄje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na naÄin, ki omogoÄa razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vkljuÄene astronomije.
Poglej Vesolje in Fizika
Fizika osnovnih delcev
Fízika osnovnih délcev je veja fizike, ki se ukvarja z osnovnimi gradniki snovi in sevanja ter interakcijami med njimi.
Poglej Vesolje in Fizika osnovnih delcev
Fizikalna konstanta
Fizikalna konstanta je splošna naravna konstanta, ki jo vzamemo za dano in je ne poskušamo pojasniti z bolj osnovnimi podatki.
Poglej Vesolje in Fizikalna konstanta
Fizikalni zakon
Fizikalni zakon ali znanstveni zakon je teoretiÄna izjava »izpeljana iz doloÄenih dejstev, uporabna na definirano skupino ali razred pojavov in izrazljiva z izjavo, da se doloÄeni pojav vedno pojavi, Äe so prisotne doloÄeni pogoji.« Fizikalni zakoni so tipiÄno zakljuÄki, ki temeljijo na ponavljajoÄih se znanstvenih eksperimentih in opazovanjih skozi mnoga leta in jih znanstvena skupnost sprejema univerzalno.
Poglej Vesolje in Fizikalni zakon
Foton
Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.
Poglej Vesolje in Foton
Frekvenca
Frekvénca je fizikalna koliÄina, doloÄena kot število ponavljajoÄih se dogodkov v Äasovni enoti.
Poglej Vesolje in Frekvenca
Fridmanovi enaÄbi
Fridmanovi enaÄbi sta navadni diferencialni enaÄbi v fizikalni kozmologiji, ki kažeta metriÄno širjenje prostora v homogenih in izotropnih modelih Vesolja v okviru splošne teorije relativnosti.
Poglej Vesolje in Fridmanovi enaÄbi
Galaksija
Kentavru vidna navpiÄno skupaj z zvezdami iz naše Galaksije je oddaljena približno 150 milijonov svetlobnih let in je široka 200.123 svetlobnih let. ESA Galaksíja (redkeje osvétje ali megleníca) je velikansko, gravitacijsko vezano nebesno telo, sestavljeno iz zvezd, plinov, medzvezdne snovi in »temne snovi«.
Poglej Vesolje in Galaksija
GeocentriÄni model
''Skica nebesnih teles'' — Ilustracija Ptolemajevega geocentriÄnega sistema portugalskega kozmografa in kartografa Bartolomeu Velho, 1568 (Bibliothèque Nationale, Pariz) V astronomiji je geocentriÄni model (znan tudi kot geocentrizem, po navadi predstavljen le kot Ptolemajev sistem) je zamenjan opis Vesolja, kjer se v središÄu nahaja Zemlja.
Poglej Vesolje in GeocentriÄni model
Geometrija
Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi znaÄilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.
Poglej Vesolje in Geometrija
Gibalna koliÄina
Gibálna koliÄína je fizikalna koliÄina, enaka zmnožku mase in hitrosti toÄkastega telesa.
Poglej Vesolje in Gibalna koliÄina
Giordano Bruno
Giordano Bruno, rojen kot Filippo Bruno, (vzdevek 'Il Nolano' – NolanÄan), italijanski filozof, pesnik, astronom, matematik, satirik, mistik in okultist, * januar 1548, Nola, Kraljevina Neapelj, Italija, † 17. februar 1600, Rim, Papeška država, Italija.
Poglej Vesolje in Giordano Bruno
Gostota
Gostôta (oznaÄba \rho\) je fizikalna koliÄina, doloÄena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifiÄne prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.
Poglej Vesolje in Gostota
Gravitacijska singularnost
Gravitacíjska síngularnost (tudi ~ singulárnost in próstor-Äasóvna singularnost) nastopi, kadar astrofizikalni model, po navadi temeljeÄ na splošni teoriji relativnosti, napove toÄko neskonÄne ukrivljenosti.
Poglej Vesolje in Gravitacijska singularnost
GršÄina
GÅšÄina (novogrško, Elliniká, starogrško, HellÄnikįø) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v GrÄiji.
Poglej Vesolje in GršÄina
Helij
Helij (angleško helium) je kemiÄni element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Poglej Vesolje in Helij
HeliocentriÄni model
zvezdnega atlasa ''Ubranost vesoljstva'' (''Harmonia Macrocosmica''), izdaja leta 1708 HeliocéntriÄni modél je v astronomiji model OsonÄja, v katerem je gravitacijsko središÄe Sonce.
Poglej Vesolje in HeliocentriÄni model
Hitrost svetlobe
vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.
Poglej Vesolje in Hitrost svetlobe
Hubblov zakon
Hubblov zakon je kozmološka izjava, da je rdeÄi premik svetlobe iz oddaljenih galaksij sorazmerna z njihovo oddaljenostjo.
Poglej Vesolje in Hubblov zakon
InfrardeÄe valovanje
Slika majhnega psa, posneta v srednjevalovnem infrardeÄem (»termalnem«) obmoÄju ÍnfrardéÄe sévanje oznaÄuje elektromagnetno valovanje z valovnimi dolžinami, daljšimi od valovnih dolžin vidne svetlobe, a krajšimi od mikrovalovnega valovanja.
Poglej Vesolje in InfrardeÄe valovanje
Isaac Newton
Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.
Poglej Vesolje in Isaac Newton
Jata galaksij
Jata galaksij Abell 2744. Jata galaksij (ali galaktiÄna jata) je gravitacijsko vezana združba, v kateri je veÄ deset pa do veÄ sto galaksij.
Poglej Vesolje in Jata galaksij
Jezik (sredstvo sporazumevanja)
Jêzik je temeljno sredstvo sporazumevanja; to je veÄinoma besedni jezik, ki ga dopolnjujejo nebesedni jeziki.
Poglej Vesolje in Jezik (sredstvo sporazumevanja)
Johannes Kepler
Johannes Kepler, nemški astronom, matematik in astrolog, * 27. december 1571, Weil der Stadt, Würtenberg, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj NemÄija), † 15. november 1630, Regensburg, Bavarska (sedaj NemÄija).
Poglej Vesolje in Johannes Kepler
Kalk
Kálk, slépa ali dobesédna prevedênka, tudi izposójeni/sposójeni prevòd/prêvod, je beseda, fraza ali besedna zveza, ki je oblikovno dobesedno (besedo za besedo) izposojena iz drugega jezika.
Poglej Vesolje in Kalk
Kelvin
Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamiÄne temperature.
Poglej Vesolje in Kelvin
Keplerjevi zakoni
Képlerjevi zakóni so eksperimentalno pridobljeni zakoni, ki opisujejo gibanje planetov okrog Sonca.
Poglej Vesolje in Keplerjevi zakoni
KlasiÄna mehanika
gibanja projektila je del klasiÄne mehanike. KlasiÄna mehanika je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje makroskopskih predmetov, od izstrelkov do delov strojev in astronomskih teles, kot so vesoljska plovila, planeti, zvezde in galaksije.
Poglej Vesolje in KlasiÄna mehanika
Kozmologija
Kozmologíja (starogrško: kosmología.
Poglej Vesolje in Kozmologija
Kršitev simetrije CP
Kršitev simetrije CP pomeni kršitev invariantnosti CP.
Poglej Vesolje in Kršitev simetrije CP
Kreacionizem
Kreacionízem je prepriÄanje, da je življenje, Äloveštvo, Zemljo in vesolje oziroma dele le-teh ustvarila višja sila (Bog).
Poglej Vesolje in Kreacionizem
Kroglasta zvezdna kopica
accessdate.
Poglej Vesolje in Kroglasta zvezdna kopica
Kvantna mehanika
Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.
Poglej Vesolje in Kvantna mehanika
Kvazar
Umetnikova upodobitev rastoÄega kvazarja HST Kvázar (angleško quasar, kratica od QUASi-stellAR radio source, navidezno zvezdni radijski vir) je astronomsko telo, ki je izredno moÄno in oddaljeno aktivno galaktiÄno jedro.
Poglej Vesolje in Kvazar
Merilo
Zgled grafiÄnega merila Merilo je številÄno razmerje, ki pove, koliko v naravni velikosti meri predmet ali prostor.
Poglej Vesolje in Merilo
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za doloÄevanje velikosti kakšne znaÄilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne koliÄine.
Poglej Vesolje in Meritev
Metrika FLRW
Métrika FLRW (Fridman-Lemaître-Robertson-Walkerjeva metrika) je eksaktna rešitev Einsteinovih relativistiÄnih enaÄb polja v splošni teoriji relativnosti.
Poglej Vesolje in Metrika FLRW
Mikrometer
Ogljikovo vlakno (premer 6 μm) ob Äloveškem lasu (50 μm) za ponazoritev Míkrometer (oznaÄba μm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni milijoninki metra (predpona »mikro-« v mednarodnem sistemu enot oznaÄuje 1/1.000.000).
Poglej Vesolje in Mikrometer
Milijarda
Milijárda je število, ki oznaÄuje tisoÄ milijonov.
Poglej Vesolje in Milijarda
Mirjam Dular
Mirjam Dular, rojena GaliÄiÄ, slovenska astronomka.
Poglej Vesolje in Mirjam Dular
Mnogoterost
Primer dvorazsežne mnogoterosti, ki je ni mogoÄe vložiti v obiÄajni trirazsežni prostor, ne da bi sekala samo sebe: realna projektivna ravnina. Tu je prikazana kot Boyjeva ploskev. Mnogotérost je v matematiki topološki prostor, katerega struktura je preprosta evklidska, ko jo opazujemo krajevno (intrinziÄno, od znotraj), a ima lahko zapleteno strukturo, ko ga opazujemo kot celoto (ekstrinziÄno, od zunaj).
Poglej Vesolje in Mnogoterost
MoÄna jedrska sila
MòÄna jêdrska síla ali mòÄna interákcija (izraz interakcija je natanÄnejši), tudi bárvna síla je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Poglej Vesolje in MoÄna jedrska sila
Modra
Módra je ena od treh primarnih aditivnih barv; modra svetloba ima med tremi primarnimi barvami najkrajšo valovno dolžino (420-490 nm).
Poglej Vesolje in Modra
Monotonost
NarašÄajoÄa funkcija. Na levi in desni je strogo narašÄajoÄa, v sredini pa ne narašÄa. PadajoÄa funkcija. Na levi in desni je strogo padajoÄa, v sredini pa ne pada. Nemonotona funkcija Monotónost je v matematiki znaÄilnost, da funkcija (lahko tudi zaporedje ali aritmetiÄna operacija) povsod narašÄa ali pa povsod pada.
Poglej Vesolje in Monotonost
Nadjata
Zemljevid bližnjih nadjat Nadjate galaksij so velike strukture, sestavljene iz jat galaksij in so med najveÄjimi znanimi strukturami v Vesolju (ne pa tudi najveÄje).
Poglej Vesolje in Nadjata
Nanometer
Nánométer (oznaÄba nm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni 1 milijardinki metra, tj.
Poglej Vesolje in Nanometer
Narava
Ugandi Naráva (tudi snôvni svét, snôvno vesólje, narávni svét in narávno vesólje ali starinsko natura in malo manj priroda) je vsa snov in energija, še posebej v svoji osnovni obliki, neodvisni od Äloveškega vpliva.
Poglej Vesolje in Narava
Naravni satelit
Luno. Narávni satelít ali lúna (z malo zaÄetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog pveÄjega spremljevalca Harona, kar vÄasih obravnavajo kot edini dvojni planet v našem OsonÄju.
Poglej Vesolje in Naravni satelit
Naravno pravo
Naravno pravo so razvijali že antiÄni filozofi Sokrat, Platon, Aristotel.
Poglej Vesolje in Naravno pravo
NASA
National Aeronautics and Space Administration, bolje znana kot NASA, je ameriška vladna agencija odgovorna za ameriški vesoljski program in dolgoroÄne vesoljske raziskave.
Poglej Vesolje in NASA
Nature
Nature (angleško: »narava«) je multidisciplinarna znanstvena revija, ki jo tedensko izdaja britanska založba Nature Portfolio, podružnica založnika Springer Nature.
Poglej Vesolje in Nature
Nikolaj Kopernik
Nikolaj Kopernik, latinizirano Nicolaus Copernicus, poljski astronom, matematik, pravnik, zdravnik, administrator in ekonomist, * 19. februar 1473, Torunj, Kraljevska Prusija (sedaj Poljska), † 24. maj 1543, Frombork, Kraljeva Prusija, Malborško vojvodstvo (zdaj Poljska).
Poglej Vesolje in Nikolaj Kopernik
Oblika Vesolja
Oblíka Vesólja je izraz, ki se uporablja za geometrijo (ukrivljenost in topologijo) prostorskega dela Vesolja (temu reÄemo tudi oblika prostora) ali bolj splošno za obliko celotnega prostor-Äasa.
Poglej Vesolje in Oblika Vesolja
Ohranitveni zakon
Ohranítveni zákon v fiziki trdi, da se doloÄena merljiva znaÄilnost izoliranega fizikalnega sistema ne spremeni, Äe se spremeni njegovo stanje.
Poglej Vesolje in Ohranitveni zakon
Olbersov paradoks
Tudi ob jasni noÄi, daleÄ stran od drugih svetlobnih virov je noÄno nebo v veliki meri temno Prikaz Olbersovega paradoksa Ólbersov paradóks, ki ga je leta 1826 opisal nemški astronom Heinrich Wilhelm Mathias Olbers, prej pa tudi Johannes Kepler leta 1610, ter Edmond Halley in Jean-Philippe Loys de Chéseaux v 19.
Poglej Vesolje in Olbersov paradoks
Osnovna sila
Osnòvna síla je mehanizem, s katerim delujejo delci drug na drugega, ki ga ni mogoÄe pojasniti z drugim, še osnovnejšim mehanizmom.
Poglej Vesolje in Osnovna sila
Osnovni delec
Osnóvni délec ali elementarni delec je subatomski delec brez podstrukture, zato ni sestavljen iz drugih delcev.
Poglej Vesolje in Osnovni delec
OsonÄje
Naše OsónÄje (tudi SónÄev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Poglej Vesolje in OsonÄje
Parsek
Pársek (oznaka pc) je dolžinska enota, ki se najveÄ uporablja v astronomiji in astrofiziki.
Poglej Vesolje in Parsek
Pena
milni mehurÄki Péna je vrsta koloidne snovi, ki nastane, kadar se žepi plina (dispergirana snov), navadno zraka, ujamejo v kapljevini ali trdnini (disperznem sredstvu).
Poglej Vesolje in Pena
Pitagorejci
Pitagora je bil starogrški matematik, filozof in mistik.
Poglej Vesolje in Pitagorejci
Planet
Planét (grško πλανĪ®της: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomoÄjo jedrskega zlivanja.
Poglej Vesolje in Planet
Planetni sestav
Planetni sestav oz.
Poglej Vesolje in Planetni sestav
Podatomski delec
Pregled razliÄnih družin osnovnih in sestavljenih delcev ter njihovih medsebojnih interakcij. Podatomski delec je delec, ki sestavlja nukleone in atome.
Poglej Vesolje in Podatomski delec
Popolna teorija poenotenja
Popolna teorija poenotenja je fizikalna teorija, ki sicer še ne obstaja.
Poglej Vesolje in Popolna teorija poenotenja
Prapok
galaksije. Prápòk (prápók) ali velíki pòk (véliki ~) je v fizikalni kozmologiji znanstvena teorija nastanka Vesolja, ki naj bi nastalo z velikansko eksplozijo prostora in snovi v nekem konÄnem Äasu v preteklosti.
Poglej Vesolje in Prapok
Prasevanje
Prásévanje (ali kózmiÄno mikrovalóvno sévanje ozádja) je v fizikalni kozmologiji vrsta elektromagnetnega valovanja, ki zapolnjuje Vesolje, in izvira iz Äasa, ko je Vesolje postalo prozorno, bilo staro približno 379.000 let in imelo temperaturo približno 3000 K.
Poglej Vesolje in Prasevanje
Prostor
Prôstor je brezsnovna in neomejena entiteta v kateri so telesa, kjer se lahko gibljejo, in v kateri so pojavljajo dogodki.
Poglej Vesolje in Prostor
Prostor Minkowskega
Prostor Minkowskega (prostor-Äas Minkowskega ali Äetverni prostor) je v fiziki in matematiki štirirazsežni psevdoevklidski prostor z metriÄno signaturo (1, 3), ki ga je leta 1908 uvedel Hermann Minkowski za znaÄilnost geometrijske predstavitve prostor-Äasa Einstenove posebne teorije relativnosti.
Poglej Vesolje in Prostor Minkowskega
Prostor-Äas
Trirazsežna analogija popaÄenja prostora-Äasa. Snov spremeni geometrijo prostora-Äasa in (ukrivljena) geometrija je obravnavana kot gravitacija. Bele Ärte ne predstavljajo ukrivljenost prostora, ampak koordinatni sistem naložen na ukrivljeni prostor-Äas. V ravnem prostoru-Äasu bi bil raven. Prôstor-Äàs je v Einsteinovi posebni in splošni teoriji relativnosti štirirazsežni prostor, ki ga sestavljajo tri prostorske in ena Äasovna razsežnost.
Poglej Vesolje in Prostor-Äas
Protestantizem
Protestantizem je kršÄansko gibanje, ki priznava Sveto pismo za edino avtoriteto in se je v Äasu reformacije v srednji do pozni renesansi v Evropi odcepilo od rimskokatoliške cerkve.
Poglej Vesolje in Protestantizem
Razsežnost (vektorski prostor)
Razséžnost (tudi dimenzíja) vektorskega prostora je enaka številu linearno neodvisnih vektorjev tega prostora, oziroma moÄi baze tega prostora.
Poglej Vesolje in Razsežnost (vektorski prostor)
RdeÄa
RdeÄa je barva, ki jo Äloveško oko zazna pri najnižjih frekvencah vidne svetlobe.
Poglej Vesolje in RdeÄa
RdeÄi premik
SonÄevega optiÄnega spektra (levo). PušÄice kažejo rdeÄi premik. Valovna dolžina narašÄa proti rdeÄemu delu spektra in še naprej, frekvenca pa se zmanjšuje Shematski prikaz rdeÄega in modrega premika RdéÄi premík (tudi rdéÄi pomík) je v fiziki in astronomiji pojav, ki nastane, ko se izsevano ali odbito elektromagnetno valovanje, po navadi vidna svetloba, premakne proti rdeÄemu delu spektra.
Poglej Vesolje in RdeÄi premik
Rimska cesta (galaksija)
Doline smrti, 2007. Panoramska slika osvetlitvi v Äasu noÄnega neba Spitzerjevega vesoljskega daljnogleda so pokazale dva prevladujoÄa kraka in preÄko Nasinega umetnika Williama Herschla iz leta 1785 na podlagi štetja zvezd. OsonÄje naj bi ležalo blizu središÄa SST Rímska césta (izposojeno iz drugih sodobnih jezikov pogosto tudi MléÄna césta; prevod latinskega poimenovanja Via Lactea, ki izvira iz starogrškega: Galaksías - gala, galactos - mleko; vÄasih imenovana preprosto Galaksíja) je spiralna galaksija s preÄko v Krajevni skupini Krajevne nadjate (Nadjata Devica) skupaj z Andromedino galaksijo, M33 in dvema ducatoma majhnih galaksij.
Poglej Vesolje in Rimska cesta (galaksija)
Sašo Dolenc
Sašo Dolenc, slovenski filozof, fizik, urednik, pisatelj, prevajalec in novinar, * 1973.
Poglej Vesolje in Sašo Dolenc
Sebastijan Krelj
Sebastijan Krelj, slovenski jezikoslovec, teolog, protestantski pridigar, prevajalec in pisatelj, * 1538, Vipava, † 25. december 1567, Ljubljana.
Poglej Vesolje in Sebastijan Krelj
Skalarno polje
Skalarno polje je funkcija, ki vsaki toÄki prostora pripiše skalar.
Poglej Vesolje in Skalarno polje
Slovenski etimološki slovar
Slovenski etimološki slovar (kratica SES) je etimološki slovar slovenskega knjižnega jezika avtorja Marka Snoja.
Poglej Vesolje in Slovenski etimološki slovar
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Poglej Vesolje in Snov
Sonce
Sonce je osrednja toÄka našega OsonÄja.
Poglej Vesolje in Sonce
Spika (revija)
Spika je slovenska poljudnoznastvena astronomska revija, ki izhaja od leta 1993.
Poglej Vesolje in Spika (revija)
Splošna teorija relativnosti
Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.
Poglej Vesolje in Splošna teorija relativnosti
Splošni gravitacijski zakon
Splòšni gravitacíjski zákon (tudi Newtonov gravitacijski zakon ali zakon težnosti) v fiziki pojasnjuje, da gravitacijska sila pojema z razdaljo.
Poglej Vesolje in Splošni gravitacijski zakon
Standardni model
Standardni model elektrošibke in moÄne interakcije je teorija fizike osnovnih delcev, ki opisuje moÄno, šibko in elektromagnetno osnovno silo, kot tudi osnovne delce, ki sestavljajo snov.
Poglej Vesolje in Standardni model
Stara cerkvena slovanšÄina
Stára cerkvéna slovánšÄina (tudi stárocerkvénoslovánšÄina) je bila prvi slovanski knjižni jezik, ki sta ga v 9. stoletju oblikovala solunska misijonarja Ciril in Metod.
Poglej Vesolje in Stara cerkvena slovanšÄina
Stephen Hawking
Stephen William Hawking, CBE, FRS, angleški fizik, astrofizik, matematik in kozmolog, * 8. januar 1942, Oxford, Anglija, Združeno kraljestvo, † 14. marec 2018, Cambridge.
Poglej Vesolje in Stephen Hawking
Supernova tipa Ia
Supernova tipa Ia je posebna vrsta supernove.
Poglej Vesolje in Supernova tipa Ia
SuperraÄunalnik
language.
Poglej Vesolje in SuperraÄunalnik
Svet
Svet (mundus, -i, m: vesoljni svet, svetovje; zemlja, svet; nebo; ljudje), veÄpomenski izraz, ki ga uporabljamo za vse tiste prostore oziroma predele vesolja, ki so pri trenutnem stanju znanosti in tehnologije dostopni Äloveku.
Poglej Vesolje in Svet
Svetlobno leto
Sonca, leva rumena Ärta pa je tir kometa C/1910 A1. Notranja lupina je 1 svetlobni mesec. Svetlòbno léto (oznaka sv. l., mednarodna pa ly) je enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo svetloba premosti v enem julijanskem letu, v prostoru brez ovir neskonÄno daleÄ od gravitacijskih ali magnetnih polj.
Poglej Vesolje in Svetlobno leto
Težnost
Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Poglej Vesolje in Težnost
Temna energija
language.
Poglej Vesolje in Temna energija
Temna snov
263x263px Tèmna snóv je domnevna vrsta snovi, ki je ni moÄ zaznati po njenem oddanem sevanju.
Poglej Vesolje in Temna snov
Teologija
Sv. Avguštin iz Hipona (354-430), latinski teolog, cerkveni oÄe, cerkveni pisatelj in filozof iz Severne Afrike. Njegova dela imajo še danes velik vpliv na zahodno kršÄansko teologijo. Teologija je veda o bogu in o stvareh v odnosu do njega. Sopomenka besede je tudi bogoslovje.
Poglej Vesolje in Teologija
TeoretiÄna fizika
TeorétiÄna fízika (tudi teoríjska fízika in redkeje teorétska fízika) poskuša razumeti svet z izdelavo modela, ki odslikuje stvarnost in z njim poskuša pojasniti in napovedati fizikalne pojave.
Poglej Vesolje in TeoretiÄna fizika
Teorija relativnosti
Slavna enaÄba Teoriji relativnosti sta dve fizikalni teoriji, ki ju je objavil Albert Einstein: posebna teorija relativnosti in splošna teorija relativnosti.
Poglej Vesolje in Teorija relativnosti
Teorija velikega poenotenja
Teorija velikega poenotenja ali veliko poenotenje (angleško grand unification, grand unified theory ali okrajšano GUT) je fizikalna teorija, ki združuje moÄno interakcijo in elektrošibko interakcijo.
Poglej Vesolje in Teorija velikega poenotenja
Teorija vsega
Teorija vsega (tudi kvantna teorija gravitacije) je fizikalna teorija, ki bi gravitacijo združila z drugimi osnovnimi silami narave.
Poglej Vesolje in Teorija vsega
Topologija
Topologíja je red Äiste matematike oziroma geometrije, to pa obravnava samo tiste lastnosti množice, ki ohranjajo vsako obrnljivo, v obe smeri zvezno preoblikovanje te množice. Takim lastnostim reÄemo topološke lastnosti.
Poglej Vesolje in Topologija
Trirazsežni prostor
kocke Zgled 3D-oÄal Trirazsežni prostor (tudi tridimenzionalni prostor, kratica 3R ali 3D) je prostor, ki ga doloÄajo tri razsežnosti: širina, dolžina in višina.
Poglej Vesolje in Trirazsežni prostor
Tycho Brahe
Zidni kvadrant s premerom 3 m (Tycho de Brahe 1598) Tycho de Brahe, rojen Tyge Ottesen Brahe, danski astronom in astrolog, * 14. december 1546, Knudstrup na Schonenu, Skanija, južna Švedska (tedaj del Danske), † 24. oktober 1601, Praga, Äeška.
Poglej Vesolje in Tycho Brahe
Ukrivljenost
Ukrívljenost (oznaka \kappa\) v matematiki pove koliko geometrijski objekt odstopa od ravnosti, kot se jo pozna pri premici.
Poglej Vesolje in Ukrivljenost
Uroš KalÄiÄ
Uroš KalÄiÄ, slovenski pisatelj in prevajalec, * 16. februar 1951, Ljubljana, † 8. oktober 2020.
Poglej Vesolje in Uroš KalÄiÄ
Valovna dolžina
Valovna dolžina je fizikalna koliÄina, ki predstavlja prostorsko periodo periodiÄnega vala - razdaljo, na kateri se oblika vala ponovi.
Poglej Vesolje in Valovna dolžina
Vesoljski prostor
Vesoljski prostor (ali zunanji prostor ali ozunje) ali tudi kar vesolje predstavlja relativno prazna obmoÄja Vesolja zunaj obmoÄij ubežnih hitrosti nebesnih teles.
Poglej Vesolje in Vesoljski prostor
Vesoljsko plovilo
Viking MVP Vesóljsko plovílo je vozilo, ki lahko potuje skozi vesoljski prostor.
Poglej Vesolje in Vesoljsko plovilo
Vidni spekter
Vidni spekter (ali optiÄni spekter) je del elektromagnetnega spektra, ki ga vidi Äloveško oko.
Poglej Vesolje in Vidni spekter
Vodik
Vodík je kemiÄni element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Poglej Vesolje in Vodik
Vrtilna koliÄina
Vrtílna koliÄína (navadno oznaÄena z veliko grško Ärko Γ, v angleški literaturi pa pogosto tudi z veliko latiniÄno Ärko L) je fizikalna koliÄina, ki nastopa pri kroženju in vrtenju teles.
Poglej Vesolje in Vrtilna koliÄina
Zemlja
Zemlja Ų²Ł ŪŁ je eden izmed planetov OsonÄja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoÄa voda in Äloveštvo.
Poglej Vesolje in Zemlja
Znanost
Znánost (− znanje) se nanaša na sistematiÄno pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta naÄin z obstojeÄim znanjem.
Poglej Vesolje in Znanost
Znanstvena fantastika
Pogled na prihodnost. ZraÄni avtomobil, ''The Leisure Hour'' (1904) Znánstvena fantástika (kratica ZF) je zvrst izmišljene pripovedi (fikcije), ki se v glavnem ukvarja z vplivom izmišljenega znanstvega in/ali tehnološkega napredka na družbo ali posameznika, pogosto v prihodnosti.
Poglej Vesolje in Znanstvena fantastika
ZunajosonÄni planet
odkrivalnimi postopki glavne osi do sedaj odkritih zunajosonÄnih planetov ESO. Oziris, ki je podoben velikanskemu kometu. Kmalu bo izgubil plinsko ovojnico. Iz njega se bo morda razvila vroÄa epistelarna (»bližnje-zvezdna«)Super-zemlja. Umetniška upodobitev pogleda z domnevne lune na zunajosonÄni planet, ki kroži v tesno zvezanem sistemu treh zvezd ZúnajosónÄni planét (ízvenosónÄni ~, ekstrasolárni ~ ali eksoplanét) je planet, ki kroži okrog druge zvezde kot je Sonce, in tako ne pripada OsonÄju.
Poglej Vesolje in ZunajosonÄni planet
Zvezda
Zvézda je sijoÄe (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Poglej Vesolje in Zvezda
Glej tudi
Astronomski dinamiÄni sistemi
Fizikalna kozmologija
Okolja
Prav tako znan kot Vsemirje.