Kazalo
252 odnosi: Abbejeva prizma, Abbejevo število, Absorpcija, Absorpcijski spekter, Absorpcijski zakon, Aerogel, Aflatoksin, Airyjev disk, Akcija (fizika), Akustika, Albedo, Albert Abraham Michelson, Analizna kemija, Angstrem, Antocian, Arnold Rikli, Asteroid tipa O, Astigmatizem (optika), Atomska, molekulska in optična fizika, Atomski polmer, Augustin Louis Cauchy, Črno telo, Balmerjeva enačba, Barva, Barva črte (mineralogija), Barvni model RYB, Barvni vid, Bialov test, Bioluminiscenca, Bolometer, Bondov albedo, Braggov pogoj, Braggov uklon, Camera obscura, Casimirjev pojav, Cian, Citokrom P450, Comptonov pojav, Comptonova valovna dolžina, Cunami, Delčnovalovna dualnost, Disperzija (optika), Dopplerjev pojav, Draperjeva točka, Družina Haumea, Eholokacija, Elektromagnetno valovanje, Elektronski mikroskop, Elipsometrija, Energija fotona, ... Razširi indeks (202 več) »
Abbejeva prizma
Abbejeva prizma Abbejeva prizma je optična prizma, ki je narejena iz prozorne snovi tako, da tvori pokončno tristrano prizmo, ki ima za osnovno ploskev trikotnik s koti 30°, 60°in 90°.
Poglej Valovna dolžina in Abbejeva prizma
Abbejevo število
lomnih količnikov za kremenčevo steklo SF-11 (zgornja krivulja), borosilikatno steklo BK-7 (srednja krivulja) in kvarčno steklo (lomljena krivulja). človeškega očesa je omejena z Abbejevima številoma referenčnih valovnih dolžin 486,1 nm (modro) in 656,3 nm (rdeče) Schottove črkovno-številčne šestmestne kode za stekla, ki kažejo njihovo sestavo in lego na diagramu.
Poglej Valovna dolžina in Abbejevo število
Absorpcija
Absórpcija ali vsrkávanje se uporablja v več pomenih.
Poglej Valovna dolžina in Absorpcija
Absorpcijski spekter
Absorpcíjski spékter (tudi absórpcijski ~) je spekter, ki ga dobimo pri absorpciji določenih frekvenc oziroma valovnih dolžin.
Poglej Valovna dolžina in Absorpcijski spekter
Absorpcijski zakon
rodamina 6B. Laserski curek se skozi raztopino oslabi. nadglavišču. Absórpcijski zákon (tudi Lambert-Beerov zakon, Beer-Lambertov zakon, Beerov zakon ali Beer-Lambert-Bouguerjev zakon) opisuje absorpcijo svetlobe pri prehodu skozi obarvano raztopino ali ne povsem prozorno snov.
Poglej Valovna dolžina in Absorpcijski zakon
Aerogel
opeko podpira kos aerogela, ki tehta le 2 grama. Aerogel je trda snov, podobna gelu, v kateri tekočinsko sestavino zamenja plin.
Poglej Valovna dolžina in Aerogel
Aflatoksin
Aflatoksini so naravno prisotni mikotoksini, ki jih proizvajajo glive iz rodu aspergilov (Aspergillus), med katerimi sta najbolj znani vrsti Aspergillus flavus in Aspergillus parasiticus,Mangipudy, Mehendale; Aflatoxin, 1998, str.
Poglej Valovna dolžina in Aflatoksin
Airyjev disk
Airyjev disk. Uklon na režah različnih oblik, levo reže, desno uklonske slike. Airyjev dísk je optični pojav, ki se kaže v tem, da se na mestu, kjer bi optična naprava morala dati sliko točke, dobi osrednji svetel del, ki ga obdajajo izmenični svetli in temni kolobarji.
Poglej Valovna dolžina in Airyjev disk
Akcija (fizika)
Ákcija (tudi napòr ali núja) je v fiziki kot skalarna količina atribut dinamike fizikalnega sistema in opisuje kako se je sistem spreminjal v času.
Poglej Valovna dolžina in Akcija (fizika)
Akustika
Akustika je znanstvena veda, ki se ukvarja s preučevanjem vseh mehanskih valovanj v plinih, tekočinah in trdnih snoveh.
Poglej Valovna dolžina in Akustika
Albedo
sončne svetlobe relativno glede na različne pogoje površin Albedo ali koeficient odbojnosti (tudi odbojnost) je mera za svetlobno odbojnost površine telesa.
Poglej Valovna dolžina in Albedo
Albert Abraham Michelson
Albert Abraham Michelson, nemško-ameriški fizik, * 19. december 1852, Strelno, Posen, Prusija (sedaj Strzelno, Poljska), † 9. maj 1931, Pasadena, Kalifornija, ZDA.
Poglej Valovna dolžina in Albert Abraham Michelson
Analizna kemija
Laboratorij za plinsko kromatografijo Analizna kemija je področje kemije, ki preučuje ločevanje, prepoznavanje in kvantificiranje kemičnih sestavin naravnih in umetnih snovi.
Poglej Valovna dolžina in Analizna kemija
Angstrem
Ángstrem (izvorno ångström, uradni mednarodni simbol Å; IPA-izgovarjava po švedsko) je enota za merjenje dolžine, ki je enaka 1/10.000 mm, 10−10 m, 0,1 nm ali 100 pm.
Poglej Valovna dolžina in Angstrem
Antocian
Antociáni ali antokiáni, tudi antocianini, (grško: ánthos - cvet +: kyáneos - črnkastomoder) so vodotopni pigmenti v vakuolah rastlinskih celic, ki so lahko rdeče, vijolične ali modre barve, kar je odvisno od pH vrednosti okoljne raztopine, ter so brez vonja in okusa.
Poglej Valovna dolžina in Antocian
Arnold Rikli
Arnold Rikli, švicarski naravni zdravilec, *13. februar 1823, Wangen an der Aare, Švica, † 30. april 1906, Sankt Thomas, Koroška (tedaj Avstro-Ogrska).
Poglej Valovna dolžina in Arnold Rikli
Asteroid tipa O
Asteroid tipa O je vrsta asteroidov, ki imajo spekter podoben spektru nenavadnega asteroida 3628 Božnemcova.
Poglej Valovna dolžina in Asteroid tipa O
Astigmatizem (optika)
Gorišče žarkov v navpični ravnini ni v isti točki kot gorišče žarkov iz vodoravne ravnine. Astigmatízem (redkeje tudi negoriščnost,: a- - ne, brez + stigma,: stígmatos - znamenje, pega, prebod, vbod + -izem) je ena izmed napak optičnih naprav.
Poglej Valovna dolžina in Astigmatizem (optika)
Atomska, molekulska in optična fizika
Atómska in molékulska fízika je veja fizike, ki preučuje zgradbo atomov in molekul, njihovo elektronsko ovojnico, energijske nivoje, spektre in druge lastnosti atomov in molekul.
Poglej Valovna dolžina in Atomska, molekulska in optična fizika
Atomski polmer
lege elektrona. Atomski polmer kemijskega elementa je merilo velikosti njegovega atoma in običajno pomeni tipično razdaljo od jedra do meje elektronskega oblaka, ki ga obdaja.
Poglej Valovna dolžina in Atomski polmer
Augustin Louis Cauchy
Baron Augustin Louis Cauchy, francoski inženir in matematik, * 21. avgust 1789, Pariz, Francija, † 23. maj 1857, Sceaux, Seine, Francija.
Poglej Valovna dolžina in Augustin Louis Cauchy
Črno telo
CERES Čŕno teló je telo, ki absorbira vse valovanje, ki pade nanj.
Poglej Valovna dolžina in Črno telo
Balmerjeva enačba
Bálmerjeva enáčba (po Johannu Jakobu Balmerju) je izkustvena zveza med valovnimi števili (prvotno med valovnimi dolžinami) spektralnih črt, kasneje po njem imenovane Balmerjeve serije.
Poglej Valovna dolžina in Balmerjeva enačba
Barva
Primer predstavitve barv s koordinatami v RGB modelu Bárva je zaznava določenega dela vidnega spektra svetlobe.
Poglej Valovna dolžina in Barva
Barva črte (mineralogija)
Hematit z rdečo črto na porcelanski varovalki Barva črte, črta, včasih tudi barva prahu minerala je barva prahu, ki nastane, če se z mineralom podrge po neglazirani keramični ploščici.
Poglej Valovna dolžina in Barva črte (mineralogija)
Barvni model RYB
Model RYB prikazan v grafični obliki. Barvni model RYB je zasnovan s tremi dimenzijami: rdečo, rumeno (angleško Yellow) ter modro (angleško Blue).
Poglej Valovna dolžina in Barvni model RYB
Barvni vid
Barvni vid je sposobnost čutila za vid, da razločuje barve – svetlobno sevanje v določenem delu vidnega spektra – neodvisno od jakosti.
Poglej Valovna dolžina in Barvni vid
Bialov test
Bialov test je kvalitativni kemijski test, ki se uporablja za dokazovanje prisotnosti pentoz (monosaharidov s petimi ogljikovimi atomi) in pentozanov (polimerov, sestavljenih iz več pentoz).
Poglej Valovna dolžina in Bialov test
Bioluminiscenca
kresnici ''Photinus pyralis'' Bíoluminiscénca (grško: bios - življenje + latinsko lumen - svetloba) je v splošnem oddajanje svetlobe pri živih bitjih, ki nastane pri pretvorbi kemične energije v svetlobno.
Poglej Valovna dolžina in Bioluminiscenca
Bolometer
Caltech. Bolométer (grško bolé, bolaí - (sončni) žarek + mètron - mera) je fizikalna merilna priprava za merjenje moči vpadnega elektromagnetnega valovanja (svetlobnega toka, izseva).
Poglej Valovna dolžina in Bolometer
Bondov albedo
Bondov albedo (tudi sferni albedo ali bolometrični albedo) je delež celotne vzporedno vpadajoče svetlobe, ki se odbije s površine telesa (običajno nebesnega telesa).
Poglej Valovna dolžina in Bondov albedo
Braggov pogoj
Izpeljava Braggovega pogoja. rentgenskih žarkov z atomi v kristalni strukturi. Nastanek sipanih žarkov. Na levi sliki je prikazana ojačitev (interferenca) sipanega valovanja, na desni pa oslabitev. Braggov pogoj (tudi Braggov zakon in Vulf-Braggov pogoj) opisuje pogoje za nastanek interferenčnih ojačitev pri sipanju rentgenskih žarkov na kristalu.
Poglej Valovna dolžina in Braggov pogoj
Braggov uklon
Braggov uklon (tudi Braggova difrakcija ali Braggovo sipanje) je uklon oziroma sipanje rentgenskih žarkov na kristalni mreži.
Poglej Valovna dolžina in Braggov uklon
Camera obscura
Skica camere obscureCamera obscura (latinsko: temna soba) je najosnovnejša optična naprava za zajemanje slike.
Poglej Valovna dolžina in Camera obscura
Casimirjev pojav
Casimirjeva sila med vzporednima ploščama Casimirjev pojav je fizikalni pojav, ki ga je leta 1948 napovedal nizozemski fizik Hendrik Casimir, zaposlen v Philipsovih raziskovalnih laboratorijih.
Poglej Valovna dolžina in Casimirjev pojav
Cian
Cián (tudi sínja) je barva svetlobe z valovno dolžino 490–520 nm ali mešanica modre in zelene barve; modrozelena.
Poglej Valovna dolžina in Cian
Citokrom P450
kvasovk Naddružina citokromov P450 (okrajšava CYP) je velika in raznolika skupina encimov.
Poglej Valovna dolžina in Citokrom P450
Comptonov pojav
Comptonov pojáv (tudi Comptonovo sípanje) opisuje fizikalni pojav, da nastane pri sipanju kratkovalovnega elektromagnetnega valovanja (rentgenskih žarkov ali žarkov gama) v snovi elektromagnetno valovanje z nekoliko daljšo valovno dolžino.
Poglej Valovna dolžina in Comptonov pojav
Comptonova valovna dolžina
Comptonova valovna dolžina (oznaka \lambda_\) je kvantnomehanska značilnost delca in fizikalna konstanta.
Poglej Valovna dolžina in Comptonova valovna dolžina
Cunami
Cunámi (tsunámi) (iz japonščine 黒人, pristaniščni val) je val na morski gladini ali skupina takšnih valov, ki nastanejo zaradi potresa, zdrsa zemeljskih tal, ognjeniškega delovanja ali padca meteorita v morje ali blizu morja.
Poglej Valovna dolžina in Cunami
Delčnovalovna dualnost
Délčnovalóvna duálnost je koncept v kvantni mehaniki, da se lahko vsak delec ali kvantna entiteta opiše ali kot delec ali valovanje.
Poglej Valovna dolžina in Delčnovalovna dualnost
Disperzija (optika)
mavrico). Disperzíja ali razklòn je v optiki pojav, ki se kaže v tem, da je fazna hitrost valovanja (v splošnem elektromagnetnega valovanja in tudi poljubnega valovanja) odvisna od frekvence.
Poglej Valovna dolžina in Disperzija (optika)
Dopplerjev pojav
Valovanje na vodni gladini, ki ga povzroča izvor, ki se giblje v levo. Valovna dolžina valov, ki se razširjajo v smeri potovanja izvora je krajša, v nasprotni smeri pa daljša kot pri mirujočem izvoru. Dopplerjev pojáv je fizikalni pojav kjer zaradi gibanja vira, opazovalca ali obeh nastane navidezna razlika v valovni dolžini zvoka ali svetlobe.
Poglej Valovna dolžina in Dopplerjev pojav
Draperjeva točka
kovinske palice. Draperjeva točka je približna temperatura, pri kateri skoraj vse trdnine oddajajo vidno svetlobo zaradi sevanja črnega telesa.
Poglej Valovna dolžina in Draperjeva točka
Družina Haumea
telesa razpršenega diska (sivo). Polarne koordinate: velika polos tirnice in naklon tirnice. Družina Haumea je edina najdena čezneptunska družina trka (kolizijska družina).
Poglej Valovna dolžina in Družina Haumea
Eholokacija
Ponazoritev eholokacije pri netopirju; iz časa med klicem in odmevom žival razbere oddaljenost predmeta, iz razlike v odmevu na levem in desnem ušesu pa smer Eholokacija je proces, pri katerem organizem proizvaja zvok, ki se odbija od predmetov v okolici, organizem pa nato s poslušanjem odmevov razbere obliko in položaj teh predmetov okrog sebe.
Poglej Valovna dolžina in Eholokacija
Elektromagnetno valovanje
polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.
Poglej Valovna dolžina in Elektromagnetno valovanje
Elektronski mikroskop
Sodoben presevni elektronski mikroskop cvetnega prahu, posneta z vrstičnim elektronskim mikroskopom Elektronski mikroskop je vrsta mikroskopa, ki kot vir osvetlitve uporablja elektronski snop, s katerim je možno slikanje preučevanega vzorca z zelo veliko ločljivostjo.
Poglej Valovna dolžina in Elektronski mikroskop
Elipsometrija
500x500px Elipsometríja je ena najbolj točnih nedestruktivnih optičnih metod za določanje optičnih značilnosti tankih plasti ali vrhnih slojev večplastnih snovi.
Poglej Valovna dolžina in Elipsometrija
Energija fotona
Energija fotona je energija, ki jo prenaša en sam foton.
Poglej Valovna dolžina in Energija fotona
Ernst Karl Abbe
Ernst Karl Abbe, nemški fizik, optik, poslovnež, in družbeni reformator, * 23. januar 1840, Eisenach, vojvodina Veliko Saška-Weimar-Eisenach, † 14. januar 1905, Jena, Nemčija.
Poglej Valovna dolžina in Ernst Karl Abbe
Faradayev pojav
Faradayev pojav (tudi Faradayeva rotacija) je magnetooptični pojav, ki nastane zaradi vpliva magnetnega polja na širjenje svetlobe skozi neko sredstvo.
Poglej Valovna dolžina in Faradayev pojav
Fazna hitrost
Fazna hitrost je v fiziki hitrost s katero se širi točka z določeno fazo vzdolž dane smeri.
Poglej Valovna dolžina in Fazna hitrost
Fazna razlika
Fázna razlíka, fázni premík ali fázni zamík je pri nihanju razlika med fazama dveh nihanj z enako frekvenco, pri valovanju pa razlika med fazama dveh valovanj z enako frekvenco v izbrani točki prostora.
Poglej Valovna dolžina in Fazna razlika
Fluorescein
Fluoresceín (tudi fluorescin) je oranžnordeče barvilo, ki daje rumeno raztopino z zeleno fluorescenco.
Poglej Valovna dolžina in Fluorescein
Fluorescenčna spektroskopija
Fluorescénčna spektroskopíja (tudi fluorometrija ali spektrofluorometrija) je vrsta elektromagnetne spektroskopije, pri kateri se analizira fluorescenčni odziv vzbujenega vzorca.
Poglej Valovna dolžina in Fluorescenčna spektroskopija
Fonon
Amplitude so pretirano velike, običajno so mnogo manjše kot so razdalje med atomi kristala. S k \, je označeno valovno število, \lambda \, je valovna dolžina, \omega \, je kotna hitrost. Fonon je kvazidelec, ki se uporablja v teoriji fiziki trdnih teles.
Poglej Valovna dolžina in Fonon
Fotodioda
silicijeve fotodiode. Fótodióda je polprevodniški element, na katerem se ob osvetlitvi z vidno, v nekaterih izvedbah pa tudi infrardečo, ultravijolično ali rentgensko svetlobo, pojavi električna napetost (oz. steče električni tok), ki je odvisen od moči vpadne svetlobe.
Poglej Valovna dolžina in Fotodioda
Fotoelektrični pojav
Fotoelektrični pojav ali fotoefekt je fizikalni pojav, pri kateri elektromagnetno valovanje z dovolj kratko valovno dolžino (npr. v vidnem ali ultravijoličnem delu spektra) po navadi iz kovine izbije prevodniške elektrone.
Poglej Valovna dolžina in Fotoelektrični pojav
Fotokemija
Fotokemija je smer kemije, ki se ukvarja s proučevanjem interakcij med svetlobo ter atomi in molekulami.
Poglej Valovna dolžina in Fotokemija
Fotometrija
Fotometríja je veja radiometrije, torej vede, ki se ukvarja z merjenjem elektromagnetnega sevanja.
Poglej Valovna dolžina in Fotometrija
Fotonski kristal
Naravna, periodična mikrostruktura opala v tej zapestnici je odgovorna za njegovo mavrično barvo. V resnici je to naravni fotonski kristal, čeprav nima celotnega fotonskega prepovedanega pasu. Fotónski kristali so snovi, katerih lomni količnik se periodično spreminja.
Poglej Valovna dolžina in Fotonski kristal
Fotosfera
Sončeva fotosfera Fotosfêra astronomskega telesa je območje atmosfere, kjer optična globina postane 2/3 za foton z valovno dolžino 500 nm.
Poglej Valovna dolžina in Fotosfera
Fourierova transformacija
Fourierova transformacija (natančneje zvezna Fourierova transformacija; izgovorjava)) je matematična metoda s področja Fourierove analize, ki aperiodični signal razčleni na neprekinjen spekter. Funkcija, ki opisuje ta spekter, se imenuje tudi Fourierova transformacija ali spektralna funkcija. Gre za integralno transformacijo,o poimenovano po matematiku Jeanu Baptistu Josephu Fourierju.
Poglej Valovna dolžina in Fourierova transformacija
Fraunhoferjev uklon
Fraunhoferjev uklon je v optiki primer uklona valovanja, pri katerem se uklon opazuje na razdaljah, veliko večjih od velikosti telesa.
Poglej Valovna dolžina in Fraunhoferjev uklon
Fresnelovo število
Fresnelovo število je brezrazsežno število, ki se uporablja v optiki v teoriji uklona.
Poglej Valovna dolžina in Fresnelovo število
Galaksija
Kentavru vidna navpično skupaj z zvezdami iz naše Galaksije je oddaljena približno 150 milijonov svetlobnih let in je široka 200.123 svetlobnih let. ESA Galaksíja (redkeje osvétje ali megleníca) je velikansko, gravitacijsko vezano nebesno telo, sestavljeno iz zvezd, plinov, medzvezdne snovi in »temne snovi«.
Poglej Valovna dolžina in Galaksija
Gaussov snop
gorišča 'v časovnem intervalu' kaže ''dva'' jakostna vrhova za vsako valovno čelo. Prečni Gaussov profil laserskega snopa Gaussov snop je snop elektromagnetnega valovanja, katerega prečno komponento se opiše z Gaussovo funkcijo.
Poglej Valovna dolžina in Gaussov snop
Geometrični albedo
Geometrični albedo (oznaka p) nebesnega telesa je razmerje med svetlostjo nebesnega telesa pri ničelnem faznem kotu in svetlostjo difuzno sipane svetlobe (lambertska ploskev) na idealno beli ravni površini iste velikosti in na isti oddaljenosti od izvora.
Poglej Valovna dolžina in Geometrični albedo
Geometrijska izomerija
Geometrijska izomerija se nanaša na različno prostorsko razporeditev atomov ali skupin atomov. Geometrijska izomerija, v žargonu tudi cis-trans izomerija, je podtip stereoizomerije, za katerega je značilno, da se tako imenovana cis in trans izomera med seboj razlikujeta po postavitvi atomov (ali skupin atomov) ob dvojni vezi ali glede na ravnino obroča.
Poglej Valovna dolžina in Geometrijska izomerija
Geometrijska optika
Geometríjska óptika je področje optike, ki svetlobo obravnava kot žarke.
Poglej Valovna dolžina in Geometrijska optika
George Gabriel Stokes
Sir George Gabriel Stokes, 1.
Poglej Valovna dolžina in George Gabriel Stokes
George Wald
George Wald, ameriški biokemik in akademik, nobelovec, * 18. november 1906, New York, Združene države Amerike, † 12. april 1997, Cambridge, Massachusetts, ZDA.
Poglej Valovna dolžina in George Wald
Glivične kožne bolezni
Glivične kožne bolezni (ali kožne mikoze) so skupina bolezni, ki jih povzročajo okužbe z različnimi glivami.
Poglej Valovna dolžina in Glivične kožne bolezni
Gustav Robert Kirchhoff
Robert Bunsen (desno) prizmo Gustav Robert Kirchhoff, nemški fizik, * 12. marec 1824, Königsberg, Vzhodna Prusija, (sedaj Kaliningrad, Rusija), † 17. oktober 1887, Berlin, Nemčija.
Poglej Valovna dolžina in Gustav Robert Kirchhoff
Halo (optika)
Več halojev - 22°-halo (okoli), sončni psi (levo), in sončni lok (zgoraj). Slikano v Mürrenu v Švici Haló je pogost optični pojav v ozračju, ki nastane zaradi loma in odboja sončne ali lunine svetlobe na ledenih kristalih, ki se navadno nahajajo v višjih legah ozračja.
Poglej Valovna dolžina in Halo (optika)
Harmonična vrsta
Harmónična vŕsta je v matematiki divergentna vrsta: \cdots \!\,.
Poglej Valovna dolžina in Harmonična vrsta
HD DVD
Optični disk HD DVD HD DVD (kratica za High-Definition DVD ali High-Density DVD) je opuščen format zapisa na optičnih diskih, namenjen večjim količinam podatkov, kot so HD-video posnetki.
Poglej Valovna dolžina in HD DVD
Heinrich Rudolf Hertz
Heinrich Rudolf Hertz, nemški fizik, * 22. februar 1857, Hamburg, Nemčija, † 1. januar 1894, Bonn, Nemčija.
Poglej Valovna dolžina in Heinrich Rudolf Hertz
Helij-neonov laser
right Helij-neonov laser, pogosto imenovan kar HeNe laser, je plinski laser.
Poglej Valovna dolžina in Helij-neonov laser
Hendrik Christoffel van de Hulst
Hendrik Christoffel van de Hulst, nizozemski astronom, * 19. november 1918, Utrecht, Nizozemska, † 31. julij 2000, Leiden, Nizozemska.
Poglej Valovna dolžina in Hendrik Christoffel van de Hulst
Henry Augustus Rowland
Henry Augustus Rowland, ameriški fizik in astronom, * 27. november 1848, Honesdale, Pensilvanija, ZDA, † 16. april 1901, Baltimore, Maryland, ZDA.
Poglej Valovna dolžina in Henry Augustus Rowland
Henry Moseley
Henry Gwyn Jeffreys Moseley, angleški fizik in častnik, * 23. november 1887, Weymouth, Dorset, Anglija, † 10. avgust 1915, Galipoli, Osmansko cesarstvo (sedaj Turčija).
Poglej Valovna dolžina in Henry Moseley
Histidin
Histidin (iz grškega ἱστός - tkivo), okrajšano kot His ali H, je α-aminokislina z imidazolno funkcionalno skupino.
Poglej Valovna dolžina in Histidin
Hitrost zvoka
Hitróst zvóka (oznaka c) je hitrost, s katero se zvočno vzdolžno valovanje širi v sredstvu.
Poglej Valovna dolžina in Hitrost zvoka
Holografija
Holografija (grško: hólos - celota +: graphē - pisati, risati) je veda in postopek ustvarjanja ter reprodukcije hologramov.
Poglej Valovna dolžina in Holografija
Indeks UV
Indeks UV je merilo za velikost učinka ultravijočnega sevanja na človeško kožo.
Poglej Valovna dolžina in Indeks UV
Indigo
Índigo je barva svetlobe z valovno dolžino 420–440 nm, in nastopa v svetlobnem spektru med modro in vijolično.
Poglej Valovna dolžina in Indigo
Infrardeče valovanje
Slika majhnega psa, posneta v srednjevalovnem infrardečem (»termalnem«) območju Ínfrardéče sévanje označuje elektromagnetno valovanje z valovnimi dolžinami, daljšimi od valovnih dolžin vidne svetlobe, a krajšimi od mikrovalovnega valovanja.
Poglej Valovna dolžina in Infrardeče valovanje
Infrardeči astronomski observatorij
Observatorij IRAS Infrardeči astronomski observatorij ali IRAS je bil prvi vesoljski observatorij, ki je v območju infrardečega sevanja opazoval celotno nebo.
Poglej Valovna dolžina in Infrardeči astronomski observatorij
Interferenca
Interferenca dveh nasprotno potujočih valovanj (zelena in modra) v eni razsežnosti ter novonastali val (rdeča) Interferénca je pojav, ko se dve koherentni valovanji srečata na istem mestu in nastane nov valovni vzorec.
Poglej Valovna dolžina in Interferenca
Interferometrija
razdalje med tremi zrcali. Interferometríja je družina tehnik v kateri se valovanje, po navadi elektromagnetno, položi eno na drugo (superponira) za pridobivanje informacij o valovanju.
Poglej Valovna dolžina in Interferometrija
Ionizirajoče sevanje
Mednarodni simbol za nevarnost ionizirajočega sevanja. Ionizirajoče sevanje zajema osnovne ali jedrske delce ali elektromagnetno valovanje, ki ima dovolj visoko energijo za ionizacijo atomov ali molekul.
Poglej Valovna dolžina in Ionizirajoče sevanje
Iridescenca
Iridescenca pri milnih mehurčkih Hrošč vrste ''Lamprima aurata'' Iridescenca ali goniokromizem je v splošnem lastnost določenih površin, da spreminjajo barvo ali barvni odtenek glede na kot opazovanja.
Poglej Valovna dolžina in Iridescenca
Izbruh žarkov gama
žarkov γ. Slika: Nicolle Rager Fuller/NSF. Izbruhi žarkov gama (kratica GRB(s)) so izbruhi žarkov γ pri eksplozijah z izjemno visokimi energijami v oddaljenih galaksijah.
Poglej Valovna dolžina in Izbruh žarkov gama
Jožef Stefan
strn_1985 Doprsni kip Jožefa Stefana na Univerzi na Dunaju Jožef Stefan, fizik, matematik, elektrotehnik in pesnik, * 24. marec 1835, Šentpeter pri Žrelcu (sedaj predel Celovca), Avstrijsko cesarstvo (sedaj Avstrija), † 7. januar 1893, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija).
Poglej Valovna dolžina in Jožef Stefan
Johann Heinrich Lambert
Lambertov verižni ulomek iz ''Mémoires sur quelques propriétés remarquables des quantités transcendantes, circulaires et logarithmiques'' (1761, tiskano leta 1768) Johann Heinrich Lambert, francosko-švicarsko-nemški matematik, fizik, astronom in filozof, * 26.
Poglej Valovna dolžina in Johann Heinrich Lambert
Johann Jakob Balmer
Johann Jakob Balmer, švicarski matematik in fizik, * 1. maj 1825, Lausen, Basel-Landschaft, Švica, † 12. marec 1898, Basel, Švica.
Poglej Valovna dolžina in Johann Jakob Balmer
Johannes Rydberg
Johannes Robert Rydberg, (prijatelji so ga klicali Janne), švedski fizik, * 8. november 1854, Halmstad, Švedska, † 28. december 1919, Lund, Švedska.
Poglej Valovna dolžina in Johannes Rydberg
John Evan Baldwin
John Evan Baldwin, FRS,Longair (2011).
Poglej Valovna dolžina in John Evan Baldwin
Joseph von Fraunhofer
Joseph von Fraunhofer, nemški optik in fizik, * 6. marec 1787, Straubing, Nemčija, † 7. junij 1826, München, Nemčija.
Poglej Valovna dolžina in Joseph von Fraunhofer
Jupitrovi obroči
Obroči Jupitra Jupitrove obroče sestavlja skupina koncentričnih obročev, ki v ekvatorialni ravnini obdajajo planet Jupiter v obliki tankega ploščatega diska.
Poglej Valovna dolžina in Jupitrovi obroči
Kalcit
Kalcit je karbonatni mineral in najbolj stabilen polimorf kalcijevega karbonata (CaCO3).
Poglej Valovna dolžina in Kalcit
Karboksilna kislina
Struktura karboksilne kisline. Trirazsežnostni model karboksilne skupine Karboksílne kislíne so organske spojine, ki vsebujejo eno ali več karboksilnih skupin, ki se običajno pišejo kot.
Poglej Valovna dolžina in Karboksilna kislina
Kemiluminiscenca
Kemoluminiscenčna reakcija Kemiluminiscénca je sevanje za snovi značilne svetlobe kot posledica kemične reakcije.
Poglej Valovna dolžina in Kemiluminiscenca
Keton
Zgradba ketona. Keton je funkcionalna skupina, ki vsebuje karbonilno skupino C.
Poglej Valovna dolžina in Keton
Klorofil
Strukturna formula klorofila a Klorofíl (iz grščine chloros - zelen, phyllos - list) je zeleno barvilo v rastlinah, algah in modrozelenih cepljivkah, ki je zelo pomembno v procesu fotosinteze.
Poglej Valovna dolžina in Klorofil
Kloroplast
Poenostavljenja zgradba kloroplasta. Kloroplast ali klorofilno zrno je celični organel zelenih alg in višjih rastlin.
Poglej Valovna dolžina in Kloroplast
Koherentno valovanje
Koherénca je značilnost valovanj z enako frekvenco in enako polarizacijo, ko je fazna razlika med izbranima valovanjema konstantna.
Poglej Valovna dolžina in Koherentno valovanje
Konfokalni mikroskop
Konfokalna ali sožariščna mikroskopija je mikroskopska tehnika, ki nadgrajuje klasično presevno mikrosopijo.
Poglej Valovna dolžina in Konfokalni mikroskop
Kotna ločljivost
Kótna ločljívost ali prostórska ločljívost opisuje sposobnost poljubne slikovne naprave, kot so na primer optični ali radijski daljnogled, mikroskop, fotoaparat, videokamera ali človeško oko, da razločuje majhne podrobnosti teles in tako predstavlja eno od glavnih določilnic slikovne ločljivosti.
Poglej Valovna dolžina in Kotna ločljivost
Kovinski vodik
Kovinski vodik nastane, če je vodik izpostavljen dovolj velikemu tlaku.
Poglej Valovna dolžina in Kovinski vodik
Kratki val
Krátki vál označuje elektromagnetno valovanje s frekvenco 3–30 MHz.
Poglej Valovna dolžina in Kratki val
Kremeljske zvezde
Kremeljske zvezde (rusko: Кремлёвские звёзды, tr. Kremljovskije zvjozdij), simboli Sovjetske zveze, so peterokrake svetlobne rubinaste zvezde, nameščene v 1930-ih na petih stolpih Moskovskega kremlja, ki nadomeščajo pozlačene orle, ki so simbolizirali Ruski imperij.
Poglej Valovna dolžina in Kremeljske zvezde
Kriptokrom
Kriptokromi (grško - skrita barva) so razred fotoreceptivnih beljakovin pri rastlinah in živalih.
Poglej Valovna dolžina in Kriptokrom
Kristalografija
Kristalografija je eksperimentalna znanost, ki ugotavlja razporeditev atomov, molekul ali ionov trdnih snoveh.
Poglej Valovna dolžina in Kristalografija
Kroglasta strela
Nizozemskem (Maastricht, 28. junij 2011) sevanja, neodvisno pa valovna dolžina sevanja. Kroglasta strela, tudi kroglasti blisk, je redek naravni električni pojav s podobo žareče krogle različnih velikosti.
Poglej Valovna dolžina in Kroglasta strela
Kromatična aberacija
Primer kromatične aberacije. Zgornja slika ima minimalno kromatično aberacijo, spodnja pa veliko Kromatična aberacija ali zarisba je optična napaka, ki se pojavi na fotografijah zaradi različnega loma svetlobe posameznih valovnih dolžin.
Poglej Valovna dolžina in Kromatična aberacija
Kvantna mehanika
Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.
Poglej Valovna dolžina in Kvantna mehanika
Lambda
Lambda (grško:, starejša oblika:; velika črka: Λ, mala črka: λ) je enajsta črka grške abecede in ima številčno vrednost 30.
Poglej Valovna dolžina in Lambda
Lambertova funkcija W
Graf funkcije \operatornameW_0(x), \ (-1/e \le x \le 4) kompleksni ravnini Lambertova fúnkcija W (tudi fúnkcija ω) je v matematiki obratna funkcija: kjer je ew naravna eksponentna funkcija in w kompleksno število.
Poglej Valovna dolžina in Lambertova funkcija W
Laser
Laser Láser (ime je iz angleškega akronima LASER; Light Amplification by Stimulated Emission of Radiation, torej »ojačevanje svetlobe s spodbujanim sevanjem valovanja«) je naprava, ki za vir energije uporablja pojav stimuliranega sevanja (emisije) in ojačanja svetlobnega sevanja.
Poglej Valovna dolžina in Laser
Laser Nd:YAG
Laserji Nd:YAG ali neodimijevi laserji spadajo v kategorijo laserjev, katerih ojačevalno sredstvo je v trdnem stanju.
Poglej Valovna dolžina in Laser Nd:YAG
Lasersko varjenje
Lasersko varjenje je varjenje z laserskim žarkom, ki je praviloma računalniško vodeno.
Poglej Valovna dolžina in Lasersko varjenje
LIGO
Nadzorna soba Naprednega LIGO v Livingstonu med prvim opazovalnim zagonom (O1) Observatorij gravitacijskega valovanja z laserskim interferometrom (izvirno, okrajšano LIGO) je fizikalni poskus in observatorij za zaznavanje gravitacijskega valovanja in razvoj opazovanja gravitacijskega valovanja kot astronomskega orodja.
Poglej Valovna dolžina in LIGO
Ločljivost mikroskopa
Ločljívost mikroskòpa (oznake r, R, d) je določena kot najmanjša razdalja med točkama (točkovnima viroma), ki se ju v idealnih pogojih še razloči kot dve točki.
Poglej Valovna dolžina in Ločljivost mikroskopa
Lockheed F-117
Lockheed F-117 je prvo in tudi najbolj znano letalo z zmanjšano radarsko opaznostjo (stealth) na svetu.
Poglej Valovna dolžina in Lockheed F-117
Lom svetlobe
lego slamice v kozarcu vode. Svetlejši pravokotnik predstavlja navidezno lego slamice. Lòm svetlôbe (redko refrákcija) je fizikalni pojav, ki opisuje spremembo smeri svetlobnega žarka zaradi spremembe hitrosti pri potovanju valov med snovmi z različnim lomnim količnikom.
Poglej Valovna dolžina in Lom svetlobe
Louis-Victor Pierre Raymond de Broglie
Knez Louis-Victor Pierre Raymond de Broglie, francoski plemič in fizik, * 15. avgust 1892, Dieppe, Seine-Maritime, Francija, † 19. marec 1987, Louveciennes, Francija.
Poglej Valovna dolžina in Louis-Victor Pierre Raymond de Broglie
Lumen
Lúmen (simbol: lm) je SI-enota svetlobnega toka, s katerim opisujemo zaznano moč svetlobe.
Poglej Valovna dolžina in Lumen
Luminiscenca
uri svetita zaradi luminiscenčnega barvila. Luminiscénca ali luminescénca je fizikalni pojav, pri katerem snov, ki ni močno segreta, seva svetlobo; v zvezi s tem se luminiscenci reče tudi hladna svetloba.
Poglej Valovna dolžina in Luminiscenca
Luminol
Luminol je aromatska spojina, ki oddaja modro svetlobo, če je aktivirana z ustreznim oksidantom.
Poglej Valovna dolžina in Luminol
Lymanova serija
Lymanova serija Lymanova serija je ena izmed skupin spektralnih črt v ultravijoličnem delu emisijskega spektra vodikovega atoma.
Poglej Valovna dolžina in Lymanova serija
Magnituda
Magnitúda (latinsko magnitudo - veličina).
Poglej Valovna dolžina in Magnituda
Mavrica
Dvojna mavrica. Sonce je za opazovalcem. Mavrica je svetlobni pojav v ozračju, ki ga vidimo v obliki loka spektralnih barv.
Poglej Valovna dolžina in Mavrica
Mednarodni sistem enot
Mednarodni sistem enot (SI, skrajšano iz francoskega) je sodobna oblika metričnega sistema in je najbolj razširjen sistem za merjenje.
Poglej Valovna dolžina in Mednarodni sistem enot
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Poglej Valovna dolžina in Meritev
Metamaterial
nm, perioda strukture pa približno 1000 nm. Metamateriál je umetno ustvarjena snov z nenavadnimi fizikalnimi lastnosti, ki jih ne najdemo v naravi.
Poglej Valovna dolžina in Metamaterial
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Poglej Valovna dolžina in Meter
Miejevo sipanje
Miejevo sipanje je elastično sipanje svetlobe na delcih, katerih velikost je primerljiva z valovno dolžino vpadne svetlobe.
Poglej Valovna dolžina in Miejevo sipanje
Mikroskop
200px Mikroskop (iz grških besed, mikrós - »majhno« in, skopeîn - »gledati« ali »videti«) - slovensko drobnogled - je naprava za opazovanje objektov, ki so premajhni, da bi jih lahko videli s prostim očesom.
Poglej Valovna dolžina in Mikroskop
Mikrovalovi
telekomunikacijski stolp na Wrights Hillu v Wellingtonu, Nova Zelandija Míkrovalóvi so elektromagnetni valovi z valovno dolžino od 1 metra do 1 milimetra (to je od 300 MHz do 300 GHz).
Poglej Valovna dolžina in Mikrovalovi
Mizasta gora (ozvezdje)
Ozvezdje Mize, kot se ga vidi s prostim očesom Mizasta gora ali Miza je ozvezdje na južni nebesni polobli blizu južnega nebesnega tečaja, eno od 14, ki jih je v 18.
Poglej Valovna dolžina in Mizasta gora (ozvezdje)
Modra
Módra je ena od treh primarnih aditivnih barv; modra svetloba ima med tremi primarnimi barvami najkrajšo valovno dolžino (420-490 nm).
Poglej Valovna dolžina in Modra
Načelo komplementarnosti
Načêlo komplementárnosti je eno najpomemnejših metodoloških in hevrističnih načel znanosti in osnovno načelo kvantne mehanike, tesno povezano s kopenhaško interpretacijo.
Poglej Valovna dolžina in Načelo komplementarnosti
Nanometer
Nánométer (označba nm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni 1 milijardinki metra, tj.
Poglej Valovna dolžina in Nanometer
Natrijeva svetilka
Natrijeva plinska sijalka je sijalka, ki uporablja natrij v vzbujenem stanju za izdelavo svetlobe.
Poglej Valovna dolžina in Natrijeva svetilka
Nebo
Običajno nebo Nevihtno nebo sončnem zahod na morju Nebó je grobo rečeno del atmosfere nebesnega telesa, ki je vidno s površja ali vesolja.
Poglej Valovna dolžina in Nebo
Negativna energija
Negativna energija je koncept, ki se v fiziki rabi za pojasnitev narave določenih polj, vključno z gravitacijskim poljem in različnimi pojavi kvantnih polj.
Poglej Valovna dolžina in Negativna energija
Nelinearna optika
Nelinearna optika se ukvarja s proučevanjem optičnih pojavov v snoveh, v katerih polarizacija ni linearno odvisna od električne poljske jakosti vpadne svetlobe, temveč vsebuje tudi višje potence.
Poglej Valovna dolžina in Nelinearna optika
Območje H II
Orionova meglica Območje H II je velik oblak delno ioniziranega plina majhne gostote, v katerem poteka rojevanje zvezd.
Poglej Valovna dolžina in Območje H II
Ogljikov-dioksidni laser
Preizkušanje učinkov CO2 laserja na tarči. Laserski žarek na sliki ni viden, ker je v infrardečem delu spektra. Ogljikov-dioksidni laser (CO2 laser) je plinski laser, pri katerem je ojačevalno sredstvo mešanica plinov z ogljikovim dioksidom.
Poglej Valovna dolžina in Ogljikov-dioksidni laser
Okultacija
Luninega krajca v tej predzorni okultaciji Okultácija (ali zakrítje; latinsko occultatio - skrivanje, prikrivanje, tajenje m, ki so dovolj blizu elkliptike, so: Regul, Spika in Antares. Zakrijejo jih lahko Luna ali drugi planeti. Trenutno je možna okultacija z Aldebaranom le z Luno, saj so planeti navidezno severneje od Aldebarana.
Poglej Valovna dolžina in Okultacija
Optična aktivnost
Optična aktivnost ali optična sučnost je sukanje ravnine linearno polarizirane svetlobe glede na smer njenega gibanja pri prehodu skozi optično aktive snovi.
Poglej Valovna dolžina in Optična aktivnost
Optična globina
Optična globina je merilo za prosojnost (transparentnost).
Poglej Valovna dolžina in Optična globina
Optična napaka
Optična napaka (tudi napaka optičnih naprav) ali optična aberacija je vsaka optična napaka, ki povzroči nastanek nepravilnih slik v optičnih napravah.
Poglej Valovna dolžina in Optična napaka
Optična pinceta
Optična pinceta (tudi laserska pinceta ali optična past) je naprava za natančno premikanje in držanje majhnih delcev (tipično velikosti mikrometra).
Poglej Valovna dolžina in Optična pinceta
Optična prizma
žarkov na optični prizmi. Odklon žarka od prvotne smeri je označen z \delta \!. Prikazana sta samo žarka rdeče in modre svetlobe. Optična prizma je sestavni del nekaterih optičnih naprav, ki je narejen iz prozorne snovi (npr. stekla) v obliki prizme (pogosto tristrane), ki ima gladke in polirane površine.
Poglej Valovna dolžina in Optična prizma
Optični ojačevalnik
Kategorija:Elektrooptika Optični ojačevalnik (tudi optični ojačevalec) je naprava, ki ojača svetlobni signal neposredno, ne da bi ga prej pretvorila v električni signal.
Poglej Valovna dolžina in Optični ojačevalnik
Optično podvajanje frekvenc
Optično podvajanje frekvenc je nelinearen optični pojav, pri katerem na snov svetimo s svetlobo s frekvenco \omega, iz snovi pa dobimo tudi svetlobo z dvakratno frekvenco 2\omega oz.
Poglej Valovna dolžina in Optično podvajanje frekvenc
Optično vlakno
Šop optičnih vlaken Optično vlakno je zelo tanko vlakno optično čiste snovi, po katerem lahko potuje svetloba.
Poglej Valovna dolžina in Optično vlakno
Optika
Cyclopaedia'' disperzija Óptika (óptiké - videz, podoba) je veja fizike, ki se ukvarja z značilnostmi in obnašanjem svetlobe ter z interakcijo med svetlobo in snovjo.
Poglej Valovna dolžina in Optika
Oranžna
Oranžna je barva svetlobe z valovno dolžino 560–590 nm ali mešanica rdeče in rumene svetlobe, ki sta različno močni.
Poglej Valovna dolžina in Oranžna
Ozračje
halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.
Poglej Valovna dolžina in Ozračje
Parhelij
haloja, ki poteka skozi vsako svetlo točko Parhelij ali pasonce (grško: parēlion oz.: pará - blizu + - Sonce) je optični pojav, pri katerem nastanejo svetle točke na nebu, pogosto na haloju (svetlečem obroču okrog Sonca) na vsaki strani (tj. na levi in desni).
Poglej Valovna dolžina in Parhelij
Pigment
Naravni ultramarinski pigment v prahu Sintetični ultramarinski pigment Pigmenti so kemične spojine, ki odražajo le določene valovne dolžine vidne svetlobe.
Poglej Valovna dolžina in Pigment
Pitagorejstvo
Pitagore Pitagoréjstvo je naziv za filozofsko gibanje in smer starogrške filozofije, katere začetnik in vodja je bil Pitagora.
Poglej Valovna dolžina in Pitagorejstvo
Planck-Einsteinova relacija
Planck-Einsteinova relacija,French & Taylor (1978), pp.
Poglej Valovna dolžina in Planck-Einsteinova relacija
Planckov zakon
črnega telesa Planckov zákon (starejše redkeje tudi Wien-Planckov zakon) je v fiziki zakon, ki podaja spektralno gostoto elektromagnetnega valovanja pri vseh valovnih dolžinah idealnega črnega telesa pri absolutni temperaturi T. Kot funkcija frekvence \nu je Planckov zakon zapisan kot: V odvisnosti od valovne dolžine \lambda je Planckov zakon: Tu so h Planckova konstanta, c hitrost svetlobe v vakuumu, k_ Boltzmannova konstanta in e osnova naravnih logaritmov.
Poglej Valovna dolžina in Planckov zakon
Planetarna meglica
Zmaja 2011. Lisičke, prva odkrita planetarna meglica Vodnarja Dvojčkov Planetárna meglíca ali planétna meglíca je astronomsko telo (vrsta emisijske meglice), ki ga tvori približno okrogla razširjajoča, sevajoča lupina ioniziranega plina, nastala v fazi asimptotične veje orjakinj iz določenih tipov srednjemasivnih zvezd, na koncu svojih življenj.
Poglej Valovna dolžina in Planetarna meglica
Plazma (fizika)
Barve so posledica relaksacije elektronov v vzbujenih stanjih v stanja z nižjo energijo po tem ko so se rekombinirali z ioni. Ti procesi oddajajo svetlobo v spektru, ki je značilen za vzbujene pline. Plázma je v fiziki in kemiji eno od agregatnih stanj snovi.
Poglej Valovna dolžina in Plazma (fizika)
Plošča s Pioneerja 10
Risba na plošči s Pioneerja 10 Fotografija plošče iz pozlačenega aluminija, ki je bila poslana Vesoljski plovili Pioneer 10 in Pioneer 11 nosita plošči, na katerih je slikovni pozdrav nezemljanom, ki bi utegnili na sondi naleteti.
Poglej Valovna dolžina in Plošča s Pioneerja 10
Poissonova pega
geometrijske optike. mm helij-neonovega laserja in Poissonovo pego v sredini Poissonova pega v rdeči laserski svetlobi Poissonova péga (Aragojeva péga, Arago-Poissonova péga, Fresnelova svêtla péga ali Fresnelov dísk) je v optiki svetla pega, ki nastane v središču sence krožnega telesa (objekta) zaradi Fresnelovega uklona.
Poglej Valovna dolžina in Poissonova pega
Polprevodniški laser
Polprevodniški laser Pólprevódniški láser (tudi diódni láser ali láserska dióda) je laser, pri katerem je ojačevalno sredstvo polprevodnik.
Poglej Valovna dolžina in Polprevodniški laser
Popolni odboj
Popólni odbòj ali totálni odbòj je optični pojav, pri katerem se vpadni žarek na meji med optično gostejšim in optično redkejšim sredstvom v celoti odbije, če je vpadni kot večji od mejnega kota.
Poglej Valovna dolžina in Popolni odboj
Prasevanje
Prásévanje (ali kózmično mikrovalóvno sévanje ozádja) je v fizikalni kozmologiji vrsta elektromagnetnega valovanja, ki zapolnjuje Vesolje, in izvira iz časa, ko je Vesolje postalo prozorno, bilo staro približno 379.000 let in imelo temperaturo približno 3000 K.
Poglej Valovna dolžina in Prasevanje
Pretočna citometrija
Pretočna citometrija je tehnika, s katero merimo in analiziramo lastnosti posameznih celic, ki v suspenziji ena za drugo potujejo skozi pretočni citometer in jih osvetljujemo z ozkim snopom laserske svetlobe.
Poglej Valovna dolžina in Pretočna citometrija
Pripajanje
Antibakterijski antibiotik prontosil. Pripajanje je elektrofilna aromatska substitucija med diazonijevo soljo, ki se imenuje tudi diazo komponenta, in anilinom, fenolom ali katero drugo aromatsko spojino, ko tvori azo spojine.
Poglej Valovna dolžina in Pripajanje
Prožno sipanje
Próžno sípanje je oblika sipanja delcev v teoriji sipanja, jedrski fiziki in fiziki osnovnih delcev.
Poglej Valovna dolžina in Prožno sipanje
Prozornost
Prozornost je optična lastnost snovi, ki označuje kako prosojna je snov.
Poglej Valovna dolžina in Prozornost
Quinckejeva cev
Shematični prikaz Quinckejeve cevi Quinckejeva cév je cev za merjenje valovne dolžine zvoka.
Poglej Valovna dolžina in Quinckejeva cev
Radarski presek
Polarni diagram radarskega preseka za letalo Douglas A-26 Invader Radarski presek (angl. radar cross-section, (RCS)) je merilo za radarsko opaznost nekega objekta in pove, v kolikšni meri nek objekt odbija elektromagnetno valovanje.
Poglej Valovna dolžina in Radarski presek
Radialna hitrost
lege in hitrosti zvezde Radiálna hitróst je hitrost telesa v smeri opazovanja, oziroma njegova hitrost v smeri proti ali stran od opazovalca.
Poglej Valovna dolžina in Radialna hitrost
Radijski valovi
Rádijski valòvi so tisti del spektra elektromagnetnega valovanja, v katerem je moč elektromagnetno valovanje vzbuditi tako, da skozi anteno teče izmenični električni tok.
Poglej Valovna dolžina in Radijski valovi
Radijsko-optični observatorij Orgov
Radijsko-optični observatorij Orgov (tudi zrcalni radijski daljnogled Herouni), kodno ime ROT54, je radijski daljnogled, ki stoji pri vasi Orgov na južnem pobočju gore Aragac na vzhodu Armenije, na nadmorski višini 1711 m. Je ena največjih tovrstnih zgradb na svetu: 54 m široka kotanja glavnega daljnogleda z 32 m uporabnega premera teoretično omogoča zajem radijskega valovanja milimetrskih valovnih dolžin, vendar je daljnogled že dlje časa neaktiven.
Poglej Valovna dolžina in Radijsko-optični observatorij Orgov
Radio
Starinski radijski sprejemnik Rádio (latinsko radius – žarek) je tehnologija, ki omogoča prenos signalov s prilagajanjem (modulacijo) elektromagnetnih valov, ki imajo manjše frekvence kot svetloba.
Poglej Valovna dolžina in Radio
Radio Trst A
Logotip Radia Trst A Radio Trst A je državna radijska postaja, ki deluje v okviru deželnega sedeža italijanske radiotelevizije RAI za območje Furlanije Julijske krajine s sedežem v Trstu.
Poglej Valovna dolžina in Radio Trst A
Radioluminiscenca
Ci) v podolgovatih stekleničkah, katerih notranja stena je prevlečena s fosforjem. uri. Radioluminiscenca je pojav, pri katerem snov oddaja svetlobo zaradi vpliva ionizirajočega sevanja.
Poglej Valovna dolžina in Radioluminiscenca
Ragnar Granit
Ragnar Arthur Granit, finsko-švedski fiziolog in akademik, Nobelovec, * 30. oktober 1900, Riihimäki, Finska, † 12. marec 1991, Stockholm, Švedska.
Poglej Valovna dolžina in Ragnar Granit
Ramanska spektroskopija
Ramanska spektroskopija (po indijskem fiziku Čandrasekaru Venkatu Ramanu) je optična spektroskopska metoda za opazovanje spektrov nihajnih načinov snovi.
Poglej Valovna dolžina in Ramanska spektroskopija
Rayleighovo sipanje
neba. Rayleighovo sípanje je (prevladujoče) prožno sipanje svetlobe ali drugega elektromagnetnega valovanja, pri čemer se fotoni sevanja odbijajo od delcev, tj.
Poglej Valovna dolžina in Rayleighovo sipanje
Rdeča
Rdeča je barva, ki jo človeško oko zazna pri najnižjih frekvencah vidne svetlobe.
Poglej Valovna dolžina in Rdeča
Rdeči premik
Sončevega optičnega spektra (levo). Puščice kažejo rdeči premik. Valovna dolžina narašča proti rdečemu delu spektra in še naprej, frekvenca pa se zmanjšuje Shematski prikaz rdečega in modrega premika Rdéči premík (tudi rdéči pomík) je v fiziki in astronomiji pojav, ki nastane, ko se izsevano ali odbito elektromagnetno valovanje, po navadi vidna svetloba, premakne proti rdečemu delu spektra.
Poglej Valovna dolžina in Rdeči premik
Refraktometrija
Refraktometrija je fizikalna analizna metoda merjenja lomnega količnika snovi.
Poglej Valovna dolžina in Refraktometrija
Rentgenska praškovna difrakcija
Rentgenska praškovna difrakcija je najuporabnejša metoda za rutinske in tudi zahtevnejše strukturne preiskave trdnih kristaliničnih vzorcev.
Poglej Valovna dolžina in Rentgenska praškovna difrakcija
Rentgenski žarki
Zgodnji rentgenski posnetek roke Rentgenski žarki ali žarki X so elektromagnetno valovanje z valovno dolžino v območju med 0,01 in 10 nanometra, ustrezna frekvenca je med 30 in 30.000 PHz (1015 hercov).
Poglej Valovna dolžina in Rentgenski žarki
Richard Adolf Zsigmondy
Richard Adolf Zsigmondy, madžarsko-avstrijski kemik, nobelovec, * 1. april 1865, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo, † 23. september 1929, Göttingen, Nemčija.
Poglej Valovna dolžina in Richard Adolf Zsigmondy
Rudolf Seeliger
Rudolf Karl Hans Seeliger, nemški fizik, * 12. november 1886, Bogenhausen pri Münchnu, † 20. januar 1965, Greifswald.
Poglej Valovna dolžina in Rudolf Seeliger
Rumena
Rumêna je barva svetlobe z valovno dolžino 565-590 nm ali mešanica rdeče in zelene svetlobe, ki je videti iste barve.
Poglej Valovna dolžina in Rumena
Seš
Séš, lokalno primorsko seš ali seša, je vrsta stoječega valovanja v zaprtem ali deloma zaprtem površinskem vodnem telesu.
Poglej Valovna dolžina in Seš
Sevalni tlak
Seválni tlák je v fiziki tlak, ki deluje na kakšno površino, izpostavljeno elektromagnetnemu valovanju.
Poglej Valovna dolžina in Sevalni tlak
Sevalni tok
Sevalni tok (ali moč sevanja) je v radiometriji merilo za skupno moč elektromagnetnega valovanja, ki ga seva telo ali za sevanje, ki je vpadlo na določeno površino.
Poglej Valovna dolžina in Sevalni tok
Sevanje
Sévanje (s tujko radiácija) označuje razširjanje valovanja skozi bolj ali manj neomejeno sredstvo, navadno prazen prostor ali plin.
Poglej Valovna dolžina in Sevanje
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Valovna dolžina in Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih zakonov
Spodaj je seznam fizikalnih zakonov, odkritih v znanosti in še posebej v fiziki.
Poglej Valovna dolžina in Seznam fizikalnih zakonov
Silicij
Silícij (latinsko silicium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Si in atomsko število 14.
Poglej Valovna dolžina in Silicij
Soliton
Solitón je val, ki po mediju potuje s konstantno hitrostjo in nespremenjeno obliko.
Poglej Valovna dolžina in Soliton
Sonar
Princip delovanja aktivnega sonarja. Sonar (okrajšava angleškega izraza sound navigation and ranging) je tehnika, ki uporablja zvok za navigacijo, določanje položaja in komunikacijo.
Poglej Valovna dolžina in Sonar
Sonoluminiscenca
Sonoluminiscenca v posodi, napolnjeni z vodo. Vsaka svetla pika v posodi predstavlja mehurček, ki oddaja svetlobo. Sónoluminiscénca je pojav sevanja svetlobe pri močnem skrčenju mehurčkov (imploziji) v tekočini zaradi vzbujanja z zvokom.
Poglej Valovna dolžina in Sonoluminiscenca
Spekter elektromagnetnega valovanja
Spekter elektromagnetnega valovanja ali elektromagnetni spekter je razpon vseh mogočih frekvenc elektromagnetnega valovanja.
Poglej Valovna dolžina in Spekter elektromagnetnega valovanja
Spektralna črta
Absorpcijske črte za zrak pri posredni osvetlitvi, pri čemer neposredni vir svetlobe ni viden, tako da plin ni neposredno med virom in detektorjem. Vidne so Fraunhoferjeve črte v sončni svetlobi in Rayleighovo sipanje. Posnetek je spekter modrega neba nekoliko blizu obzorja, ki gleda proti vzhodu s soncem na zahodu na jasen dan okoli 15.00–16.00 ure.
Poglej Valovna dolžina in Spektralna črta
Stefan-Boltzmannov zakon
Stefan-Boltzmannov zákon (tudi Stefanov zákon) o sevanju črnega telesa je v fiziki zakon, po katerem je gostota energijskega toka j*, ki ga seva črno telo, sorazmerna četrti potenci njegove termodinamične temperature T: Jožef Stefan Ludwig Edward Boltzmann Sorazmernostna fizikalna konstanta σ.
Poglej Valovna dolžina in Stefan-Boltzmannov zakon
Stokesov premik
Poenostavljen prikaz Stokesovega premika. Stokesov premik je premik maksimuma valovne dolžine oziroma frekvence svetlobe (elektromagnetnega valovanja) absorpcijskega in emisijskega spektra.
Poglej Valovna dolžina in Stokesov premik
Supernova
CXO Súpernóva je eksplozija na koncu življenja zvezde.
Poglej Valovna dolžina in Supernova
Svetleča dioda
Svetleča dioda (angleška kratica LED (light-emitting diode)) je polprevodniški elektronski element.
Poglej Valovna dolžina in Svetleča dioda
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Poglej Valovna dolžina in Svetloba
Svetlobna energija
Svetlobna energija Svetlôbna energíja je energija elektromagnetnega sevanja, katerega zazna tudi človeško oko.
Poglej Valovna dolžina in Svetlobna energija
Svetlobni izkoristek
vidne svetlobe (~380–750 nm) je prikazana s prekinjeno črto. Zunaj tega območja je svetlobni izkoristek zmanjšan. Svetlôbni izkorístek (oznaki \eta \, in \rho \) je merilo za učinkovitost sevanja svetlobnih naprav.
Poglej Valovna dolžina in Svetlobni izkoristek
Svinčev(II) sulfid
Svinčev(II) sulfid je anorganska spojina s formulo PbS.
Poglej Valovna dolžina in Svinčev(II) sulfid
Terapija s svetlobo
300px Terapija s svetlobo ali fototerapija je zdravilska metoda (nekatera področja zdravljenja so tudi del uradne medicine, npr. zdravljenje luskavice, ikterusa), pri kateri se za zdravljenje uporablja svetloba.
Poglej Valovna dolžina in Terapija s svetlobo
Termografska kamera
Termografska kamera (imenovana tudi infrardeča kamera ali toplotna kamera) je naprava, ki tvori sliko s pomočjo infrardečega sevanja, podobno kot kamera, ki ustvari sliko z uporabo vidne svetlobe.
Poglej Valovna dolžina in Termografska kamera
Termokromizem
čustveno stanje osebe. Têrmokromízem je lastnost nekaterih snovi, ki pri spremembi temperature spremenijo barvo.
Poglej Valovna dolžina in Termokromizem
Theodore Lyman
Theodore Lyman, ameriški fizik in spektroskopist, * 23. november, 1874, Boston, Massachusetts, ZDA, † 11. oktober 1954, Cambridge, Massachusetts, ZDA.
Poglej Valovna dolžina in Theodore Lyman
Torricellijeva trobenta
Torricellijeva trobenta Torricellijeva trobenta (tudi Gabrielov rog) je geometrijsko telo, ki ga je odkril Evangelista Torricelli.
Poglej Valovna dolžina in Torricellijeva trobenta
Trk
Tŕk je pojav, pri katerem se dve ali več teles, ki se relativno gibljejo eno proti drugemu, dotakne in pri tem spremeni velikost ali smer hitrosti.
Poglej Valovna dolžina in Trk
Tyndallov pojav
vode je navidez modre barve, ker se slednja močneje sipa kot pa rdeča svetloba. Tyndallov pojav (tudi Tyndallovo sipanje) je prožno sipanje svetlobe zaradi koloidnih delcev ali delcev v suspenziji.
Poglej Valovna dolžina in Tyndallov pojav
Uklon
snopa na plošči po prehodu iz majhne krožne odprtine na drugi plošči Interferenca uklonjenega valovanja za dvojno režo. Smeri označene s puščicami so smeri ojačitev, med njimi so smeri oslabitev (neoznačeno) valovanja. d \! pomeni razdaljo med režama, \lambda \! je valovna dolžina valovanja, m \! je red maksimuma, \theta \! je uklonski kot.
Poglej Valovna dolžina in Uklon
Uklon elektronov
Uklon elektronov je možen zaradi valovne narave elektronov.
Poglej Valovna dolžina in Uklon elektronov
Uklon nevtronov
Uklon nevtronov je možen zaradi valovne narave nevtronov.
Poglej Valovna dolžina in Uklon nevtronov
Uklonska mrežica
Rentgenskem observatoriju Chandra. Konstanta mrežice je 1 µm. Vidijo se trije prečni nosilci mrežice. Uklonska mrežica (tudi optična mrežica) je ploščica, ki ima veliko število rež (zarez), ki so majhne v primerjavi z valovno dolžino valovanja.
Poglej Valovna dolžina in Uklonska mrežica
Ultravijolično valovanje
vesoljskega daljnogleda TRACE Últravijólično valovánje (kratica UV) je elektromagnetno valovanje z valovno dolžino krajšo od valovne dolžine vidne svetlobe, vendar daljšo od valovne dolžine rentgenskih žarkov.
Poglej Valovna dolžina in Ultravijolično valovanje
Val 202
avtoradiu Blaupunkt Buenos Aires 200 Val 202 je drugi program Radia Slovenija.
Poglej Valovna dolžina in Val 202
Valovanje
vodi Valovánje je širjenje motnje, navadno sinusnega nihanja, v sredstvu ali v polju.
Poglej Valovna dolžina in Valovanje
Valovni vektor
Valóvni véktor (oznaka k) je ena od količin, s katero se opredeli potujoče valovanje.
Poglej Valovna dolžina in Valovni vektor
Valovno število
Valovno število je v fiziki značilnost valovanja, ki je definirana kot.
Poglej Valovna dolžina in Valovno število
Veliki Atraktor
Panoramski pogled celotnega neba blizu infrardečega dela spektra. Lega Velikega Atraktorja je prikazana z dolgo modro puščico spodaj desno Veliki Atraktor ali Veliki Privlačevalec je gravitacijska anomalija v medgalaktičnem prostoru v Krajevni nadjati, ki kaže na obstoj krajevne zgostitve mase, enake več deset tisoč galaksij.
Poglej Valovna dolžina in Veliki Atraktor
Verdetova konstanta
Verdetova konstanta je optična konstanta, ki določa velikost Faradayevega pojava.
Poglej Valovna dolžina in Verdetova konstanta
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Poglej Valovna dolžina in Vesolje
Vid
Víd je čut za zaznavanje svetlobe in njeno interpretacijo (»gledanje«).
Poglej Valovna dolžina in Vid
Vidni spekter
Vidni spekter (ali optični spekter) je del elektromagnetnega spektra, ki ga vidi človeško oko.
Poglej Valovna dolžina in Vidni spekter
Vodikova črta
Vodikova črta ali 21 centimetrska črta je črta na spektru elektromagnetnega valovanja, ki jo ustvari sprememba v energetskem stanju nevtralnih vodikovih atomov.
Poglej Valovna dolžina in Vodikova črta
Vodni biotop
Vodni biotop je neživi del vodnega ekosistema, v katerem živi skupina organizmov, ki je temu določena.
Poglej Valovna dolžina in Vodni biotop
Vrtinec (galaksija)
Hubblovim vesoljskim daljnogledom Galaksija Vrtinec (M 51, NGC 5194, NGC 5159) je galaktični par sestavljen iz večje spiralne in manše nepravilne galaksije.
Poglej Valovna dolžina in Vrtinec (galaksija)
WDM
WDM Valovnodolžinsko multipleksiranje (razvrščanje) WDM (angl. Wavelength division multiplexing) je tehnika multipleksiranja v optičnih komunikacijah, kjer se za prenos telekomunikacijskih signalov uporablja več valovnih dolžin, ki sočasno potujejo po enem optičnem vlaknu.
Poglej Valovna dolžina in WDM
Wienov zakon
temperature belo Wienov zákon (tudi Wienov zakon o premiku) je v fiziki zakon, po katerem je zmnožek valovne dolžine \lambda_ vrha spektralne gostote sevanja črnega telesa in njegove absolutne temperature T konstanten: Sorazmernostna fizikalna konstanta: je Wienova konstanta.
Poglej Valovna dolžina in Wienov zakon
Zavetrni val
Zavetrni valovi so valovanje v atmosferi, ki nastane, ko veter z veliko hitrostjo piha preko gorskih grebenov ali oblačnih cest.
Poglej Valovna dolžina in Zavetrni val
Zelena
Zelêna je barva svetlobe z valovno dolžino 490-570 nm.
Poglej Valovna dolžina in Zelena
Zeleni blisk
San Franciscu Zeleni blisk je optični pojav, ki nastane tik po sončnem zahodu in tik pred sončnim vzhodom, če so v ozračju primerni pogoji.
Poglej Valovna dolžina in Zeleni blisk
Zlata minica
Zlata minica (znanstveno ime Cetonia aurata) je vrsta hrošča iz družine skarabejev, razširjena po vsej Evropi in Severni ter Srednji Aziji.
Poglej Valovna dolžina in Zlata minica
Zrcalo
Zrcalo Zrcálo je optični element, ki odbija svetlobo.
Poglej Valovna dolžina in Zrcalo
1 E0 m
Za lažjo primerjavo različnih redov velikosti je na tej strani nekaj dolžin in višin od 1 metra do 10 metrov.
Poglej Valovna dolžina in 1 E0 m
4-aminobenzojska kislina
4-aminobenzojska kislina (para-aminobenzojska kislina, p-aminobenzojska kislina ali okrajšano PABA) je derivat benzojske kisline in strukturna komponenta folne kisline, ki pri bakterijah vstopa v sintezo folne kisline; kompetitivni inhibitorji te sinteze so sulfonamidi.
Poglej Valovna dolžina in 4-aminobenzojska kislina
, Ernst Karl Abbe, Faradayev pojav, Fazna hitrost, Fazna razlika, Fluorescein, Fluorescenčna spektroskopija, Fonon, Fotodioda, Fotoelektrični pojav, Fotokemija, Fotometrija, Fotonski kristal, Fotosfera, Fourierova transformacija, Fraunhoferjev uklon, Fresnelovo število, Galaksija, Gaussov snop, Geometrični albedo, Geometrijska izomerija, Geometrijska optika, George Gabriel Stokes, George Wald, Glivične kožne bolezni, Gustav Robert Kirchhoff, Halo (optika), Harmonična vrsta, HD DVD, Heinrich Rudolf Hertz, Helij-neonov laser, Hendrik Christoffel van de Hulst, Henry Augustus Rowland, Henry Moseley, Histidin, Hitrost zvoka, Holografija, Indeks UV, Indigo, Infrardeče valovanje, Infrardeči astronomski observatorij, Interferenca, Interferometrija, Ionizirajoče sevanje, Iridescenca, Izbruh žarkov gama, Jožef Stefan, Johann Heinrich Lambert, Johann Jakob Balmer, Johannes Rydberg, John Evan Baldwin, Joseph von Fraunhofer, Jupitrovi obroči, Kalcit, Karboksilna kislina, Kemiluminiscenca, Keton, Klorofil, Kloroplast, Koherentno valovanje, Konfokalni mikroskop, Kotna ločljivost, Kovinski vodik, Kratki val, Kremeljske zvezde, Kriptokrom, Kristalografija, Kroglasta strela, Kromatična aberacija, Kvantna mehanika, Lambda, Lambertova funkcija W, Laser, Laser Nd:YAG, Lasersko varjenje, LIGO, Ločljivost mikroskopa, Lockheed F-117, Lom svetlobe, Louis-Victor Pierre Raymond de Broglie, Lumen, Luminiscenca, Luminol, Lymanova serija, Magnituda, Mavrica, Mednarodni sistem enot, Meritev, Metamaterial, Meter, Miejevo sipanje, Mikroskop, Mikrovalovi, Mizasta gora (ozvezdje), Modra, Načelo komplementarnosti, Nanometer, Natrijeva svetilka, Nebo, Negativna energija, Nelinearna optika, Območje H II, Ogljikov-dioksidni laser, Okultacija, Optična aktivnost, Optična globina, Optična napaka, Optična pinceta, Optična prizma, Optični ojačevalnik, Optično podvajanje frekvenc, Optično vlakno, Optika, Oranžna, Ozračje, Parhelij, Pigment, Pitagorejstvo, Planck-Einsteinova relacija, Planckov zakon, Planetarna meglica, Plazma (fizika), Plošča s Pioneerja 10, Poissonova pega, Polprevodniški laser, Popolni odboj, Prasevanje, Pretočna citometrija, Pripajanje, Prožno sipanje, Prozornost, Quinckejeva cev, Radarski presek, Radialna hitrost, Radijski valovi, Radijsko-optični observatorij Orgov, Radio, Radio Trst A, Radioluminiscenca, Ragnar Granit, Ramanska spektroskopija, Rayleighovo sipanje, Rdeča, Rdeči premik, Refraktometrija, Rentgenska praškovna difrakcija, Rentgenski žarki, Richard Adolf Zsigmondy, Rudolf Seeliger, Rumena, Seš, Sevalni tlak, Sevalni tok, Sevanje, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam fizikalnih zakonov, Silicij, Soliton, Sonar, Sonoluminiscenca, Spekter elektromagnetnega valovanja, Spektralna črta, Stefan-Boltzmannov zakon, Stokesov premik, Supernova, Svetleča dioda, Svetloba, Svetlobna energija, Svetlobni izkoristek, Svinčev(II) sulfid, Terapija s svetlobo, Termografska kamera, Termokromizem, Theodore Lyman, Torricellijeva trobenta, Trk, Tyndallov pojav, Uklon, Uklon elektronov, Uklon nevtronov, Uklonska mrežica, Ultravijolično valovanje, Val 202, Valovanje, Valovni vektor, Valovno število, Veliki Atraktor, Verdetova konstanta, Vesolje, Vid, Vidni spekter, Vodikova črta, Vodni biotop, Vrtinec (galaksija), WDM, Wienov zakon, Zavetrni val, Zelena, Zeleni blisk, Zlata minica, Zrcalo, 1 E0 m, 4-aminobenzojska kislina.