Hitreje kot brskalnik!
20 odnosi: Abscisna os, Absorpcijski spekter, Diskretna porazdelitev, Energijski tok, Fourierova transformacija, Frekvenca, Gostota energijskega toka, Integral, Kapljevina, Limita funkcije, Odboj, Ordinatna os, Plin, Sevanje, Spekter elektromagnetnega valovanja, Trdnina, Valovanje, Zven, Zvezna porazdelitev, Zvok.
Abscisna os
Pravokotni koordinatni sistem v ravnini:''x''.
Novo!!: Spekter in Abscisna os · Poglej več »
Absorpcijski spekter
Absorpcíjski spékter (tudi absórpcijski ~) je spekter, ki ga dobimo pri absorpciji določenih frekvenc oziroma valovnih dolžin.
Novo!!: Spekter in Absorpcijski spekter · Poglej več »
Diskretna porazdelitev
Primer diskretne porazdelitve. Verjetnost za vrednost 1 je 0,2, za 3 je 0,5 in za vrednost 7 je 0,3. Vsota vseh verjetnosti je 1. Diskretna porazdelitev (ali diskretna verjetnostna porazdelitev) je v verjetnostni teoriji in statistiki verjetnostna porazdelitev, v kateri lahko vrednosti opazovane slučajne spremenljivke zavzamejo samo določene vrednosti.
Novo!!: Spekter in Diskretna porazdelitev · Poglej več »
Energijski tok
Energíjski tók (oznaka P) je fizikalna količina, ki pove, koliko energije preteče v časovni enoti skozi dano ploskev.
Novo!!: Spekter in Energijski tok · Poglej več »
Fourierova transformacija
Fourierova transformacija (natančneje zvezna Fourierova transformacija; izgovorjava)) je matematična metoda s področja Fourierove analize, ki aperiodični signal razčleni na neprekinjen spekter. Funkcija, ki opisuje ta spekter, se imenuje tudi Fourierova transformacija ali spektralna funkcija. Gre za integralno transformacijo,o poimenovano po matematiku Jeanu Baptistu Josephu Fourierju. Fourier je leta 1822 uvedel Fourierovo serijo, ki pa je definirana le za periodične signale in vodi do diskretnega frekvenčnega spektra.
Novo!!: Spekter in Fourierova transformacija · Poglej več »
Frekvenca
Frekvénca je fizikalna količina, določena kot število ponavljajočih se dogodkov v časovni enoti.
Novo!!: Spekter in Frekvenca · Poglej več »
Gostota energijskega toka
Gostôta energíjskega tóka (oznaka j) je fizikalna količina, ki pove, koliko energije preteče v časovni enoti skozi dano ploskev, oziroma kolikšen je energijski tok P na enoto površine: Skladno z 2. zakonom termodinamike teče energijski tok spontano vedno le v smeri od telesa z višjo temperaturo k telesu z nižjo.
Novo!!: Spekter in Gostota energijskega toka · Poglej več »
Integral
Integral ''f''(''x'') od ''a'' do ''b'' je površina področja med abscisno (x) osjo in krivuljo ''y''.
Novo!!: Spekter in Integral · Poglej več »
Kapljevina
krogle. krono. Kapljevína (oznaka L) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer pa ohranja stalno prostornino in tvori gladino.
Novo!!: Spekter in Kapljevina · Poglej več »
Limita funkcije
4, saj so za vnaprej izbran (poljubno ozek, na sliki rumeni) pas okrog vrednosti 4 vse vrednosti ''f(x)'' od nekega ''x'' naprej v njegovi notranjosti Limíta fúnkcije v točki a je število, ki se mu vrednost funkcije f(x) približuje, ko se vrednost spremenljivke x približuje danemu številu a. Limito funkcije v točki a označimo \lim_ f(x) (beri: "limita f(x), ko gre x proti a).
Novo!!: Spekter in Limita funkcije · Poglej več »
Odboj
Odboj sončne svetlobe v vodi se kaže kot odsev Odbòj je v fiziki nenadna sprememba smeri valovnega čela na meji dveh različnih sredstev, pri čemer valovno čelo spremeni smer tako, da se vrne v sredstvo iz katerega je vpadla na mejo.
Novo!!: Spekter in Odboj · Poglej več »
Ordinatna os
Pravokotni koordinatni sistem:''y''.
Novo!!: Spekter in Ordinatna os · Poglej več »
Plin
Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.
Novo!!: Spekter in Plin · Poglej več »
Sevanje
Sévanje (s tujko radiácija) označuje razširjanje valovanja skozi bolj ali manj neomejeno sredstvo, navadno prazen prostor ali plin.
Novo!!: Spekter in Sevanje · Poglej več »
Spekter elektromagnetnega valovanja
Spekter elektromagnetnega valovanja ali elektromagnetni spekter je razpon vseh mogočih frekvenc elektromagnetnega valovanja.
Novo!!: Spekter in Spekter elektromagnetnega valovanja · Poglej več »
Trdnina
Enokristalinska oblika trdninskega insulina Trdnína (oznaka S), tudi trdna snov, je snov v trdem agregatnem stanju, ki zavzema stalno prostornino z določeno obliko.
Novo!!: Spekter in Trdnina · Poglej več »
Valovanje
vodi Valovánje je širjenje motnje, navadno sinusnega nihanja, v sredstvu ali v polju.
Novo!!: Spekter in Valovanje · Poglej več »
Zven
Zvèn je zvočni pojav, ki nastane ob pravilnem in periodičnem nihanju prožne snovi – strune, kože ali opne, lesene ali kovinske plošče ali zračnega stebra.
Novo!!: Spekter in Zven · Poglej več »
Zvezna porazdelitev
Zvezna porazdelitev (ali zvezna verjetnostna porazdelitev) je v verjetnostni teoriji in statistiki verjetnostna porazdelitev v kateri lahko vrednosti opazovane slučajne spremenljivke zavzamejo katerokoli vrednost iz intervala možnih vrednosti.
Novo!!: Spekter in Zvezna porazdelitev · Poglej več »
Zvok
Zvók ali zvočno valovanje je pojav, ki nastane pri mehanskem nihanju delcev v mediju, ki ima maso in elastičnost, v slišnem območju frekvenc.
Novo!!: Spekter in Zvok · Poglej več »
