33 odnosi: Amplituda, Disperzija (optika), Električno polje, Elektromagnetno valovanje, Eulerjeva formula, Faza (fizika), Fizikalna količina, Frekvenca, Grška abeceda, Herc, Interferenca, Inverzni element, Kompleksno število, Kotna hitrost, Krajevni vektor, Lambda, Lomni količnik, Magnetno polje, Nanometer, Nihanje, Ovojnica (matematika), Perioda, Rdeča, Snov, Spekter, Spekter elektromagnetnega valovanja, Standardni pogoji, Svetloba, Tlak, Točka, Valovno število, Vijolična, Zvok.
Amplituda
Amplitúda je pri nihanju največji odmik nihajoče količine od ravnovesne lege.
Novo!!: Valovna dolžina in Amplituda · Poglej več »
Disperzija (optika)
mavrico). Disperzíja ali razklòn je v optiki pojav, ki se kaže v tem, da je fazna hitrost valovanja (v splošnem elektromagnetnega valovanja in tudi poljubnega valovanja) odvisna od frekvence.
Novo!!: Valovna dolžina in Disperzija (optika) · Poglej več »
Električno polje
električnega naboja Eléktrično pólje je prostor, v katerem deluje električna sila na električni naboj.
Novo!!: Valovna dolžina in Električno polje · Poglej več »
Elektromagnetno valovanje
polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.
Novo!!: Valovna dolžina in Elektromagnetno valovanje · Poglej več »
Eulerjeva formula
Eulerjeva fórmula, imenovana po Leonhardu Eulerju, je matematična formula v kompleksni analizi, ki kaže globoko povezavo med trigonometričnimi funkcijami in kompleksno eksponentno funkcijo.
Novo!!: Valovna dolžina in Eulerjeva formula · Poglej več »
Faza (fizika)
Fáza je v fiziki izraz, ki označuje dva medsebojno nepovezana pojma.
Novo!!: Valovna dolžina in Faza (fizika) · Poglej več »
Fizikalna količina
Fizikálna količína (v tehniki se uporablja izraz veličína) je v fiziki in tehniki izsledek meritve, njeno vrednost po navadi izrazimo kot zmnožek brezrazsežne številske vrednosti in fizikalne enote.
Novo!!: Valovna dolžina in Fizikalna količina · Poglej več »
Frekvenca
Frekvénca je fizikalna količina, določena kot število ponavljajočih se dogodkov v časovni enoti.
Novo!!: Valovna dolžina in Frekvenca · Poglej več »
Grška abeceda
Grška abeceda ali alfabet (po prvih dveh črkah alfa in beta) je nabor črk, ki ga uporablja grška pisava.
Novo!!: Valovna dolžina in Grška abeceda · Poglej več »
Herc
Hertz ali herc (oznaka Hz) je izpeljana enota SI za frekvenco.
Novo!!: Valovna dolžina in Herc · Poglej več »
Interferenca
Interferenca dveh nasprotno potujočih valovanj (zelena in modra) v eni razsežnosti ter novonastali val (rdeča) Interferénca je pojav, ko se dve koherentni valovanji srečata na istem mestu in nastane nov valovni vzorec.
Novo!!: Valovna dolžina in Interferenca · Poglej več »
Inverzni element
Invêrzni elemênt ali invêrz je v algebri element, ki v povezavi z določeno računsko operacijo deluje obratno kot dani elemet a. Inverz elementa a na splošno označimo a−1.
Novo!!: Valovna dolžina in Inverzni element · Poglej več »
Kompleksno število
1.
Novo!!: Valovna dolžina in Kompleksno število · Poglej več »
Kotna hitrost
Kótna hitróst je v fiziki količina, določena kot odvod zasuka po času: Običajno se jo označuje z malo grško črko ω.
Novo!!: Valovna dolžina in Kotna hitrost · Poglej več »
Krajevni vektor
Točki ''P'' in ''Q'' v ravnini ter njuna krajevna vektorja od izhodišča ''O'' Krajévni véktor (zastarelo rádij-véktor) je v matematiki in fiziki vektor, ki sega od izhodišča koordinatnega sistema do izbrane točke prostora (ali ravnine), denimo do trenutne lege točkastega telesa.
Novo!!: Valovna dolžina in Krajevni vektor · Poglej več »
Lambda
Lambda (grško:, starejša oblika:; velika črka: Λ, mala črka: λ) je enajsta črka grške abecede in ima številčno vrednost 30.
Novo!!: Valovna dolžina in Lambda · Poglej več »
Lomni količnik
Lomni količnik (ali redko refrakcijski/refraktivni indeks, običajna oznaka n) je v optiki razmerje med hitrostjo elektromagnetnega valovanja v praznem prostoru in fazno hitrostjo elektromagnetnega valovanja v snovi. Lomni količnik je brezrazsežna količina.
Novo!!: Valovna dolžina in Lomni količnik · Poglej več »
Magnetno polje
Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor.
Novo!!: Valovna dolžina in Magnetno polje · Poglej več »
Nanometer
Nánométer (označba nm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni 1 milijardinki metra, tj.
Novo!!: Valovna dolžina in Nanometer · Poglej več »
Nihanje
Níhanje (s tujko oscilacija) je periodično gibanje, ki se ga lahko opredeli z amplitudo ter frekvenco ali nihajnim časom.
Novo!!: Valovna dolžina in Nihanje · Poglej več »
Ovojnica (matematika)
družine krivulj. Ovojnica krivulj y.
Novo!!: Valovna dolžina in Ovojnica (matematika) · Poglej več »
Perioda
Perioda je lahko.
Novo!!: Valovna dolžina in Perioda · Poglej več »
Rdeča
Rdeča je barva, ki jo človeško oko zazna pri najnižjih frekvencah vidne svetlobe.
Novo!!: Valovna dolžina in Rdeča · Poglej več »
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Novo!!: Valovna dolžina in Snov · Poglej več »
Spekter
Spékter v večini primerov pomeni porazdelitev med raznolikimi možnostmi med obema skrajnostma.
Novo!!: Valovna dolžina in Spekter · Poglej več »
Spekter elektromagnetnega valovanja
Spekter elektromagnetnega valovanja ali elektromagnetni spekter je razpon vseh mogočih frekvenc elektromagnetnega valovanja.
Novo!!: Valovna dolžina in Spekter elektromagnetnega valovanja · Poglej več »
Standardni pogoji
Stándardni pogóji v kemiji označujejo naslednje razmere: Po IUPACu so standardni pogoji.
Novo!!: Valovna dolžina in Standardni pogoji · Poglej več »
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Novo!!: Valovna dolžina in Svetloba · Poglej več »
Tlak
Tlák ali pritísk (oznaka p ali redkeje P) je kot fizikalna intenzivna količina razmerje med velikostjo ploskovno porazdeljene (normalne) sile Fn in površino ploskve S, na katero ta sila prijemlje.
Novo!!: Valovna dolžina in Tlak · Poglej več »
Točka
Tóčka ima več pomenov.
Novo!!: Valovna dolžina in Točka · Poglej več »
Valovno število
Valovno število je v fiziki značilnost valovanja, ki je definirana kot.
Novo!!: Valovna dolžina in Valovno število · Poglej več »
Vijolična
Dišeča vijolica Vijolična je mešanica barv modre in rdeče.
Novo!!: Valovna dolžina in Vijolična · Poglej več »
Zvok
Zvók ali zvočno valovanje je pojav, ki nastane pri mehanskem nihanju delcev v mediju, ki ima maso in elastičnost, v slišnem območju frekvenc.
Novo!!: Valovna dolžina in Zvok · Poglej več »