Kazalo
33 odnosi: Amplituda, Disperzija (optika), Električno polje, Elektromagnetno valovanje, Eulerjeva formula, Faza (fizika), Fizikalna količina, Frekvenca, Grška abeceda, Herc, Interferenca, Inverzni element, Kompleksno število, Kotna hitrost, Krajevni vektor, Lambda, Lomni količnik, Magnetno polje, Nanometer, Nihanje, Ovojnica (matematika), Perioda, Rdeča, Snov, Spekter, Spekter elektromagnetnega valovanja, Standardni pogoji, Svetloba, Tlak, Točka, Valovno število, Vijolična, Zvok.
- Dolžina
- Valovanje
Amplituda
Amplitúda je pri nihanju največji odmik nihajoče količine od ravnovesne lege.
Poglej Valovna dolžina in Amplituda
Disperzija (optika)
mavrico). Disperzíja ali razklòn je v optiki pojav, ki se kaže v tem, da je fazna hitrost valovanja (v splošnem elektromagnetnega valovanja in tudi poljubnega valovanja) odvisna od frekvence.
Poglej Valovna dolžina in Disperzija (optika)
Električno polje
električnega naboja Eléktrično pólje je prostor, v katerem deluje električna sila na električni naboj.
Poglej Valovna dolžina in Električno polje
Elektromagnetno valovanje
polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.
Poglej Valovna dolžina in Elektromagnetno valovanje
Eulerjeva formula
Eulerjeva fórmula, imenovana po Leonhardu Eulerju, je matematična formula v kompleksni analizi, ki kaže globoko povezavo med trigonometričnimi funkcijami in kompleksno eksponentno funkcijo.
Poglej Valovna dolžina in Eulerjeva formula
Faza (fizika)
Fáza je v fiziki izraz, ki označuje dva medsebojno nepovezana pojma.
Poglej Valovna dolžina in Faza (fizika)
Fizikalna količina
Fizikálna količína (v tehniki se uporablja izraz veličína) je v fiziki in tehniki izsledek meritve, njeno vrednost po navadi izrazimo kot zmnožek brezrazsežne številske vrednosti in fizikalne enote.
Poglej Valovna dolžina in Fizikalna količina
Frekvenca
Frekvénca je fizikalna količina, določena kot število ponavljajočih se dogodkov v časovni enoti.
Poglej Valovna dolžina in Frekvenca
Grška abeceda
Grška abeceda ali alfabet (po prvih dveh črkah alfa in beta) je nabor črk, ki ga uporablja grška pisava.
Poglej Valovna dolžina in Grška abeceda
Herc
Hertz ali herc (oznaka Hz) je izpeljana enota SI za frekvenco.
Poglej Valovna dolžina in Herc
Interferenca
Interferenca dveh nasprotno potujočih valovanj (zelena in modra) v eni razsežnosti ter novonastali val (rdeča) Interferénca je pojav, ko se dve koherentni valovanji srečata na istem mestu in nastane nov valovni vzorec.
Poglej Valovna dolžina in Interferenca
Inverzni element
Invêrzni elemênt ali invêrz je v algebri element, ki v povezavi z določeno računsko operacijo deluje obratno kot dani elemet a. Inverz elementa a na splošno označimo a−1.
Poglej Valovna dolžina in Inverzni element
Kompleksno število
1.
Poglej Valovna dolžina in Kompleksno število
Kotna hitrost
Kótna hitróst je v fiziki količina, določena kot odvod zasuka po času: Običajno se jo označuje z malo grško črko ω.
Poglej Valovna dolžina in Kotna hitrost
Krajevni vektor
Točki ''P'' in ''Q'' v ravnini ter njuna krajevna vektorja od izhodišča ''O'' Krajévni véktor (zastarelo rádij-véktor) je v matematiki in fiziki vektor, ki sega od izhodišča koordinatnega sistema do izbrane točke prostora (ali ravnine), denimo do trenutne lege točkastega telesa.
Poglej Valovna dolžina in Krajevni vektor
Lambda
Lambda (grško:, starejša oblika:; velika črka: Λ, mala črka: λ) je enajsta črka grške abecede in ima številčno vrednost 30.
Poglej Valovna dolžina in Lambda
Lomni količnik
Lomni količnik (ali redko refrakcijski/refraktivni indeks, običajna oznaka n) je v optiki razmerje med hitrostjo elektromagnetnega valovanja v praznem prostoru in fazno hitrostjo elektromagnetnega valovanja v snovi. Lomni količnik je brezrazsežna količina.
Poglej Valovna dolžina in Lomni količnik
Magnetno polje
Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor.
Poglej Valovna dolžina in Magnetno polje
Nanometer
Nánométer (označba nm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni 1 milijardinki metra, tj.
Poglej Valovna dolžina in Nanometer
Nihanje
Níhanje (s tujko oscilacija) je periodično gibanje, ki se ga lahko opredeli z amplitudo ter frekvenco ali nihajnim časom.
Poglej Valovna dolžina in Nihanje
Ovojnica (matematika)
družine krivulj. Ovojnica krivulj y.
Poglej Valovna dolžina in Ovojnica (matematika)
Perioda
Perioda je lahko.
Poglej Valovna dolžina in Perioda
Rdeča
Rdeča je barva, ki jo človeško oko zazna pri najnižjih frekvencah vidne svetlobe.
Poglej Valovna dolžina in Rdeča
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Poglej Valovna dolžina in Snov
Spekter
Spékter v večini primerov pomeni porazdelitev med raznolikimi možnostmi med obema skrajnostma.
Poglej Valovna dolžina in Spekter
Spekter elektromagnetnega valovanja
Spekter elektromagnetnega valovanja ali elektromagnetni spekter je razpon vseh mogočih frekvenc elektromagnetnega valovanja.
Poglej Valovna dolžina in Spekter elektromagnetnega valovanja
Standardni pogoji
Stándardni pogóji v kemiji označujejo naslednje razmere: Po IUPACu so standardni pogoji.
Poglej Valovna dolžina in Standardni pogoji
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Poglej Valovna dolžina in Svetloba
Tlak
Tlák ali pritísk (oznaka p ali redkeje P) je kot fizikalna intenzivna količina razmerje med velikostjo ploskovno porazdeljene (normalne) sile Fn in površino ploskve S, na katero ta sila prijemlje.
Poglej Valovna dolžina in Tlak
Točka
Tóčka ima več pomenov.
Poglej Valovna dolžina in Točka
Valovno število
Valovno število je v fiziki značilnost valovanja, ki je definirana kot.
Poglej Valovna dolžina in Valovno število
Vijolična
Dišeča vijolica Vijolična je mešanica barv modre in rdeče.
Poglej Valovna dolžina in Vijolična
Zvok
Zvók ali zvočno valovanje je pojav, ki nastane pri mehanskem nihanju delcev v mediju, ki ima maso in elastičnost, v slišnem območju frekvenc.
Poglej Valovna dolžina in Zvok