Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Prasevanje

Index Prasevanje

Prásévanje (ali kózmično mikrovalóvno sévanje ozádja) je v fizikalni kozmologiji vrsta elektromagnetnega valovanja, ki zapolnjuje Vesolje, in izvira iz časa, ko je Vesolje postalo prozorno, bilo staro približno 379.000 let in imelo temperaturo približno 3000 K. Izraz prasevanje, oziroma relíktno sévanje, ki se večinoma rabi v astrofiziki, je predlagal Šklovski.

148 odnosi: Absorpcija, Anizotropija, Antarktika, Apsidna točka, Arno Allan Penzias, Arthur Michael Wolfe, Astrofizika, Astronomsko telo, Atacama, Atom, Atom vodika, Barion, Bela, Bolometer, David Todd Wilkinson, Devica (ozvezdje), Dician, Divergenca, Dopplerjev pojav, Ekliptika, Eksponentna rast, Električni naboj, Električno polje, Elektromagnetno valovanje, Elektron, Elektronvolt, Elektrostatika, Energija, Evropska vesoljska agencija, Fazni prehod, Foton, Fourierova transformacija, Frekvenca, Galaksija, George Fitzgerald Smoot III., George Gamow, Gibanje, Gravitacijska leča, Gravitacijsko valovanje, Helij, Herc, Hitrost, Hubblov zakon, Igor Dimitrijevič Novikov, Informacija, Interferometrija, Ionizacijska energija, Izotropija, Izsrednost tira, Jakov Borisovič Zeldovič, ..., Jata galaksij, Josip Samujilovič Šklovski, Kelvin, Kotna ločljivost, Kovinskost, Kozmologija, Krajevna skupina, Kvantna fluktuacija, Laboratorij za reaktivni pogon, Leto, Magnetno polje, Martin John Rees, Medzvezdna snov, Megla, Meritev, Mikrovalovi, Milijarda, Milimeter, Nacionalna znanstvena fundacija, Naklon tira, Narava, NASA, Nature, Negotovost, New Jersey, Nobelov sklad, Nobelova nagrada za fiziko, Normalna porazdelitev, Oblika Vesolja, Observatorij Pulkovo, Orbitalna perioda, Osnovna sila, Osnovni delec, Osončje, Ozvezdje, Physical Review, Physical Review Letters, Planckov zakon, Planet, Plazma (fizika), Plin, Ploskev, Podatek, Polarizacija valovanja, Prah, Prapok, Prostor, Prostor Minkowskega, Proton, Ralph Asher Alpher, Razdalja, Rdeča, Rdeči premik, Resonanca, Rimska cesta (galaksija), Robert Henry Dicke, Robert Woodrow Wilson, Rotor, Sachs-Wolfejev pojav, Satelit, Scientific American, Sekunda, Sevanje, Sfera, Skalirni faktor (kozmologija), Snov, Sonce, Spekter elektromagnetnega valovanja, Springer Science+Business Media, Starodavni, Statistika, Supermasivna črna luknja, Supernova, Svetlobno leto, Tekočina, Temna snov, Temperatura, Teorija mirujočega stanja, The Guardian, The New York Times, Thomsonovo sipanje, Točnost in natančnost, Toplotno sevanje, Univerza Johnsa Hopkinsa, Univerza Kalifornije, Los Angeles, Univerza Princeton, Valovna dolžina, Varianca, Vesolje, Vesoljski observatorij, Vesoljsko plovilo, Vodik, Vodikova črta, Vzbujeno stanje, Wienov zakon, Zemlja, Zlom simetrije, Zvezda. Razširi indeks (98 več) »

Absorpcija

Absórpcija ali vsrkávanje se uporablja v več pomenih.

Novo!!: Prasevanje in Absorpcija · Poglej več »

Anizotropija

Anizotropíja (izraz izvira iz dveh grških besed: sóo – neenakomerno in: trópos – smer, ter prefiksa: án, ki pomeni negacijo) je značilnost nekaterih snovi, ki se kaže v tem, da je neka značilnost odvisna od smeri.

Novo!!: Prasevanje in Anizotropija · Poglej več »

Antarktika

Antárktika (iz grščine ἀνταρκτικός: ántarktikós – nasprotje Arktiki) je Zemljina najjužnejša celina.

Novo!!: Prasevanje in Antarktika · Poglej več »

Apsidna točka

Apsidna točka ali kar apsida je v astronomiji in astrodinamiki točka na eliptičnem tiru nebesnega telesa, kjer je najbolj ali najmanj oddaljeno od središča kroženja.

Novo!!: Prasevanje in Apsidna točka · Poglej več »

Arno Allan Penzias

Arno Allan Penzias, ameriški fizik, * 26. april 1933, München, Nemčija.

Novo!!: Prasevanje in Arno Allan Penzias · Poglej več »

Arthur Michael Wolfe

* Za ameriškega fotografa in okoljevarstvenika glej Art Wolfe. Arthur Michael »Art« Wolfe, ameriški astrofizik, * 29. april 1939, Brooklyn, New York, ZDA, † 17. februar 2014, La Jolla, Kalifornija, ZDA.

Novo!!: Prasevanje in Arthur Michael Wolfe · Poglej več »

Astrofizika

Ástrofízika je kot znanstvena veda del fizike in se ukvarja s fizikalnimi pojavi v Vesolju, ki jih opazuje astronomija.

Novo!!: Prasevanje in Astrofizika · Poglej več »

Astronomsko telo

Astronomsko telo ali astronomski objekt je vsako naravno telo v vesoljskem prostoru zunaj Zemlje.

Novo!!: Prasevanje in Astronomsko telo · Poglej več »

Atacama

Puščava Atacama (špansko Desierto de Atacama) je planota v Južni Ameriki (predvsem v Čilu), ki pokriva 1000 km dolg pas zemlje ob pacifiški obali, zahodno od Andov.

Novo!!: Prasevanje in Atacama · Poglej več »

Atom

Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.

Novo!!: Prasevanje in Atom · Poglej več »

Atom vodika

Atom vodika (redkeje tudi H-atom) je atom kemičnega elementa vodika.

Novo!!: Prasevanje in Atom vodika · Poglej več »

Barion

naboju (Q). naboju (Q). Spodnjih šest prištevamo med hiperone. Barion (iz grške besede, kar pomeni težek) je delec, ki ga sestavljajo trije kvarki.

Novo!!: Prasevanje in Barion · Poglej več »

Bela

Béla je barva (natančneje vsebuje vse barve barvnega spektra; včasih jo opišejo kot akromatično barvo – črna je po drugi strani odsotnost vsake barve) z visoko svetlostjo in ničelno nasičenostjo in brez barvnega tona (hue).

Novo!!: Prasevanje in Bela · Poglej več »

Bolometer

Caltech. Bolométer (grško bolé, bolaí - (sončni) žarek + mètron - mera) je fizikalna merilna priprava za merjenje moči vpadnega elektromagnetnega valovanja (svetlobnega toka, izseva).

Novo!!: Prasevanje in Bolometer · Poglej več »

David Todd Wilkinson

David Todd Wilkinson, ameriški astrofizik in kozmolog, * 13. maj 1935, Hillsdale, Michigan, ZDA, † 5. september 2002, Princeton, New Jersey, ZDA.

Novo!!: Prasevanje in David Todd Wilkinson · Poglej več »

Devica (ozvezdje)

Devica (znak 20px, Unicode) je ozvezdje živalskega kroga in drugo največje od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.

Novo!!: Prasevanje in Devica (ozvezdje) · Poglej več »

Dician

Dician ali cianogen je dinitril oksalne kisline s formulo (CN)2 ali N≡C-C≡N.

Novo!!: Prasevanje in Dician · Poglej več »

Divergenca

Divergenca vektorskega polja \mathbf.

Novo!!: Prasevanje in Divergenca · Poglej več »

Dopplerjev pojav

Valovanje na vodni gladini, ki ga povzroča izvor, ki se giblje v levo. Valovna dolžina valov, ki se razširjajo v smeri potovanja izvora je krajša, v nasprotni smeri pa daljša kot pri mirujočem izvoru. Dopplerjev pojáv je fizikalni pojav kjer zaradi gibanja vira, opazovalca ali obeh nastane navidezna razlika v valovni dolžini zvoka ali svetlobe.

Novo!!: Prasevanje in Dopplerjev pojav · Poglej več »

Ekliptika

Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).

Novo!!: Prasevanje in Ekliptika · Poglej več »

Eksponentna rast

Eksponentna rast je proces povečevanja količine s časom.

Novo!!: Prasevanje in Eksponentna rast · Poglej več »

Električni naboj

Eléktrični nabôj (v fiziki navadno kar naboj, v elektrotehniki pogosto elektrina) je ena temeljnih značilnosti snovi.

Novo!!: Prasevanje in Električni naboj · Poglej več »

Električno polje

električnega naboja Eléktrično pólje je prostor, v katerem deluje električna sila na električni naboj.

Novo!!: Prasevanje in Električno polje · Poglej več »

Elektromagnetno valovanje

polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.

Novo!!: Prasevanje in Elektromagnetno valovanje · Poglej več »

Elektron

Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.

Novo!!: Prasevanje in Elektron · Poglej več »

Elektronvolt

Elektrónvolt (oznaka eV) je količina energije, ki jo pridobi ali izgubi posamezen nevezan elektron pri preletu elektrostatične potencialne razlike enega volta (v vakuumu seveda).

Novo!!: Prasevanje in Elektronvolt · Poglej več »

Elektrostatika

Primer elektrostatike Elektrostátika preučuje mirujoče električne naboje, njihovo električno polje in sile med njimi.

Novo!!: Prasevanje in Elektrostatika · Poglej več »

Energija

Energíja je sestavljena fizikalna količina.

Novo!!: Prasevanje in Energija · Poglej več »

Evropska vesoljska agencija

Evropska vesoljska agencija (EVA) znana tudi pod angleško kratico ESA, je agencija s sedežem v Parizu, zadolžena za evropski vesoljski program.

Novo!!: Prasevanje in Evropska vesoljska agencija · Poglej več »

Fazni prehod

Fázni prehòd ali fázna spremémba (v tehniki tudi fázna preména ali fázna transformácija) je sprememba, pri katerem preide termodinamski sistem iz ene faze v drugo.

Novo!!: Prasevanje in Fazni prehod · Poglej več »

Foton

Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.

Novo!!: Prasevanje in Foton · Poglej več »

Fourierova transformacija

Fourierova transformacija (natančneje zvezna Fourierova transformacija; izgovorjava)) je matematična metoda s področja Fourierove analize, ki aperiodični signal razčleni na neprekinjen spekter. Funkcija, ki opisuje ta spekter, se imenuje tudi Fourierova transformacija ali spektralna funkcija. Gre za integralno transformacijo,o poimenovano po matematiku Jeanu Baptistu Josephu Fourierju. Fourier je leta 1822 uvedel Fourierovo serijo, ki pa je definirana le za periodične signale in vodi do diskretnega frekvenčnega spektra.

Novo!!: Prasevanje in Fourierova transformacija · Poglej več »

Frekvenca

Frekvénca je fizikalna količina, določena kot število ponavljajočih se dogodkov v časovni enoti.

Novo!!: Prasevanje in Frekvenca · Poglej več »

Galaksija

Kentavru vidna navpično skupaj z zvezdami iz naše Galaksije je oddaljena približno 150 milijonov svetlobnih let in je široka 200.123 svetlobnih let. ESA Galaksíja (redkeje osvétje ali megleníca) je velikansko, gravitacijsko vezano nebesno telo, sestavljeno iz zvezd, plinov, medzvezdne snovi in »temne snovi«.

Novo!!: Prasevanje in Galaksija · Poglej več »

George Fitzgerald Smoot III.

George Fitzgerald Smoot III., ameriški astrofizik in kozmolog, * 20. februar 1945, Yukon, Florida, ZDA. Smoot je leta 2006 skupaj z Johnom Cromwellom Matherjem prejel Nobelovo nagrado za fiziko.

Novo!!: Prasevanje in George Fitzgerald Smoot III. · Poglej več »

George Gamow

George Anthony Gamow (rojen Georgij Antonovič Gamov), rusko-ameriški fizik, astrofizik in kozmolog, * 4. marec 1904, Odesa, Ruski imperij (danes Ukrajina), † 19. avgust 1968, Boulder, Kolorado, ZDA.

Novo!!: Prasevanje in George Gamow · Poglej več »

Gibanje

Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.

Novo!!: Prasevanje in Gibanje · Poglej več »

Gravitacijska leča

Gravitacijska leča je masivno telo ali sistem teles, ki zaradi svojega gravitacijskega polja ukrivlja pot elektromagnetnemu valovanju (in svetlobi).

Novo!!: Prasevanje in Gravitacijska leča · Poglej več »

Gravitacijsko valovanje

Gravitacíjsko valovánje je nihanje ukrivljenosti prostor-časa, ki se kot valovanje širi stran od izvora.

Novo!!: Prasevanje in Gravitacijsko valovanje · Poglej več »

Helij

Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.

Novo!!: Prasevanje in Helij · Poglej več »

Herc

Hertz ali herc (oznaka Hz) je izpeljana enota SI za frekvenco.

Novo!!: Prasevanje in Herc · Poglej več »

Hitrost

Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.

Novo!!: Prasevanje in Hitrost · Poglej več »

Hubblov zakon

Hubblov zakon je kozmološka izjava, da je rdeči premik svetlobe iz oddaljenih galaksij sorazmerna z njihovo oddaljenostjo.

Novo!!: Prasevanje in Hubblov zakon · Poglej več »

Igor Dimitrijevič Novikov

Igor Dimitrijevič Novikov, ruski astrofizik in kozmolog, * 10. november 1935, Moskva.

Novo!!: Prasevanje in Igor Dimitrijevič Novikov · Poglej več »

Informacija

Informácija ima glede na kontekst različne pomene, ki pa so praviloma povezani s pojmi pomen, znanje, navodilo, komunikacija, predstavitev ali miselna spodbuda.

Novo!!: Prasevanje in Informacija · Poglej več »

Interferometrija

razdalje med tremi zrcali. Interferometríja je družina tehnik v kateri se valovanje, po navadi elektromagnetno, položi eno na drugo (superponira) za pridobivanje informacij o valovanju.

Novo!!: Prasevanje in Interferometrija · Poglej več »

Ionizacijska energija

Ionizácijska energíja (tudi ionizácijski potenciál) je najmanjša energija, ki jo je treba dovesti, da atomu ali molekuli odtrgamo elektron.

Novo!!: Prasevanje in Ionizacijska energija · Poglej več »

Izotropija

Izotropija (izraz izvira iz dveh grških besed; isóo - enako in: trópos - smer) je značilnost nekaterih snovi, ki se kaže v tem, da neka značilnost ni odvisna od smeri.

Novo!!: Prasevanje in Izotropija · Poglej več »

Izsrednost tira

Izsrédnost tíra (ekscéntričnost órbite) je v astronomiji in astrodinamiki število med 0 in 1, ki nam pove obliko eliptičnega tira nebesnega telesa.

Novo!!: Prasevanje in Izsrednost tira · Poglej več »

Jakov Borisovič Zeldovič

Jakov Borisovič Zeldovič, FRS.

Novo!!: Prasevanje in Jakov Borisovič Zeldovič · Poglej več »

Jata galaksij

Jata galaksij Abell 2744. Jata galaksij (ali galaktična jata) je gravitacijsko vezana združba, v kateri je več deset pa do več sto galaksij.

Novo!!: Prasevanje in Jata galaksij · Poglej več »

Josip Samujilovič Šklovski

Josif Samujilovič Šklovski, ruski astronom in astrofizik, * 1. julij (18. julij, ruski koledar) 1916, Gluhov, Sumsko okrožje, Harkovska gubernija, Ruski imperij (sedaj Gluhiv, Sumska oblast, Ukrajina), † 3. marec 1985, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).

Novo!!: Prasevanje in Josip Samujilovič Šklovski · Poglej več »

Kelvin

Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.

Novo!!: Prasevanje in Kelvin · Poglej več »

Kotna ločljivost

Kótna ločljívost ali prostórska ločljívost opisuje sposobnost poljubne slikovne naprave, kot so na primer optični ali radijski daljnogled, mikroskop, fotoaparat, videokamera ali človeško oko, da razločuje majhne podrobnosti teles in tako predstavlja eno od glavnih določilnic slikovne ločljivosti.

Novo!!: Prasevanje in Kotna ločljivost · Poglej več »

Kovinskost

II. populacije. V astronomiji je kovinskost uporabljena za opis pogostosti elementov, ki so težji od vodika in helija.

Novo!!: Prasevanje in Kovinskost · Poglej več »

Kozmologija

Kozmologíja (starogrško: kosmología.

Novo!!: Prasevanje in Kozmologija · Poglej več »

Krajevna skupina

Članica Krajevne skupine, nepravilna galaksija Sekstant A je oddaljena 4,3 milijona svetlobnih let. Krajévna skupína (tudi Lokálna játa/~) je skupina galaksij, ki med drugim vključuje tudi Mlečno cesto.

Novo!!: Prasevanje in Krajevna skupina · Poglej več »

Kvantna fluktuacija

spontanega parametričnega sipanja (SPDC). Kvántna fluktuácija (fluktuácija vákuumskega stánja ali vákuumska fluktuácija) je v kvantni mehaniki trenutna sprememba količine energije v točki prostora, ki ga opisuje Heisenbergovo načelo nedoločenosti.

Novo!!: Prasevanje in Kvantna fluktuacija · Poglej več »

Laboratorij za reaktivni pogon

Kompleks zgradb Laboratorija v Pasadeni. ''Z dovoljenjem NASA/JPL-Caltech.'' Nadzorna soba v Laboratoriju. ''Z dovoljenjem NASA/JPL-Caltech.'' Laboratorij za reaktivni pogon (izvirno; kratica JPL) je Nasino raziskovalno središče v Pasadeni in La Cañada Flintridgeu pri Los Angelesu v Kaliforniji, ZDA.

Novo!!: Prasevanje in Laboratorij za reaktivni pogon · Poglej več »

Leto

Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.

Novo!!: Prasevanje in Leto · Poglej več »

Magnetno polje

Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor.

Novo!!: Prasevanje in Magnetno polje · Poglej več »

Martin John Rees

Sir Martin John Rees, baron Rees Lodlowski, OM, Kt, PRS, angleški astrofizik, astronom in kozmolog, * 23. junij 1942, York, Anglija.

Novo!!: Prasevanje in Martin John Rees · Poglej več »

Medzvezdna snov

2003. Mèdzvézdna snóv je v astronomiji plin in kozmični prah, ki prežema medzvezdni prostor, oziroma snov, ki obstaja med zvezdami znotraj galaksij.

Novo!!: Prasevanje in Medzvezdna snov · Poglej več »

Megla

Megla zmanjšuje vidljivost – dve fotografiji prikazujeta primerjavo med vidljivostjo na sončni dan (levo) in na megleni dan (desno) Meglà (in mègla tudi megla) je oblak v dotiku s tlemi.

Novo!!: Prasevanje in Megla · Poglej več »

Meritev

GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.

Novo!!: Prasevanje in Meritev · Poglej več »

Mikrovalovi

telekomunikacijski stolp na Wrights Hillu v Wellingtonu, Nova Zelandija Míkrovalóvi so elektromagnetni valovi z valovno dolžino od 1 metra do 1 milimetra (to je od 300 MHz do 300 GHz).

Novo!!: Prasevanje in Mikrovalovi · Poglej več »

Milijarda

Milijárda je število, ki označuje tisoč milijonov.

Novo!!: Prasevanje in Milijarda · Poglej več »

Milimeter

Milimeter (označba mm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni tisočinki metra (predpona »mili-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1/1000).

Novo!!: Prasevanje in Milimeter · Poglej več »

Nacionalna znanstvena fundacija

Nacionalna znanstvena fundacija (kratica NSF) je neodvisna agencija vlade ZDA s sedežem v okrožju Arlington, Virginia, katerega poslanstvo je finančna podpora raziskavam in izobraževanju na vseh področjih znanosti, razen medicine.

Novo!!: Prasevanje in Nacionalna znanstvena fundacija · Poglej več »

Naklon tira

''A'' krožeče telo (satelit) ''B'' osrednje telo (planet) C izbrana ravnina (npr. ekliptika) D ravnina tirnice telesa A ''i'' – naklon tira Naklòn tíra ali inklinácija je v astronomiji in astrodinamiki eden izmed šestih elementov tirnice, ki točno opišejo tirnico nebesnega telesa.

Novo!!: Prasevanje in Naklon tira · Poglej več »

Narava

Ugandi Naráva (tudi snôvni svét, snôvno vesólje, narávni svét in narávno vesólje ali starinsko natura in malo manj priroda) je vsa snov in energija, še posebej v svoji osnovni obliki, neodvisni od človeškega vpliva.

Novo!!: Prasevanje in Narava · Poglej več »

NASA

National Aeronautics and Space Administration, bolje znana kot NASA, je ameriška vladna agencija odgovorna za ameriški vesoljski program in dolgoročne vesoljske raziskave.

Novo!!: Prasevanje in NASA · Poglej več »

Nature

Nature (angleško: »narava«) je multidisciplinarna znanstvena revija, ki jo tedensko izdaja britanska založba Nature Portfolio, podružnica založnika Springer Nature.

Novo!!: Prasevanje in Nature · Poglej več »

Negotovost

Nègotóvost je izraz, ki se različno rabi na več področjih kot so: filozofija, statistika, ekonomija, zavarovalništvo, psihologija, sociologija, tehnika in informatika.

Novo!!: Prasevanje in Negotovost · Poglej več »

New Jersey

New Jersey je zvezna država ob srednjem Atlantiku na severovzhodu ZDA.

Novo!!: Prasevanje in New Jersey · Poglej več »

Nobelov sklad

Logotip Nobelov sklad (švedsko Nobelstiftelsen) je zasebna ustanova s sedežem v Stockholmu na Švedskem, katere glavni dejavnosti sta podeljevanje Nobelovih nagrad in upravljanje s finančnimi sredstvi, ki jih je švedski izumitelj Alfred Nobel v svoji oporoki namenil za vsakoletno nagrajevanje »tistih, ki so tekom predhodnega leta napravili največjo korist človeštvu«.

Novo!!: Prasevanje in Nobelov sklad · Poglej več »

Nobelova nagrada za fiziko

Nobelova nagrada za fiziko je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v fiziki.

Novo!!: Prasevanje in Nobelova nagrada za fiziko · Poglej več »

Normalna porazdelitev

Normalna porazdelitev (tudi Gaussova porazdelitev) je verjetnostna porazdelitev vrednosti statističnih enot v statistični populaciji, ki je v grafični predstavitvi oblikovana v obliki zvona oziroma normalne krivulje.

Novo!!: Prasevanje in Normalna porazdelitev · Poglej več »

Oblika Vesolja

Oblíka Vesólja je izraz, ki se uporablja za geometrijo (ukrivljenost in topologijo) prostorskega dela Vesolja (temu rečemo tudi oblika prostora) ali bolj splošno za obliko celotnega prostor-časa.

Novo!!: Prasevanje in Oblika Vesolja · Poglej več »

Observatorij Pulkovo

Glavni blok Observatorija Pulkovo mm) refraktor, Repsold and Sons, izdelava lečja Alvan Clark & Sons, nameščen 1885 akromatični refraktor, Zeiss, Observatorija Pulkovo Osebje observatorija, 1886. Observatorij Pulkovo (- Pulkovski astronomski observatorij; okrajšava GAO RAN, koda IAU 084-Pulkovo) je glavni osnovni astronomski observatorij Ruske akademije znanosti.

Novo!!: Prasevanje in Observatorij Pulkovo · Poglej več »

Orbitalna perioda

Orbitálna perióda, tírna dôba, perióda tírnice ali tudi obhódna dôba je obhodni čas, ki ga potrebuje planet ali kakšno drugo telo, da pri svojem gibanju opravi pot enega polnega krožnega tira (tirnice, orbite, krožnice).

Novo!!: Prasevanje in Orbitalna perioda · Poglej več »

Osnovna sila

Osnòvna síla je mehanizem, s katerim delujejo delci drug na drugega, ki ga ni mogoče pojasniti z drugim, še osnovnejšim mehanizmom.

Novo!!: Prasevanje in Osnovna sila · Poglej več »

Osnovni delec

Osnóvni délec ali elementarni delec je subatomski delec brez podstrukture, zato ni sestavljen iz drugih delcev.

Novo!!: Prasevanje in Osnovni delec · Poglej več »

Osončje

Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.

Novo!!: Prasevanje in Osončje · Poglej več »

Ozvezdje

Denderi Kozoroga Apianovi karti neba iz dela ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Ozvezdja v programu Celestia Ozvézdje (redkeje tudi konstelácija) je skupina zvezd, ki so navidezno zvezane druga z drugo v posebno podobo.

Novo!!: Prasevanje in Ozvezdje · Poglej več »

Physical Review

Physical Review je ena od najstarejših in spoštovanih strokovnih znanstvenih revij, ki izdaja raziskave z vseh področij fizike.

Novo!!: Prasevanje in Physical Review · Poglej več »

Physical Review Letters

Physical Review Letters je ena najuglednejših fizikalnih strokovnih znanstvenih revij.

Novo!!: Prasevanje in Physical Review Letters · Poglej več »

Planckov zakon

črnega telesa Planckov zákon (starejše redkeje tudi Wien-Planckov zakon) je v fiziki zakon, ki podaja spektralno gostoto elektromagnetnega valovanja pri vseh valovnih dolžinah idealnega črnega telesa pri absolutni temperaturi T. Kot funkcija frekvence \nu je Planckov zakon zapisan kot: V odvisnosti od valovne dolžine \lambda je Planckov zakon: Tu so h Planckova konstanta, c hitrost svetlobe v vakuumu, k_ Boltzmannova konstanta in e osnova naravnih logaritmov.

Novo!!: Prasevanje in Planckov zakon · Poglej več »

Planet

Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.

Novo!!: Prasevanje in Planet · Poglej več »

Plazma (fizika)

Barve so posledica relaksacije elektronov v vzbujenih stanjih v stanja z nižjo energijo po tem ko so se rekombinirali z ioni. Ti procesi oddajajo svetlobo v spektru, ki je značilen za vzbujene pline. Plázma je v fiziki in kemiji eno od agregatnih stanj snovi.

Novo!!: Prasevanje in Plazma (fizika) · Poglej več »

Plin

Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.

Novo!!: Prasevanje in Plin · Poglej več »

Ploskev

kroglo, se imenuje sfera Ploskev kot graf funkcije dveh spremenljivk Plôskev (zelo redko plôskva) v geometriji pomeni dvorazsežno tvorbo v trirazsežnem (ali večrazsežnem) prostoru.

Novo!!: Prasevanje in Ploskev · Poglej več »

Podatek

Podátek je trditev sprejeta kot nominalna vrednost.

Novo!!: Prasevanje in Podatek · Poglej več »

Polarizacija valovanja

Polarizácija valovánja opisuje smer nihanja količine, ki valuje.

Novo!!: Prasevanje in Polarizacija valovanja · Poglej več »

Prah

Prah so drobni, v zraku lebdeči delci s premerom, manjšim od 0,01 milimetra.

Novo!!: Prasevanje in Prah · Poglej več »

Prapok

galaksije. Prápòk (prápók) ali velíki pòk (véliki ~) je v fizikalni kozmologiji znanstvena teorija nastanka Vesolja, ki naj bi nastalo z velikansko eksplozijo prostora in snovi v nekem končnem času v preteklosti.

Novo!!: Prasevanje in Prapok · Poglej več »

Prostor

Prôstor je brezsnovna in neomejena entiteta v kateri so telesa, kjer se lahko gibljejo, in v kateri so pojavljajo dogodki.

Novo!!: Prasevanje in Prostor · Poglej več »

Prostor Minkowskega

Prostor Minkowskega (prostor-čas Minkowskega ali četverni prostor) je v fiziki in matematiki štirirazsežni psevdoevklidski prostor z metrično signaturo (1, 3), ki ga je leta 1908 uvedel Hermann Minkowski za značilnost geometrijske predstavitve prostor-časa Einstenove posebne teorije relativnosti.

Novo!!: Prasevanje in Prostor Minkowskega · Poglej več »

Proton

Zgradba protona Protón je stabilen jedrski delec z maso 1,6726 · 10-27 kg in pozitivnim električnim nabojem 1,6022 · 10-19 As.

Novo!!: Prasevanje in Proton · Poglej več »

Ralph Asher Alpher

Ralph Asher Alpher, ameriški fizik in kozmolog, * 3. februar 1921, Washington, ZDA, † 12. avgust 2007, Austin, Teksas, ZDA.

Novo!!: Prasevanje in Ralph Asher Alpher · Poglej več »

Razdalja

Kilometrski kamen označuje razdaljo, oziroma oddaljenost od začetne postaje Človeške postave, ki stojijo na razdaljah druga od druge Razdálja je dolžina poti med dvema točkama.

Novo!!: Prasevanje in Razdalja · Poglej več »

Rdeča

Rdeča je barva, ki jo človeško oko zazna pri najnižjih frekvencah vidne svetlobe.

Novo!!: Prasevanje in Rdeča · Poglej več »

Rdeči premik

Sončevega optičnega spektra (levo). Puščice kažejo rdeči premik. Valovna dolžina narašča proti rdečemu delu spektra in še naprej, frekvenca pa se zmanjšuje Shematski prikaz rdečega in modrega premika Rdéči premík (tudi rdéči pomík) je v fiziki in astronomiji pojav, ki nastane, ko se izsevano ali odbito elektromagnetno valovanje, po navadi vidna svetloba, premakne proti rdečemu delu spektra.

Novo!!: Prasevanje in Rdeči premik · Poglej več »

Resonanca

Resonánca je fizikalni pojav, kjer nihajoč sistem oziroma zunanja sila povzroči, da začne drug sistem nihati z večjo amplitudo.

Novo!!: Prasevanje in Resonanca · Poglej več »

Rimska cesta (galaksija)

Doline smrti, 2007. Panoramska slika osvetlitvi v času nočnega neba Spitzerjevega vesoljskega daljnogleda so pokazale dva prevladujoča kraka in prečko Nasinega umetnika Williama Herschla iz leta 1785 na podlagi štetja zvezd. Osončje naj bi ležalo blizu središča SST Rímska césta (izposojeno iz drugih sodobnih jezikov pogosto tudi Mléčna césta; prevod latinskega poimenovanja Via Lactea, ki izvira iz starogrškega: Galaksías - gala, galactos - mleko; včasih imenovana preprosto Galaksíja) je spiralna galaksija s prečko v Krajevni skupini Krajevne nadjate (Nadjata Devica) skupaj z Andromedino galaksijo, M33 in dvema ducatoma majhnih galaksij.

Novo!!: Prasevanje in Rimska cesta (galaksija) · Poglej več »

Robert Henry Dicke

Robert Henry »Bob« Dicke, ameriški fizik, astrofizik in kozmolog, * 6. maj 1916, St. Louis, Misuri, ZDA, † 4. marec 1997, Princeton, New Jersey, ZDA.

Novo!!: Prasevanje in Robert Henry Dicke · Poglej več »

Robert Woodrow Wilson

Robert Woodrow Wilson, ameriški fizik, * 10. januar 1936, Houston, Teksas, ZDA.

Novo!!: Prasevanje in Robert Woodrow Wilson · Poglej več »

Rotor

Rotor vektorskega polja \mathbf.

Novo!!: Prasevanje in Rotor · Poglej več »

Sachs-Wolfejev pojav

Sachs-Wolfejev pojav je značilnost prasevanja, da je spekter fotonov, ki izvirjo iz njega, premaknjen proti rdečem delu zaradi gravitacije, kar povzroča, da je izmerjeni spekter prasevanja neenakomeren.

Novo!!: Prasevanje in Sachs-Wolfejev pojav · Poglej več »

Satelit

Prvi satelit Sputnik 1. oktobra 1957 Satelít je naravno ali umetno telo (predmet), ki se giblje po tiru (krožnici, elipsi) okrog nebesnega telesa.

Novo!!: Prasevanje in Satelit · Poglej več »

Scientific American

Scientific American je ameriška poljudnoznanstvena revija, specializirana za področji naravoslovja in tehnike, ki izhaja pod okriljem založnika Springer Nature.

Novo!!: Prasevanje in Scientific American · Poglej več »

Sekunda

Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.

Novo!!: Prasevanje in Sekunda · Poglej več »

Sevanje

Sévanje (s tujko radiácija) označuje razširjanje valovanja skozi bolj ali manj neomejeno sredstvo, navadno prazen prostor ali plin.

Novo!!: Prasevanje in Sevanje · Poglej več »

Sfera

Osenčena sfera ortogonalno projekcijo nevtronske zvezde še bolj gladke. Sfêra je v matematiki površje krogle, torej dvorazsežna mnogoterost (ploskev), vložena v trirazsežni prostor.

Novo!!: Prasevanje in Sfera · Poglej več »

Skalirni faktor (kozmologija)

Skalirni faktor, kozmični faktor, kozmični skalirni faktor ali včasih Robertson-Walkerjev skalirni faktor.

Novo!!: Prasevanje in Skalirni faktor (kozmologija) · Poglej več »

Snov

Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.

Novo!!: Prasevanje in Snov · Poglej več »

Sonce

Sonce je osrednja točka našega Osončja.

Novo!!: Prasevanje in Sonce · Poglej več »

Spekter elektromagnetnega valovanja

Spekter elektromagnetnega valovanja ali elektromagnetni spekter je razpon vseh mogočih frekvenc elektromagnetnega valovanja.

Novo!!: Prasevanje in Spekter elektromagnetnega valovanja · Poglej več »

Springer Science+Business Media

Springer Science+Business Media, krajše Springer, je bilo globalno založniško podjetje, ki je izdajalo knjige, e-knjige in znanstvene revije, tehniške ter medicinske publikacije.

Novo!!: Prasevanje in Springer Science+Business Media · Poglej več »

Starodavni

Starodavni so ena izmed ras v izmišljenem svetu serije Zvezdna vrata.

Novo!!: Prasevanje in Starodavni · Poglej več »

Statistika

Statístika je znanost in veščina o razvoju znanja z uporabo izkustvenih podatkov.

Novo!!: Prasevanje in Statistika · Poglej več »

Supermasivna črna luknja

Sonca je rezultat večletnega raziskovanja mednarodnega konzorcija Event Horizon Telescope (EHT). Črno luknjo so dlje časa fotografirali teleskopi z različnih opazovalnic na Zemlji, od aprila 2017 pa so v konzorciju računalniško obdelovali in preračunavali zbrani material. Končni posnetek, računalniško sestavljeno prvo fotografijo črne luknje, so prvič javno predstavili 10. aprila 2019. Vir: Event Horizon Telescope (EHT) Súpermasívna čŕna lúknja je črna luknja z maso reda velikosti nekaj milijonov ali milijard mas Sonca.

Novo!!: Prasevanje in Supermasivna črna luknja · Poglej več »

Supernova

CXO Súpernóva je eksplozija na koncu življenja zvezde.

Novo!!: Prasevanje in Supernova · Poglej več »

Svetlobno leto

Sonca, leva rumena črta pa je tir kometa C/1910 A1. Notranja lupina je 1 svetlobni mesec. Svetlòbno léto (oznaka sv. l., mednarodna pa ly) je enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo svetloba premosti v enem julijanskem letu, v prostoru brez ovir neskončno daleč od gravitacijskih ali magnetnih polj.

Novo!!: Prasevanje in Svetlobno leto · Poglej več »

Tekočina

Tekočína (tudi flúid) je skupno ime za podmnožico faz snovi, ki zajema kapljevine in pline, v posplošenem smislu pa lahko med tekočine uvrščamo tudi plazmo in plastične trdnine.

Novo!!: Prasevanje in Tekočina · Poglej več »

Temna snov

263x263px Tèmna snóv je domnevna vrsta snovi, ki je ni moč zaznati po njenem oddanem sevanju.

Novo!!: Prasevanje in Temna snov · Poglej več »

Temperatura

atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.

Novo!!: Prasevanje in Temperatura · Poglej več »

Teorija mirujočega stanja

Teoríjo mirujóčega stánja so razvili leta 1948 Fred Hoyle, Hermann Bondi in Thomas Gold kot protiutež teoriji prapoka.

Novo!!: Prasevanje in Teorija mirujočega stanja · Poglej več »

The Guardian

The Guardian (angleško: »Varuh«) je britanski dnevni časopis s sedežem uredništva v Londonu, ki je začel izhajali leta 1821 pod naslovom The Manchester Guardian, od leta 1959 pa ima sedanje ime.

Novo!!: Prasevanje in The Guardian · Poglej več »

The New York Times

Naslovnica New York Timesa, 29. junija 1914 The New York Times je ameriški dnevnik, ki od leta 1851 izhaja v New Yorku.

Novo!!: Prasevanje in The New York Times · Poglej več »

Thomsonovo sipanje

Ponazoritev Thomsonovega sipanja Thomsonovo sipanje je pojav, na katerem temelji rentgenska difrakcija.

Novo!!: Prasevanje in Thomsonovo sipanje · Poglej več »

Točnost in natančnost

razdaljo rezultatov meritev glede na pravo referenčno vrednost. Natančnost je ponovljivost ali obnovljivost meritev. Tóčnost je na področju znanosti, tehnike, industrije in statistike stopnja ustreznosti merjene ali izračunane količine glede na njeno dejansko (resnično) referenčno vrednost.

Novo!!: Prasevanje in Točnost in natančnost · Poglej več »

Toplotno sevanje

vidne svetlobe je od 380 do 750 nm. infrardečo kamero (glej termografija). Toplotno sevanje je elektromagnetno valovanje, ki nastane pri toplotnem gibanju nabitih delcev v snovi.

Novo!!: Prasevanje in Toplotno sevanje · Poglej več »

Univerza Johnsa Hopkinsa

Univerza Johnsa Hopkinsa je zasebna raziskovalna univerza s sedežem v mestu Baltimore, Maryland, Združene države Amerike.

Novo!!: Prasevanje in Univerza Johnsa Hopkinsa · Poglej več »

Univerza Kalifornije, Los Angeles

Univerza Kalifornije, Los Angeles (kratica UCLA) je javna univerza s sedežem v mestu Los Angeles, Kalifornija.

Novo!!: Prasevanje in Univerza Kalifornije, Los Angeles · Poglej več »

Univerza Princeton

Univerza Princeton je zasebna raziskovalna univerza v kraju Princeton, New Jersey, ZDA.

Novo!!: Prasevanje in Univerza Princeton · Poglej več »

Valovna dolžina

Valovna dolžina je fizikalna količina, ki predstavlja prostorsko periodo periodičnega vala - razdaljo, na kateri se oblika vala ponovi.

Novo!!: Prasevanje in Valovna dolžina · Poglej več »

Varianca

Varianca (tudi verjetnost distribucije; oznaka σ2, sigma-kvadrat) je v statistiki in verjetnostni teoriji mera statistične razpršenosti določene spremenljivke.

Novo!!: Prasevanje in Varianca · Poglej več »

Vesolje

Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.

Novo!!: Prasevanje in Vesolje · Poglej več »

Vesoljski observatorij

Zemlje. elektromagnetnega valovanja. Vesoljski observatorij (tudi vesoljski daljnogled) je naprava (umetni satelit), ki se nahaja v vesoljskem prostoru in se uporablja za opazovanje planetov, galaksij in drugih nebesnih teles.

Novo!!: Prasevanje in Vesoljski observatorij · Poglej več »

Vesoljsko plovilo

Viking MVP Vesóljsko plovílo je vozilo, ki lahko potuje skozi vesoljski prostor.

Novo!!: Prasevanje in Vesoljsko plovilo · Poglej več »

Vodik

Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.

Novo!!: Prasevanje in Vodik · Poglej več »

Vodikova črta

Vodikova črta ali 21 centimetrska črta je črta na spektru elektromagnetnega valovanja, ki jo ustvari sprememba v energetskem stanju nevtralnih vodikovih atomov.

Novo!!: Prasevanje in Vodikova črta · Poglej več »

Vzbujeno stanje

Če je atomsko jedro v vzbujenem stanju, ga imenujemo isomer istega jedra, ki ni v vzbujenem stanju.

Novo!!: Prasevanje in Vzbujeno stanje · Poglej več »

Wienov zakon

temperature belo Wienov zákon (tudi Wienov zakon o premiku) je v fiziki zakon, po katerem je zmnožek valovne dolžine \lambda_ vrha spektralne gostote sevanja črnega telesa in njegove absolutne temperature T konstanten: Sorazmernostna fizikalna konstanta: je Wienova konstanta.

Novo!!: Prasevanje in Wienov zakon · Poglej več »

Zemlja

Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.

Novo!!: Prasevanje in Zemlja · Poglej več »

Zlom simetrije

Zlòm simetríje je pojem, ki sta ga v fiziko uvedla kitajsko-ameriška fizika Tsung-Dao Lee (rojen 1924) in Chen Ning Franklin Yang (rojen 1922).

Novo!!: Prasevanje in Zlom simetrije · Poglej več »

Zvezda

Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.

Novo!!: Prasevanje in Zvezda · Poglej več »

Preusmerja sem:

Kozmično mikrovalovno ozadje, Kozmično mikrovalovno sevanje ozadja, Kozmično prasevanje, Reliktno sevanje.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »