Kazalo
32 odnosi: Akustika, Alikvotni toni, Šum, Celo število, Frekvenca, Glasba, Glasnost zvoka, Herc, Hitrost zvoka, Infrazvok, Kapljevina, Machovo število, Netopirji, Plin, Pok, Psihoakustika, Sloni, Sonar, Spekter, Tabela tonskih frekvenc, Ton, Trdnina, Uho, Ultrazvok, Valovanje, Vzdolžno valovanje, Zven, Zvočila, Zvočni prostor, Zvočni sprejemnik, Zvočni tlak, Zvočno polje.
- Akustika
- Sluh
- Valovanje
Akustika
Akustika je znanstvena veda, ki se ukvarja s preučevanjem vseh mehanskih valovanj v plinih, tekočinah in trdnih snoveh.
Poglej Zvok in Akustika
Alikvotni toni
Alikvotni toni (tudi sozveneči toni, sotoni, parcialni toni, višjeharmonski toni) so skoraj neslišno sozveneči toni ob določenem osnovnem tonu in skupaj z njim tvorijo zven, tonsko zlitino, ki je ključna za barvo osnovnega tona.
Poglej Zvok in Alikvotni toni
Šum
Šúm je v splošnem moteč zvok.
Poglej Zvok in Šum
Celo število
Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.
Poglej Zvok in Celo število
Frekvenca
Frekvénca je fizikalna količina, določena kot število ponavljajočih se dogodkov v časovni enoti.
Poglej Zvok in Frekvenca
Glasba
Glásba ali múzika (grško μουσική τέχνη (mousike techne) - umetnost muz) je pojem, ki ga lahko razlagamo na več načinov.
Poglej Zvok in Glasba
Glasnost zvoka
Glásnost zvóka je definirana tako, da povzročita dva tona v ušesu približno enak občutek glasnosti ne glede na frekvenco.
Poglej Zvok in Glasnost zvoka
Herc
Hertz ali herc (oznaka Hz) je izpeljana enota SI za frekvenco.
Poglej Zvok in Herc
Hitrost zvoka
Hitróst zvóka (oznaka c) je hitrost, s katero se zvočno vzdolžno valovanje širi v sredstvu.
Poglej Zvok in Hitrost zvoka
Infrazvok
Infrazvok je longitudinalno valovanje s frekvenco pod 15 Hz, ki ga človeško uho ne more slišati.
Poglej Zvok in Infrazvok
Kapljevina
krogle. krono. Kapljevína (oznaka L) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer pa ohranja stalno prostornino in tvori gladino.
Poglej Zvok in Kapljevina
Machovo število
Machovo število (označba M ali Ma; krajše Mach) je v fiziki razmerje med hitrostjo telesa, ki se giblje skozi sredstvo, (v) in hitrostjo zvoka (c) v tem sredstvu: Machovo število se imenuje po avstrijskem fiziku in filozofu Ernstu Machu.
Poglej Zvok in Machovo število
Netopirji
Netopírji (znanstveno ime Chiroptera) so red sesalcev.
Poglej Zvok in Netopirji
Plin
Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.
Poglej Zvok in Plin
Pok
Pók je posledica sunkovitega kratkotrajnega mehanskega nihanja z veliko amplitudo.
Poglej Zvok in Pok
Psihoakustika
Psihoakustika je interdisciplinarna znanstvena veda, ki preučuje zvočno percepcijo, oz.
Poglej Zvok in Psihoakustika
Sloni
Elephantidae je družina velikih rastlinojedih proboscidnih sesalcev, ki jih skupaj imenujemo sloni in mamuti.
Poglej Zvok in Sloni
Sonar
Princip delovanja aktivnega sonarja. Sonar (okrajšava angleškega izraza sound navigation and ranging) je tehnika, ki uporablja zvok za navigacijo, določanje položaja in komunikacijo.
Poglej Zvok in Sonar
Spekter
Spékter v večini primerov pomeni porazdelitev med raznolikimi možnostmi med obema skrajnostma.
Poglej Zvok in Spekter
Tabela tonskih frekvenc
Tabela tonskih frekvenc glede na komorni ton a1.
Poglej Zvok in Tabela tonskih frekvenc
Ton
Tón je zvočni pojav, ki nastane ob pravilnem in periodičnem nihanju prožne snovi – strune, kože ali opne, lesene ali kovinske plošče ali zračnega stebra.
Poglej Zvok in Ton
Trdnina
Enokristalinska oblika trdninskega insulina Trdnína (oznaka S), tudi trdna snov, je snov v trdem agregatnem stanju, ki zavzema stalno prostornino z določeno obliko.
Poglej Zvok in Trdnina
Uho
Uho je organ sluha, pri sesalcih pa je odgovoren tudi za ravnotežje.
Poglej Zvok in Uho
Ultrazvok
Ultrazvok je zvok s frekvenco, višjo od zgornje meje slišnega območja, kar je pri človeku približno 20 kHz.
Poglej Zvok in Ultrazvok
Valovanje
vodi Valovánje je širjenje motnje, navadno sinusnega nihanja, v sredstvu ali v polju.
Poglej Zvok in Valovanje
Vzdolžno valovanje
Vzdólžno ali longitudinálno je tisto potujoče valovánje, pri katerem delci snovi nihajo v smeri širjenja motnje.
Poglej Zvok in Vzdolžno valovanje
Zven
Zvèn je zvočni pojav, ki nastane ob pravilnem in periodičnem nihanju prožne snovi – strune, kože ali opne, lesene ali kovinske plošče ali zračnega stebra.
Poglej Zvok in Zven
Zvočila
Zvočila so predmeti, ki oddajajo zvok.
Poglej Zvok in Zvočila
Zvočni prostor
Zvóčni prôstor je glasbeni prostor, ki ga doživljamo kot navpično ali vertikalno gibanje zvočnih dogodkov (visoko, nizko, ozko, široko).
Poglej Zvok in Zvočni prostor
Zvočni sprejemnik
Zvočni sprejemnik je naprava, ki sprejema zvočno nihanje in ga pretvarja v druge oblike nihanja.
Poglej Zvok in Zvočni sprejemnik
Zvočni tlak
Zvočni tlak p pomeni spremembo motnje od okoliškega (povprečnega ali ravnotežnega) atmosferskega tlaka p0, ki ga povzroči zvočno valovanje.
Poglej Zvok in Zvočni tlak
Zvočno polje
Zvočno polje je prostor z zvočnim valovanjem.
Poglej Zvok in Zvočno polje
Glej tudi
Akustika
Sluh
Valovanje
Prav tako znan kot Zvočni val, Zvočni valovi, Zvočno valovanje.